Buk pa Daniel nyutu ni en Roma ma oketo neno, ki ngec man kityeko gimego ne ki Protestants i histori me Millerite, ka William Miller onongo onyutu gin eni. I kare me agiki, pud en Roma ma oketo neno, ki kombedi Adventism me Laodicea dong gwoko tam pa Protestant ma opoto, me ni jago pa jo mamegi obedo Antiochus Epiphanes. Jo me lagam ma i histori me Millerite, ma kityeko layo gi woko, gimedo woko ada acel acel man; ma kombedi gitye kagimego ne ki jo me lagam me kare me agiki ma kombedi kityeko layo gi woko. Solomon owaco maber ni:

Gin ma kityeko bedo obedo gin ma bino bedo; ki gin ma kityeko timo obedo gin ma bino timo; pe tye gin manyen i tung ceng. Tye gin mo ma ki twero waco ni, ‘Nen, eni obedo manyen?’ En dong kityeko bedo con, ma obedo i anyim wa. Ecclesiastes 1:9, 10.

I poro, tye nyutu adek me Roma, ki ma kwongo ki ma aryo ginyutu kit pa ma adek, pien atir kiketo piny ikom dwoko pa jo aryo.

Ento ka pe bi winyo yin, ci kel ki yin ngat acel onyo aryo, pi ni i dho joneno aryo onyo adek wic weng obed atir. Matayo 18:16.

Dini pa Rome me woko en aye kwo me woko, kede kwo me woko en gin ma kicoyo pa dini ma ada. Pe obedo coyo i kit ma wan tito “cente me bwoc”; pien kwo me woko peke nen calo dini ma ada. Ento i wang lanen, tye ki nger me coyo. Ciiti me Rome en gin ma kicoyo pa Jerusalem, kede tye ki tempol (Pantheon) ma obedo coyo pa tempol i Jerusalem. Tije me dini pa kwo me woko pe lamaleng, kede me jogi; ento gituro nyutu tije me dini ma kicoyo pa Satan. Lub me dini pa Rome me woko onongo ki nying “Pontifex Maximus.” “Pontifex Maximus” con con onongo nyutu lapriest madito me dini pa gamente me Rome i Rome me con, kede kacako ne tye i te acaki me Ripabulik me Rome. Kun kare otyeko otyeko, ocwaro rwate ki twero me politiki kede me dini; lacen oyubu woko odok nying ma Papa ojuko kwede kombedi i Dini Katoliki me Rome.

Nying me ladit pa lami pa yecu i Rome ma pe gikristo en Pontifex Maximus; kacel, aye nying me ladit pa lami pa yecu i Rome pa Papa. Nying man en me Leb Latini, ma nyutu ni "Madit loyo pa Pontif ma loyo weng." En obedo ladit pa yecu pa gamente Rome, ma pire kene i kom kit me woro Lubanga Jupiter. Pontifex Maximus otye ki twero me yecu madit kede latic me cing mapol, ma pire kene kobo ki loyo tije me yecu mapat-pat, kacel ki gwoko ni kalenda me yecu pa Roman tiyo calo kit ma ber. Pontifex Maximus en ladit pa Lwak pa Pontif (Collegium Pontificum), lwak me lami pa yecu ma ticegi en poyo ne kede gwoko ket me yecu pa Roman.

Ladit me lami i Ruma me pe Kricitiani ki i Ruma pa Papa ne obedo Pontifex Maximus; ka mano, ladit pa Ruma me kombedi obi bedo ki nying Pontifex Maximus. Lamo pa Ruma me pe Kricitiani ne obedo lamo me pe Kricitiani, ki lamo pa Ruma pa Papa ne obedo, ki kombedi bene obedo, lamo me pe Kricitiani, ento kicobo iye ki waco ni obedo Kricitiani; ki lamo pa Ruma me kombedi i kare me agiki obi bedo lamo me pe Kricitiani, ma kicobo iye ki waco ni obedo Kricitiani.

