I i aticul ma namba 81 i rwom me aticuli pi buk pa Daniyel, wan oketo lok acel ki i Manuscript Releases, volume 20, pot 17-22, ka ma Nyako White nyutu piny ler ni tito ma kwaro ni “the daily” nyutu kac maleng pa Kristo, ma “malaika ma ki woco gi ki polo” omiyogi bot Ladit Prescott ki Daniells. Pe en nyutu pire kene paro marac me gi pi “the daily” macalo ka an otime, ento coc me gin ma otime con tye ka yaro piny ler tutwal ni eni aye ma gitye ka temo cako keto en atir. Gitye ka temo coyo odoko jigi me buk pa Uriah Smith, Daniel and the Revelation, ma gwoko pire tek neno me “the daily,” ma en nyutu i Early Writings, pot 74, macalo neno atir.
W. W. Prescott ocwalo magazini me cawa cawa ma kimiyo nying “The Protestant”, ma iye gin keken obedo keto malo paro ma bal ikom “the daily.” En kodi Purezidenti pa General Conference, A. G. Daniells, gi obedo lwic me tong pa Satan me mede tuco pa Prescott me keto lok pa lim ma bal obed paro ma atir i Adventism, ento ka Ellen White onongo tye ki kwo, lamedo pa gi i tic ma pa Satan ne kigengo piny. I mwaka 1931, Daniells owaco ni i mwaka keken ma lok ma ki kwanyo i Manuscript Releases (1910) kicwalo, en (Daniells) otuko lok ki Sister White ikom “the daily,” kede ni en omiyo oyie ni paro pa en ki Prescott obedo atir.
Obedo pire tek ni wa ongeny lok me con man, pien kombedi wa cako paro pi medo me ngeyo ma obino i mwaka 1989, ka rek me yubu maleng ki coc abicel acel ma agiki me Danyel apar acel giyabo woko. Pi oneno ler ma kityeko cweyo ka Soviet Union opoto woko, i pore pa coc namba 40 me Danyel apar acel, mito ni “the daily”, kede lok me con pa poropheti ma “the daily” cwalo calo, ongeny maber, pien lok me con meno cwalo calo dwogo pa lok me con meno i coc namba 40 bot 45 me Danyel apar acel. Coc magi nyutu ni kwena ma kiyabo woko i coc magi obedo “ngec pa tung wang cen ki bor”, ma kelo nyig me agiki bot jo pa Lubanga.
Ento ngec ma bino ki tung ceng ki ki tung bor bikenyo ne; ka kamano obiceto woko ki cwiny marac madwong me balo, ki rib jo mapol woko. Ci obiyubu kac pa ot pa rwot i mede pa pi madwong, i got maleng ma rwom madwong; ento obino i agiki ne, ki pe obedo ngat mo me bi konyo ne. Daniel 11:44, 45.
Ngec me rwom 40 ma kigi kwanyo lacuc pa en ikare ma Soviet Union opoto i mwaka 1989, en ngec me kot ma agiki ma bino miyo Paapasi (rwot pa tung maloyo), 'obi wuo woko ki cwiny marac madwong me balo, kede me golo woko gin mapol tutwal.' I kit porofetik, 'Tidings' en ngec.
Ento nininge gubedo waco Lok Maber, ka pe kicwalogi? Macalo kit ma kicoyo ni, ‘En maber tutwal cinggi pa jo ma gi waco lok me kuc, ki gi kelo lok maber me gin maber!’ Roma 10:15.
Ngec pa koth me agiki obedo ngec ma labilo pa Lubanga me kare agiki gi nyuto, ma gi goyo wer pa pundo me zabibu ki wer pa Mose ki pa Nyathi me Dingi.
I got, maber tutwal cing pa en ma kelo kwena maber, ma yaro kuc; ma kelo kwena me maber, ma yaro kony me gwoko kwo; ma waco bot Zayon ni, ‘Lubanga pa in tye ka rwote!’ Gin ma gwoko tung pa in gubolo dwon; ki dwon me keken gubedo goyo wer: pien gubineno ki wang ki wang, ka Rwot odwogo i Zayon. Aisaia 52:7, 8.
