I wot me Millerite, medo ngec kigolo, ki onongo otemo madwong jo ma giwaco ni gin Protestanti i United States me Amerika, ento pe gi keken. Sardis, bung pa Lubanga ma ocako aa ki i atura me laco madit pa Papa, onongo ki lwayo ne wot i ngec ma opong mapol pi Lok Maber, ma onongo bino yaro ka Ot Maleng me Polo kigolo. I wot me Malaika me adek, medo ngec kigolo i nino 11, dwe me September, 2001, ki onongo otemo Adventism pa Laodicea i wang lobo weng. Pien mano, adwogi ma kiporo i rek abicel me agiki me Daniel 11, ma aye kama medo ngec oaa iye, kigengo ne ki Adventism pa Laodicea.
Joyengo ma romo manok, ma tye ki yie matir i tutwal ma kare (1 Corinthians 3:10, 11), gicwiny ocoke, pien lupur me kwena me bwola ogengo tic. Macalo jo yengo i omer pa Jerusalem i cawa pa Nehemiah, jo mogo onongo tye ki mwete me waco ni: ‘Twero pa jopako twolo ocwer, ki lupur obedo mapol; omiyo wa pe twero yengo.’ Nehemiah 4:10. Gikeyo tutwal i lweny ma pe kato ki kweko, yeyi, tim marac, ki gin mukene weng me gengo ma Satani yubo ki wii me gengo wot-gi anyim, jo mogo ma onongo gin joyengo ma tye ki yie matir, gicwinya opoto; ki pi kuc ki gwoko ber pa jami gi ki kwo gi, gi weko woko tutwal ma kare. Ento jo mukene, pe gicwerre ki geng pa jarawi-gi, giyaro pe ki bwogo waco ni: ‘Pe ibwogo gi; poyo wii ikom Rwot, ma obedo madwong ki matek’ (verse 14); ci gimedo ki tic, ngat acel acel ki ligor onyutu i cingegi. Ephesians 6:17.
Mwoyo acel keken me mir ki kwalo adier en aye otyeko ywayo jo ma kwalo Lubanga i kare weng; kede bene, bedo keni acel acel ki geno maler bene otyeko kimito bot lami pa En. Lok pa Kristo ma owaco bot laremo me acaki rwate bot jo malubo En nyo i giko kare: ‘Gin ma an awaco bot wun, an awaco bot gi weng: bedu keni.’ Mak 13:37. Lweny Madit, 56.
Yaro wac pa nyiriri abicel ma agiki i buk Daniel ocako i piny me minisitri ma gikonye kene pa Adventism pa Laodikea. Ci lacen, ka cawa omede, lalaro me ngec pa Nyasaye ma rwom (gi mapwony) pa Adventism pa Laodikea gicamo kwede. Gin lweny ma gigamo kwede i temo me giyubu wac, kare keken, gikwanyo wang le ma adwong ki cwec maler pa nyiriri ma gityeko puro kwede ki lwenyo kwede. Giyubu magi i agiki gikelo bot ngec me lanen ma con pe giyero, ento dong gicwec, ki gineno ni gin but wang le ma tye ka wot anyim pa malaika ma adek.
Millerites gicwako keken kingdom angwen me poropheti me Bible, ento pe acel pi 1844 onwongo ki ngec ni United States obedo beast ma oa ki piny me Revelation 13, ci ngec man oyero cing ni papacy pe obedo keken but pa kingdom me Roma, ento ma atir obedo kingdom ma abic me poropheti me Bible.
Ki i cal pa draagon madongo ma mit calo rem, le calo leopard, kacel ki le ma tye ki tungu calo me lamb, gavumenti me piny ma loyo matek i tic me cwalo piny cik pa Lubanga kede me cwer jo pa En, ginyutu bot John. Lweny mede nyo wa i agiki me cawa. Jo pa Lubanga, ma gicwalo gi cal pa dako maleng kacel ki lutino pa en, ginyutu calo gitye manok tutwal. I cawa agiki, otogo manok keken obinongo tye. I komgi, John owaco ni ‘gin ma gi gwoko cikke pa Lubanga, kede gitye ki laro pa Yesu Kristo.’