Rome me lajwok, ki Rome me Papa, gin aryo gubedo ki kare ma kiketo atir me loro maloyo weng. Rome me lajwok ne myero loro maloyo weng pi mwaka 360, i tyeko pa lok me janabi ma kom cawa ma i Daniel 11:24.

Obi donyo ki kuc, kadi i kabedogi ma opong loyo i piny; kadong obi timo gin ma laco mamege pe gitimo, ki kwaro mamege bende pe gitimo. Obicweyo i botgi gin ma okwanyogi i lweny, ki gin ma ogamo ki kwanyo, ki jami me dogi maber; aye, obicako tero paro pa en ikom ot me cuk ma tek, pi cawa mo. Daniel 11:24.

Wic pa verse 24 en Rome me kwaro, pien i verse 16 gin odoko wic, kendo gidongo tye wic nyo i verse 31. Wa bi yabo verse magi peke i coc ma bino; ento kany wa tye ka nyutu keken ni lok pa nabi onongo oyaro ni Rome me kwaro obedo ki lony madwong pi higa 360, calo ma kikwayo i waci me Rome "forecasting" their "devices against the strong holds, even for a time." Lok ma kigonyo calo "against" con en "from", kendo verse owaco ni Rome obi tero lobo "from" "the strong holds", ma obedo Gweng madit pa Rome, kendo obi timo mano pi "time", ma en higa 360.

Ruma me Pagan ocako telo ki twero madwong i Lweny pa Actium, i 31 BC, kede ocongo telo ki twero madwong nyo i nino 330 AD, ka Constantine oloko kabedo me kom pa lwak ki i Dul Ruma, oketo i Dul Constantinople. Dong lwak eno ocako bwolo ma nyinge marac. Dul Ruma obedo “kom me twero” ma porofetik pi Ruma me Pagan, kede ka otelo ki i dul meno, pe ki twero gudo ne. I lweny ma odugo pire kede loko twero ma Constantine otimo, Dul Ruma obedo lamal me golo pi Genseric ki oganda me barbarian ma bino kwano lobo, ma giyaro gi ki olut 4 me mukwongo me Revelation chapter 8.

Pien gin man, i Daniel chapta 11, ves 31, “arms” (Rome me pagani) ma ocungo i bok pa twero pa Papa ki con gicako kunajisi “santuari me teko.” Siti me Rome obedo “santuari me teko” me porofetik pi Rome me pagani kacel ki Rome me Papa, pien i mwaka 330, ka twero me pagani ogicwalo i Constantinople, Siti me Rome ogiweko bot Rome me Papa ma tye ka medo. Pien gin man, Revelation chapta 13, ves 2 owaccio ni dragoni (Rome me pagani) omiyo Rome me Papa “kabedo” ne. “Kabedo” obedo kabedo ma twero olubo ki iye, ci i mwaka 538 nyo i 1798, Rome me Papa olubo ki twero madwong ma loyo weng, calo ka Rome me pagani ma bene olubo ki twero madwong ma loyo weng pi “cawa.”

Lok me porofeti nyutu kare ma peke, kun Roma me lajwaki kacel ki Roma me Papa gu loyo piny ki twero madit; ci ka gicingo kamano, gin loyo ki i kom me twero gi, ma en Buru Roma. Twero ma pe ngat romo loyo pa Roma me lajwaki otum ka gi wuoko ki Buru Roma, me nyutu otum pa mwaka 360, ma kiloro calo ‘cawa’ i rek 24; ci ka mwaka 1,260 me laco pa Papa otum i 1798, Napoleon ogolo Papa ki Buru Roma, ci otho i piny ma pe pa iye.