“Ngec” ma i Daniel 11:44 omiyo Ngat me kwer orwate i more madwong, ci goyo piny i remo ma agiki pa Papa tyeko piny. Ngec meno en aye ngec pa Lakica me adek, ma omede dwong i kwayo ki dwon madit ka Cik me Sunday obino cok coki.
Pe tye ngat mo ma binongo rac paka obedo ki ler ka gineno jami ma cik ma angwen mito. Ento ka cik bi aa me cungo timo sabat mape atir, ka dwon madit pa ‘lakica me adek’ bi kwayo jo me weko pak pa lebi ki cal ne, dong bi yar maber but ma pe atir ki ma atir. Eka jo ma pud mede i lok cik binongo til pa lebi. Signs of the Times, November 8, 1899.
“Ngec ma aa ki wang ceng ki bor” ma keto Paapasi i kec madit, mede ki doko “dwon madit” i kare me cik me Sande, ki ngec en aye ngec me kole me agiki ma ocako i September 11, 2001. Lok “dwon madit” obedo lok me porofeti ma nyuto nguc ma kamedo.
Adiera pi cawa man, lok pa Malaika ma adek, myero giyarone ki dwon madit, nyutu ni ki teko ma tye ka medo, ka wa tye ka ceto bot tem madit me agiki. The 1888 Materials, 1710.
Ngec ma i nyig coc 44 obedo lok me Kot me agiki, i kare ma cono mapire tek me ocwede kare me kica pa dano, ka Mikael ocung. En aye lok me Kot me agiki acel acel ma obino i September 11, 2001; ento oyubu woko, dwogo i kwoo madit, onyo i dwon madit, ka jo 144,000 kinyutu, ci Roho Maleng kiyaro woko labongo pimo. En aye lok me Kot me agiki acel acel ma onyutu kare me kinyutu pa 144,000.
En aye ngec me latter rain ma gicoyo calo ki ngec me kuc ki bedo maber, ma Laodicean Adventism tye ka yaro ki cako i kare me obino pa "ass" nyaka i kare me obino pa "lion". Kare ma i macek me September 11, 2001, ki cik pa Sunday ma bino cokcok nyutu kit me tho pa roho pi Laodicean Adventism, kede gin ma giluco bang' ka ot pa Lubanga (Jerusalem) oluco, githo i kabur acel. Kit me tho pa Laodicean Adventism tye i macek pa "ass" ki "lion", kede ngec ma gikwero ma kelo tho gi, obedo "tidings" ma oaa ki "east" (lacar me Islam) ki north (lacar me papacy). En aye ngec acel keken, ma obedo ngec pa malaika me adek.
Coc abicel me agiki pa Daniel apar acel, ma ki yabo woko i cawa me agiki i 1989, obedo kwena pa kot me agiki, ma kicano i cawa ma bene kicano kwena me bur pa kot me agiki, me "kuc ki bedo maber". Tem pa kot me agiki enyo ocako ki ot pa Lubanga, pien kany aye ka yubu cako, ci lacen odonyo bot rembe mapat ma tye woko ki ot pa Lubanga. Pien man, ber madit me ngeyo "bur" ma kicono i Laodicean Adventism i generation adek, pien kun Lubanga opongo woko Roho Maler bot jo ma tye ka ki keto gi lanyut pa En, i kare acel en bene opongo woko kobo ma tek bot jo ma pe rwako hera pa adok.
I kare me lweny ma onongo tye ikom "the daily" i mwaka apar abicel me acaki pa cawa apar aryo, ngat acel i bot jo ma ogwoko kit ma atir pa Millerite ni "the daily" obedo lamal pa paganism, en ne F. C. Gilbert. Gilbert ne obedo ngat ma okwanyo woko ki Judaism; ne onongo kwano ki waco Leb Ebru maber tutwal. En ne ogwoko kit pa pionia i Buk pa Daniel, malube ki ngec ma obedo kwede ikom Leb Ebru. I mwaka 1910, mwaka acel keken ma Sister White ne ocoyo manuskript ma onego gubiketo piny pi nino me mwaka mapol, ma nyutu ni neno pa Daniells ki Prescott ikom "the daily" obino ki malaika pa Satan, Gilbert ne otimo tongo wii keken ki Sister White ikom lapeny pa "the daily".