Ki kom kwene cal, ci dok ki kom Kit pa Paapa, Setani ogamo twero pa iye pi mwaka mapol mapol me temo kwanyo woko ki i lobo jo ma nyutu adwogi pa Lubanga ma atir. Jo me kwene cal ki jo pa Paapa gityeko bedo kwede cwinya acel keken pa nino madit. Gi lutino lok nono ni: Kit pa Paapa, kun tero calo ni tye ka timo tic pa Lubanga, obedo luru ma goro loyo ki kica madit. Ki kit pa Kanisa pa Roma, Setani okungo lobo weng. Kanisa ma gicayo ni obedo pa Lubanga ocweyo gi i dul pa lup man, ci pi mwaka maloyo alufu acel jo pa Lubanga gigamo peko i bwo cwiny marac pa nino madit. Ci ka Kit pa Paapa gikiweyo twero pa iye, kigiweyo me cweyo woko lugoro, Yohanna oneno twero manyen ma obino me dwogo dwon pa nino madit, ci me mede ka timo tic acel acel ma kica ki ma cwanyo nying Lubanga. Twero man, ma obino me bedo agiki me lweny ikom kanisa ki cik pa Lubanga, kimaro nininge ki le me gweng ma tye ki yang calo me otino me lare.
Ento coyo rek ma pire tek pa kalamu me lanabi nyutu ni tye aloka i tung’ man ma kuc. Lewic ma tye ki cing calo me lam owaco ki dwon me drakon, ki “otimo lwak weng pa lewic me acel i anyim mere.” Lok me lanabi owaco ni obiwaco bot jo ma bedo i piny ni myero gitim cal pi lewic, ki ni “ogamo weng, tin ki madit, jarwate ki lacem, libere ki jigi, me ywako alama i lubanga gi ma ceke, onyo i lacocgi; ki ni pe ngat mo twero cato onyo ceno, gudo ngat ma tye ki alama, onyo nying pa lewic, onyo namba me nyingne.” Makato ni, Protestantism tye ka rwate i rek pa Papasi. Signs of the Times, November 1, 1899.
Ka lacim pa tyen lok abicel ma agiki i pot buk Daniel 11 kigolo, kineyo ni yore weng ma kicoyo cal iye i tyen lok abicel man, tye kicwalo kit me timo kidoko kede pa teko adek ma Sister White kombedi ocwalo nyinggi ni "paganism," "Papacy" ki "Protestantism". Lado lweny ogamo ni "glorious land" me tyen lok 41 obedo cal me Protestantism onyo Kanisa Seventh-day Adventist; ento "glorious land" en United States, ki i tyen lok 41 rwot me tung maloyo (Papacy) oloyo United States i cawa me cik me Sande ma bino cok. Bal me Satan ma cwalo nying "glorious land" ni gin mo makoki ki United States, kiketo pi gengo laco ki dako pi pegi ngeyo ni gin matime me poropeti ma odonyo lacen ki poto pa Soviet Union i 1989, i kare ma ki coyo cal iye i tyen lok abicel ma agiki me Daniel 11, en cik me Sande ma bino cok.
Pi Seventh-day Adventists, mano nyutu ni verse forty-one tye ka nyutu giko me kare me temo pa Kanisa pa Lubanga, kadong gin ma agiki ma Adventism me Laodicea mito winyo, en ni kare me temo gi tye ka giko! Rwot odogu lok i kabedo ma kineyo ni, ka Roma ma pe tye ka yot ki Lubanga ocako lony piny weng i Lweny me Actium i 31 BC, myero con oloyo twero adek me kabedo me piny macalo ma kiweyo calo i Daniel sapita aboro.
Ki bot acel me gi o aa woko lawot matin, ma odoko madwong tutwal, i tung South, ki i tung East, ki i tung piny maber. Daniyel 8:9.
Kiketo maber woko ni “south”, “east” ki “the pleasant land” nyutu kabedo me piny adek ma Roma ma pe Kikristo omako twero iye, ka o rweyo kom pa piny calo pinyruoth ma angwen me poropesii me Bibul. Rwate ki gin man, Roma pa Papa bene myero oloyo twero pa kabedo me piny adek, ka o rweyo kom pa piny calo pinyruoth ma abicel me poropesii me Bibul, calo kit ma ki nyutu i Daniel dirica abicel aryo.