Romi me jogi ma pe yero Lubanga kede Romi me Pope nyutu ni Romi matye kombedi bi lawo ki cing ki rwom madit pi kare me porofeti ma rwom acel i kare me agiki. “Cawa pe dong,” ento kare me lubo-ki-peko pa Pope i kare me agiki obedo kare ma rwom acel, ma ocako ki cik me Sande ma bino koni i United States, ci mede nyo pire kun kare me tem pa dano lor, ka Mikael ocung ci oyube ni, “Ngat ma pe atir, we obed ma pe atir dok; ki ngat ma lepi, we obed lepi dok; ki ngat ma atir, we obed atir dok; ki ngat ma maleng, we obed maleng dok.”

Rome me pagani ocwero Joo Kristo i Colosseum i kabedo me Rome i lok me con mamego ma opong ki remo, ci jo me tito lok me con ma Joo Kristo gityeko miyo miti ni i kare macol me laco pa Popa jomatiir miliyoni mia acel gityeko kikwede ki Papasi; ento Papasi okwanyo lok eni ka oketi miti i mapat ki miliyoni abicel. Rome me pagani ki Rome me Popa dok odoko ocwero jo pa Lubanga ma tye ki geno matwal, ci Rome me kombedi bende obino cwero jo pa Lubanga ma tye ki geno matwal i cawa me agiki.

Jo mapol bibedo i jele, jo mapol birweny pi gwoko cwinygi ki i kabedo madwong ki i kabedo matidi, ki jo mapol bibedo jo ma gibale pi nying Kristo ka bedo itung me gwoko gin matir. Selected Messages, book 3, 397.

Rome ma pe yero Lubanga ogoyo gengo me kabedo adek ka ocweyo teko i piny weng. Rome pa Papa bende ogoyo gengo me kabedo adek ka ocweyo teko i piny weng. Rome me kombedi ogoyo "King of the South" (Soviet Union ma pe yero Lubanga) i 1989, ci lacen obi ogoyo piny ma lamal (United States) i kare me "Sunday law" ma obino macokcok. Lacen, en bi ogoyo Misiri (piny weng).

Jo piny weng gityeko yub i dul aryo ma madit: jo ma winyo cik ki jo ma pe winyo cik. I dul mene wa obedo?

Jogi ma gwoko cik pa Lubanga, jogi ma pe bedo keken ki berede, ento ki lok weng ma aa ki i cok pa Lubanga, gin obedo Kereke pa Lubanga ma tye ngima. Jogi ma yero me lubo Antikristo, gin jo ma tye i rwom pa lunyodo madit. Gin tye i bwo bendera pa Satan, gibalo cik pa Lubanga, kede gi tero jo mukene bende me balone. Gitemo yubu cik pa pinye weng pi jo nyutu winyo-gi bot twero pa piny kun gicobo i wi cik pa Lobo pa Lubanga.

Satan tye goyo paro pa dano i tung ki lapeny ma pe tye ki mite, pi pe gi neno maber ki patpat gin ma tye ki mite madit tutwal. Satan tye ki yubu me mako piny weng i rweny.

Lobo me Kristien ma gi kwayo ni obi bedo ka me tic madit ki ma kelo mukato. Gi ma tye ki twero gitero cik me loro cwiny, ki kit pa Papasi. Babilon obi miyo piny weng ginedo miny me kono pa cobo ne. Piny mo keken obi bedo iye. Manuscript Releases, dul 1, pot 296.

Me gwoko adiera ma nyutu ni “glorious land” i Danyel 11:41 obedo cal pa United States, Leona pa dul me Yuda oyabo bot jo me kwano poro i cawa me agiki kit me applikesyen adek me poro. Ler ma oaa ki lok matidi abicel magi, kiketo piny kun kicako katic kwede gin matime ma “the daily” nyuto iye i buk pa Danyel, macalo ma ki yaro i Danyel 11:31, ki kete iye i bot lok matidi abicel me agiki pa goc man. Adiera acel keken (“the daily”), ma obedo lageng pa kit me poro pa Miller, en bene ma ocweyo kit me poro pa cawa me agiki. Kit pa Miller okwako piny i kom twero aryo me balo piny, me paganism ki papalism, ma giyubo jo pa Lubanga; ki kit pa cawa me agiki bene okwako piny i kom twero adek me balo piny ma giyubo jo pa Lubanga i cawa me agiki.