Wa ngeyo ni onongo otime lok me penyo, pien con (i nino ma lubo) ocoyo agiki pa lok me penyo ma otimo ki Sister White. I mwaka 1931, A. G. Daniells owaco ni onongo otime lok me penyo ki Sister White pi kit me "the daily" i mwaka acel keken—1910. Daniells owaco ni Sister White pe oweko botne yubu mo, ento keken ni "the daily" obedo cale me tic pa Kiristo i Ka Maleng. Ento wac me Daniells pi cako lok me penyo, pe obedo keken "kwena"; en aye "kwena" me porofeci ma cwalo goro matek.
Pi jo ma pe tye ki twero me nongo cal me 1843 ki cal me 1850, ber tutwal me ngene ni ka kicwalo cal me 1843 i 1842, Millerites dong onongo gi geno ni kabedo maleng ma myero lweyo, i tyeko lagam me mwaka 2300, en piny. Ka kicwalo cal me 1850, dong gi nongo ngeyo ni kabedo maleng ma myero lweyo en kabedo maleng me polo. Pien pi kit man, cal me 1843 pe tye ki yaro me kabedo maleng pa Lubanga; ento cal me 1850 tye ki yaro me kabedo maleng pa Lubanga. Man ber tutwal, pien Daniells owaco ni i lok kore ki kore ma otimo kwede Sista White, o nyutu ne cal me 1843, kede onyutu ne kabedo maleng ma tye i cal. Man pe onongo twero time, pien pe tye kabedo maleng i cal me 1843. Waci ne pi lok kore ki kore pe adier.
I mwaka 2009, ka an onongo atye ka kwano kit me gin ma otime con man, ci onongo angeyo ni dichuo i tungi aryo me pinyruo man gi waco weng ni gi otimo moko lok ki Sister White ikom kit me “the daily”. An onongo acwalo email bot Ellen White Estate ka apenyo ka gi tye ki twero me donyo iye buk me rekod ma ocoyo moko lok pa Sister White i mwaka 1910. Gi odwoko ni pud gi tye ki buk me rekod en. Gin ma piny en email pa an kacel ki dwoko ma oa ki bot Ellen White Estate.
Mande, Dwe Acel 19, 2009
I bot ngat mo ma kit man romo rwate ki en:
Awinyo ni tye buk me rekodi ma gicoyo ma nyuto nga ma onongo giwaco kwede Sista White, kacel ki gin ma wac ma gicoko onongo tye ikom. Atye ka temo me moko adwong onyo kwanyo ni A. G. Daniells onongo obedo ki wac kwede Sista White i 1910 ikom lok me “daily.” An angeyo ni tye lamo me gin matime ma nyuto ni wac en onongo otime, ento apenyo ka tye rekodi mo i buk me rekodi ma ocung’ atir ma nyuto eni atir. I kare acel keken, gicwaco an ni F. C. Gilbert bende onongo obedo ki wac kwede Sista White i 1910 ikom “daily,” ci an mito ngeyo ka en twero moko adwong ki buk me rekodi ma latic me en gicwako i kare eno. Oromo bedo ni buk me rekodi pe onongo tye; onyo, ka onongo tye, in pe imiyo ngec en; onyo, romo bedo ni en tye woko i polo me twero me in me yaro ne pi an, kadi bene tye. Ka i gin woko, onongo amito penyo. Kony mo keken ma itwero miyo, abi apwoyo matek.
Jeff ma cwinya mito,
Opwoyo pi email pa in. Wa tye ki rekod ma opong maber ikom yore me wot pa Ellen White, malubo barua pa en, dayari pa en, ki apointi pa en ma kityeko yaro piny, ento pe watye ki "log-book" calo meno.