Onongo a paro tunge, to, nen, tung matin acel mapat ocako aa i iyegi; ma i anyim ne tung adek me acaki okweyo woko ki i gungu: to, nen, i tung man onongo tye wang macalo wang pa dano, ki lube ma tye ka waco lok madit. Daniel 7:8.
I kom rweny ma otime pi “Piny ma Lamal” i vasi 41, Rwot onyuto ni tye kit adek me Roma i poroc: Roma ma pe yaro Lubanga, ento con Roma me Paapa oyore, dok lacen tye Roma me kare agiki, ma wan okwaco ni “Roma manyen”. Makwako adwogi aryo me ada me poroc ma tye ki rwom ki ma ocanyone piny—acel obedo ni Lubanga pe loko mo, ki acel mukene ni ada kicono i wi cwal me lanyut aryo—wa otyeko woko, pe ki diro, ni gin adek ma ogengo Rwot me bor i vasi 6 agiki me kako 11 me buk me Daniel myero gibedo calo twero me piny me kare manyen adek.
Yesu Kristo en aye acel kawot, kombedi, ki pi kare ducu. Hebru 13:8.
Kicoyo bene i cik mamegi ni, wac pa dano aryo tye atir. Yohana 8:17.
Yie man omoko ada ki tam ma wa con dong ocweyo, pien wa tye ka nyutu ni ‘piny ma lamal’ obedo teko me piny (United States), kede wa oweyo woko par ma pe tye ki ywec ni en obedo kanisa, ma obedo teko me tipu. Wa ocweyo kabedo me tam man i kom geno ma pol kare omoko ada, ni pe tye kica i Lok pa Lubanga. Obedo terang, ki lami atir mapol, ni kanisa pa Lubanga i kare me agiki obedo got.
I kare me agiki obedo ni, got me ot pa Rwot bi kete tek i wi got, ci bi malo maloyo got; ci kabila weng gibilor bot en. Jo mapol gibiwot ci gibiwaco ni, “Bin, wot wa malo i got pa Rwot, i ot pa Lubanga pa Yakobo; en obimiyo wa ngeyo i yore pa en, ci wabiwot i yo pa en; pien cik bi aa ki Ziyon, ci lok pa Rwot bi aa ki Yerusalemu.” Yesaya 2:2, 3.
Jogi ma gimiyo tam ni ‘piny ma loyo dwong’ obedo kanisa, mapol ikom pe gi waco ni en Kanisa Seventh-day Adventist, gimedo mano pien Daniel coyo piny ni ‘ma loyo dwong’, ki paro mamegi ma pe tek gibot ni, pien ‘got maler ma loyo dwong’ i verse 45 atir atir obedo kanisa pa Lubanga me nino agiki, ka mano ‘piny ma loyo dwong’ myero bene obed kanisa. En aye, gin aryo tye ki lok me yaro ‘ma loyo dwong’.
Pe tye bal mo i Lok pa Lubanga, ki ka Daniel oketo nyig "lobo" kacako kwede nyig "ma tye ki dwong", ki anyim i nyig-lok angwen, oketo "got maleng" kacako kwede "ma tye ki dwong"; Daniel onongo tye ka nyutu pobo ma kigeno atir i kom lobo ki got. I kite ma malac, "lobo ma tye ki dwong" en Yuda, ki En aye i poto pa Yerusalem ka kicweyo Hekalu pa Lubanga. Yerusalem, onyo Hekalu, kitwero poyo ne calo Kanisa pa Lubanga, ento lobo ma Yerusalem tye iye en lobo pa Yuda. Ka ngec medo i ler ma tye ka woto anyim pa Malaika ma adek, kicweyo atir adwogi mapol, ento kany wa tye keken ka keto piny me poropheti ma nyutu yore adek ma Roma oyaro pire kene.
Ka wan wanyuto ni Roma pa jo pe yot pa Lubanga, kacel ki Roma pa Papa, gicweyo janyutu aryo ma giketo kit me porofesi pa Roma pa kombedi, wan bene wanyuto cik me yik ma an alwongo ni “tic porofesi ma iyore adek.” Ne bene tye jo mukene ma gitye katic ki paro ma rwate calo, pa dwoko porofesi mogo iyore adek; ento lok me yubu ma wan wanyuto en aye lok ma wan pud watiyo kwede. Tye rwate madit me ngeyo ni cik me porofesi pa tic ma iyore adek — ma Future for America otiyo kwede mapol — wan onongo wanyuto ne i kare ma ginywaro lok ikom goc abicel ma agiki me Daniel apar acel; ento ma tye rwate marwate kaka bene en ni nywaro lok eno okwato wa nyutu me acel ni tic porofesi ma iyore adek tye ikom Roma. I gin pa jo Millerite, acel ki lok ma ginywaro ne en ni ka Antiochus Epiphanes obedo “Jolim” pa jo Daniel, onyo “Jolim” ne obedo Roma, macalo jo Millerite giyero ne. Pingo ma man tye rwate en ni, Roma, calo “Jolim” pa jo Daniel, gin ma bi “keto lamal” i Daniel apar acel, goc apar ki angwen.
I kare magi gin mapol bi cwal malo me lwenyo ki rwot me tung cen; ka bene jonyodo ma iye jo pa in bi cwal kene malo me cwero neno; ento gin bi poto piny. Daniel 11:14.
Cawa me acel ma wan onongo owango ni keto lok me anabi i yoo adek, kigamo ne peka ni tye nyute adek pa Rooma i lok me anabi pa Bibilia. Rooma oketo bedo atir vijon pa lwak ma wot anyim me malaika me adek, macalo ma otim bene i kit matime pa Millerite. I kit matime pa Millerite, ngec ma onongo tye obedo ni 'paganism' ki 'papalism' gi obedo twero ma giywoyo piny 'sanctuary' ki 'host'; en ma obedo kikome me ada ma i iye Miller ocweyo weng ngec ne me lok me anabi. Lok matindo abic me agiki pa Daniel apar acel, gi oketo kikome me ada ma Future for America ocweyo weng tic ne me keto lok me anabi i iye. Kikome eni obedo twero adek me golo piny: 'dragon', 'beast' ki 'false prophet', ma gicwalo piny weng bot Armageddon.
Kit man obedo piny i ngec ni Ruma pa lajok, ma luwo ne Ruma pa Papa, gicweyo laneno aryo ma kitye ka keto Ruma me kombedi; kede ni Ruma me kombedi en rwomruok me adek pa nyoka madongo me spiritualism (United Nations), le lobo me Katoliki (paapasi), ki lanen ma pe adier pa Protestantism ma oweko yore me adwogi (United States). Kit man en gin ma wa lwongo ne calo tiyo lunyodo i rwom adek. I coc ma bino anyim, wa bi yubo ikom yore mapol pa tiyo lunyodo i rwom adek ma dong gineno, ki ma gicweyo kit pa ler ma tye ka ywayo anyim pa lapiang adek.
Wa bi neno keto ma romo adek pa nyutu adek me Rome, ma tito nying kit me politiiko ki dini me Rome manyen, ma Sister White omiyo nying 'churchcraft' ki 'statecraft'. Kit en ki ngene ka kikobo kacel kit me lok pa lanen me Rome ma pe tye ki dini ki kit me lok pa lanen me Rome pa Papa, pi tito nying ki keto maber kit en i Rome manyen.
Wan abi neno tiyo-kwede ma adek pa yore adek ma Babulon onyutu kwede, ma kinyuto calo Nimrod, Nebukadnezzar ki Belshazzar; yore magi ginyutu tyen ma malo pa dano me richo ma ocobo i hekalu pa Lubanga, kacel ki lwongo kene Lubanga—ma Aisaia onongo ocoyo pire ni ‘Asuria ma tyen malo’. Tyen ma malo pa Papa, ma obedo gin ma poropheti me Baibul tito kwede, gineno kun kelo piny kit me poropheti pa Babel kacel ki kit me poropheti pa Babulon, pi nyutu ki tuko kit pa Babulon me kare ma kombedi.