Pe i cobo ni i kwano ikom donyo neno ma A. G. Daniells otime kwede Ellen White i voliyum 6 pa EGW Biography, The Later Elmshaven Years, pot buk 256, 257. Pe wa onongo nongo rekod ma oyoto pire kene ikom poko lok man. Ento tye baruwa acel ma wa nongo, ma oa bot Elder Gilbert i June 1, 1910, ma cwalo ngec ikom tamo ne me bedo i St. Helena (kany ma Ellen White onwongo obedo) i June 6-9. En keken aye dit pa coc ma konyo me yaro en, ma an atye ki ngec ikom en.
Lubanga ogwedhi - Tim Poirier, Vice Director pa Ellen G. White Estate
Pe tye rekod mapat keken ma nyutu ni Daniells matime kare mo otimo waci me penyo pi kit me “the daily”, ento tye barua ma Gilbert ocoyo ma nyutu ni ogeno bedo i gang pa en ki ceng abicel dok i ceng aboro me June, 1910.
I tito me cing pa Sister White, ma Ellen White Estate kanyuto iye, kama grandson pa en oketo lok ikom kit pa interview pa Daniells, en ocoyo lok me gamo pa Daniells ikom interview ma ki yubo manono i higa 1910:
I kare acel matino anyim i kube, Ladit Daniells, ma ocake ki W. C. White kacel ki C. C. Crisler, ki cwiny maloyo me nongo matir bot Ellen White keken nyutu pa lok ma ocone i buk Early Writings, odonyo bot en oketo gin ni i wang en. Daniells ogamo ki buk Early Writings kacel ki cal pa mwaka 1843. Obedo piny i cwec Ellen White, openyo en penyi mapol. W. C. White oketo atir ripoti pa en pi kube man:
Mokwongo, an okwano bot Sister White lok ma kiketo anyim i Early Writings. Ci an aketo i anyim ne chati wa me porofeci, ma lapwony wa tye kitiyo kwede i yaro porofeci pa Daniel ki pa Revelation. An amiyo wii ne i cal me ot me lamer, ki kare me hinyen 2300, calo gineno i chati.
'Ci an apenyo ni ka en twero paro gin ma gi onyiso ne i kom lok man.
'Ka aparo dwoko ne, ocako ki waco kit ma ladito mogo ma gicen i yubu me 1844 gitemo nongo nino manyen pi agiki pa kare me mwaka 2300. Tem mamegi ne obedo me keto nino manyen pi bino pa Rwot. Man ne tye ka yubu wii bot jo ma gicen i yubu me Advent.
I kit man ma pe tye ryo, Rwot onyuto bot en; en owaco ni, ni tamo ma ki tye kwede kacel ki lok ma ki waco pi nino dwe ne obedo atir, ki ni myero pe matwal kiketo kare mukene, onyo lok me kare mukene.
'Eka an openyo ne me waco ngo ma ki nyutu ne pi mukato pa "daily"—Ladit, lwak, kwanyo woko pa "daily," ki cobo piny pa gang ma maleng.
'Odwoko ni but magi pe onongo oneno gi i neno calo but me kare ma onongo oneno i neno. Pe onongo gicwalo en woko me yaro but meno me porofeci.
'Lok me penyo en ocoyo cwinya tutwal. Pe ki mede, en owaco yot, matut, ki pi kare mapol i kom kare me higni 2300, ento i kom dul mukene me poropheti en otye obur.
'Gin acel keken ma onongo atwero kwanyo ki yubu pa ne me kare ma onongo omiyo ki te, kede dwone pa ne ikom kwanyo woko me "daily" kede keto piny ot me lamo, obedo ni nyutu ma ki miyo ne obedo ikom kare, kede ni pe onongo okwane yubu ikom but mukene me lok pa lanabi.-DF 201b, AGD statement, Sept. 25, 1931.' Arthur White, Ellen G. White, volume 6, 257.
Daniells owaco ni onwongo onyuto ne cal me 1843, ki openye ne ikom gang maler ma pe ki nyutu i cal eno. Dok owaco ni otero buk Early Writings, ki openye ne penyo mapol ikom ngo ma onongo tami ne obedo, ka onongo o yee maber ngec me joma acaki ikom “the daily”, kede lok ni cal onongo oyubu ki tyen pa Rwot. Wod pa Ellen White, ma obedo ladit pa Arthur L. White, lami kit pa ngat ma ocwalo yubu macok pa gin matime ma gicoyo ni otime, onongo o yee ngec me Setani pa Daniells kede Prescott ikom “the daily”, ki ogoyo lami i waco pa Daniells ikom gin ma owinyo i penyo. Gin pe gityeko gwoko maber lok ma gicweyo, pien cal me 1843 pe onwongo tyeko nyutu gang maler mo ma Daniells onongo romo nyutu kwede lacim.
Miriambo mukene ma kinyutu i penyo me lok obedo miriambo ni dul me coc i Early Writings ne obedo lok me cik ma waco ni pe kiketo “time setting.” Dul ma giwaco ni Daniells oponyo ikome tye kamano:
Aneno ni map me 1843 obedo ma lwet pa Rwot oturo ne, kede ni pe myero giloko ne; gin me namba obedo calo ma omito gi; lwetne obedo iye kede oluro bal i gin me namba manok, pi pe ngat mo romo neno ne, nyaka kiweyo lwetne woko.
Ci aneno ikome 'kare ki kare' (Daniel 8:12) ni nyig me 'rwate' gimedo iye ki wic pa dano, pe tye iye i coc, kede ni Rwot omiyo ngec ma atir ikome ne bot joma oyubo dwon me cawa me tam. Ka rwom onwongo tye, mapiri me 1844, dano mopol tutwal gubedo kacel i ngec ma atir ikom 'kare ki kare'; ento i poto ma ocake ki 1844, ngec mukene gicako, kede otela ki poto gubuto. Kare pe onwongo obedo tem kacako ki 1844, kede dok pe obi bedo tem doki. Early Writings, 74, 75.
Willie C. White, nyith pa Sister White, ogamo pwony marac me "the daily", ki nyithne, Arthur, otemo mede ka yubu "lie" ma ki kube kwede interview ma pe obedo mo keken, kun tye ka temo nyutu ni kwer ma i pot lok ma i Early Writings obedo keken keken kwer ikom keto cawa. Adwogi man kikweyo i 1930's, kacel obino but madit me "lie".
Wa bi paro lok eno i coc ma bino.
I ceng 23 me September, Rwot onyuto an ni oyaro cinge kare aryo me dwogo jo me en ma ocen, kede ni tije myero gimed loyo i kare man me acojo. I kare me yero Israel ogamo ki oyab piny; ento kombedi i kare me acojo, Lubanga obi yubu kede obi toro jo me en. I kare me yero, tije ma gitiro me cobo gin ma atir otyeko kelo adwogi manok ata, otime manok onyo peke; ento i kare me acojo, ka Lubanga ocako cinge me acoko jo me en, tije me cobo gin ma atir bite timo kit ma kicoye. Gin duto myero obedgi ma ogwoko gin acel kede gi bedo gi cwinya macon i tic. An oneno ni obedo kop me dano mo keken me waco kare me yero calo amiya wa cik kombedi i kare me acojo; pien ka Lubanga pe otimo mapol bot wa kombedi loyo gin ma otimo kare mene, Israel onongo pe gibin acokore. En tye rwate tutwal ni gin ma atir kicwolo iye i coc, macalo kaka kikoko.
Laa Rwot onyuutu an ni caat me 1843 okello anyim ki lwete pa En, kede ni pe tye but mo keken me en ma myero gilok; ni namba ne obedo kaka En omito gi. Ni lwete pa En obedo i wi gi, ci oyiko bal i namba mogo, me poko ni pe ngat keken onongo twero neno ne, nyaka lwete pa En okwanyo woko.
Eka aneno ikom ‘Daily’ ni, nyig lok ‘sacrifice’ gimedo ne ki ngec pa dano, kede pe tye iye i coc; ci ni Rwot omiyo tam marwate ikom ne bot jo ma giyaro kwac me cawa me yubu. Ka kuc obedo, piri i 1844, jo mapol atika obedo rwate ikom tam marwate me ‘Daily’; ento cok ki 1844, i aywiny, tam mapat pat gimako, ci ocam ki aywiny o ceto. Review and Herald, November 1, 1850.