Wabicako neno keto me kit adek pa nyutu adek pa Elia, i cal pa Elia kede Yohana Bapatisita, ma ginyutu 'dwon ma yaro i lacer' i kare me agiki. Dwon ma yaro i lacer i kare me agiki nyutu lacung acel keken ma obedo dul; kede nyutu lami aryo i dul ma rwate i cako kede i agiki. Kikwanyo wa ni pe romo bedo malaika me adek ka peke malaika me acel kede me aryo; omiyo i rwom acel pe romo golo woko dul pa malaika me acel ki dul pa malaika me adek, kede dul aryo eni gicoyo gi cal pa lacung, lacung ma kicoyo ne i cal pa Elia kede Yohana Bapatisita.
Ki kalamu ki dwon wa, wa myero coyo apur, kun yuto yoregi, ki kit me tic pa lok me poropheti ma kelo wa i kwena me malayika me adek. Pe twero bedo me adek labongo me acel ki me aryo. Kwena man wa myero miyo bot piny i coc, i waci, kun yuto i rek me tar me poropheti gin ma obedo con ki gin ma bino bedo. Selected Messages, buk 2, pot 105.
Wa bi neno timo ma i kit adek me yaro adek pa Lakwena ma tye ka yiko yo pi Lakwena me Covenant me bino kaceke i hekalu pa en, calo ma ki yaro kwede Yowana Batisita kacel ki William Miller. Lagwoko ma agiki en gin me lok pa Nabii, ma ki ngeyo ne ka ki keto kacel kit me Nabii pa Yowana Batisita kacel ki William Miller me nyutu atir opong ma agiki me Malaki chapita adek.
Nen, abi cwalo jawac na, en obi yubo yo i anyim an: ki Rwot, ma un tye ka yaro, obino kican i ot pa en, en aye jawac me muma, ma un imito maber: nen, obino, aye Rwot pa jolweny weng owaco. Malaki 3:1.
Wa bi neno keto i tung adek pa yaro adek me Islam, calo kit ma poropeta tito i kom Islam i apoya me acel ki me aryo i pot buk me Revelation aboro ki abongwen, ma ginyutu kit ma poropeta tito i kom Islam i apoya me adek ma kinyutu i pot buk me Revelation apar ki apar acel.
Wa bi mede gin eni i coc ma obino.
Pe i weko ngat mo bedo wic i komi; pe i weko ngat mo paro i komi, yaro i komi, ki limo i komi. Man en cik ma myero wa keto i cwinya kombedi. In mapol tye ki yie madit ni duk ma rwom maber me piny pa Lubanga ki pa Yesu Kiristo tye i Baibul ma imako i lwete. In i ngec ni duk me piny pe romo kicako labongo tic ma tek. Pingo myero itam ni ibino ngeyo maber gin marwom maber me Lok pa Lubanga ka pe iyaro ki pire tek i coc me Baibul?
Obedo maber ki rwate me kwano Baibul; ento kica mamegi pe kato kany; pien myero igeny pot-buk ne keni. Ngeyo me Lubanga pe ginongo ka pe ki tic me wii, ka pe ki lamo me kwayo ngene, pi iromo yero woko i gono ma pure me ada, laka ma dano ki Satan gityeko iyubo kwede, me balo doktrin me ada. Satan ki ludwong pa latico dano mamegi gitemo rwedo kacel laka me bal ki gono me ada. Myero wanyeny ki wec maber pi duk ma okem, ka wapenyo ngene ki i polo, pi yero woko gin me cayo pa dano ki cik me Lubanga. Laro Maleng biken konyo ngat ma yeny ada madit ki ma welo, ma rwom ki plani me waro. Apeny bot weng ni kwano ma pe ki wec me Coc Maleng pe rwate. Myero wanyeny, en mano nyutu ni myero watimo gin weng ma lok okwako. Macalo kace latic ma yeny piny yeny ki cwinyi matwal me nongo tungo me zahabu, kamano itye myero iyeny lok me Lubanga pi duk ma okem ma Satan tye ka temo, kare madit, me ocule ki bot dano. Rwot owaco ni, 'Ka ngat mo mito timo will ne, obinongo ngeyo lok me pwonyo.' Yohana 7:17. Fundamentals of Christian Education, 307.