Lok abicel me agiki i Daniel apar acel nyutu medo ngec ma obino i 1989, kede bene nyutu ki Aora Hiddekel; ento jo ma lweny ki atir gigeno ne. Gigeno man omiyo nongo ngec me cik me keto lok poropheti i kit adek, ma me acoki oneno calo keto i kit adek pa Rome, ma obedo wii lok ma oketo but neno me histori me poropheti.

Ka pe tye kwena, lwak obalo: ento ngat ma gwoko cik, obedo ayom. Proverbs 29:18.

Ter me kit adek me nyutu pa Rome nyutu ni dini pa Rome me pagani, kede pa Rome me Pope, en pagani; ki ni dini gi gityeko loyo ne ki dano acel ma kiye kwede nying Pontifex Maximus. Kit nyutu aryo pa Rome nyutu ni twero adek me lobo gikwanyo woko ki macon, mapwod pe gicako lonyo ki tek pa tutwal pi cawa ma kiketo ne, ki ni gibed gityeko lonyo ki i bur pa Rome ma tye ki got abicel aryo, ma en kwer me twero pa gi. Gin aryo bene ginyutu ni gubedo gimiyo pek ne jo pa Lubanga ma tye ki yie. Erac, kun wot ikom gin aryo man ma ginyutu, wan ngeyo ni dini pa Rome me tin obed pagani, ki ni obed kiyubu ki Pope pa Rome, ma kiye kwede nying Pontifex Maximus.

Mapwod pe dako me kwac madit oywako teko ka olubo maloyo weng, Ruma pa kombedi myero ogolo woko gin me gengo adek; ci gin me gengo acel dong obedo lok me con: opoto woko pa Soviet Union i 1989, ludiro pa Ruma ma pe geno Nyasaye ma oribe ki teko pa Ruma i Europe. Gin me gengo mukene bi golo woko ikare ma Cik me Sunday matye ka bino cokki i United States; ci United Nations bimiya tekwone bot Ruma pa kombedi pi kare manok. Ka Ruma pa kombedi dong kityeko keto opong i kom rwot, tuluguny me cawa me agiki bimek.

Buk me Daniel, ki pi kare maloyo Buk me Nyutu pa Yohana kapita aboro, gimiyo kite me laneni pa Roma, ma gikonye me nongo ngec ma kakare pi Roma pa kombedi. Acel i kite meno obedo yiko Lwak pa Roma i Wi Ceng ki Wi Bor, kaka Constantine otimo i mwaka 330. Roma ma pe yaro Lubanga ki Roma me Papa, ka kikenyo gi kacel, bende ginyutu pi kit aryo pa Roma. Yiko ma Constantine otimo ma oyubo Roma me Wi Bor ki Roma me Wi Ceng, obedo lami aryo pi Roma ma pe yaro Lubanga ki Roma me Papa. Constantine oketo twero me lobo i Wi Ceng, omedo ogwoko twero me kanisa i Wi Bor. Roma ma pe yaro Lubanga onongo nyutu calo tim me lobo, ento Roma me Papa onongo nyutu calo tim me kanisa. Wi Ceng onongo obedo tim me lobo, Wi Bor onongo obedo tim me kanisa, kacalo ma kimiyo cal kwede okeyo ki dayo i Buk me Daniel kapita aryo, onyo horn pa lacoo ki horn pa dako i Buk me Daniel kapita aboro, onyo le me ceri ma kweyo i Buk me Daniel kapita abiro, ki le me gang kuc i Buk me Daniel kapita aboro.

Roma me kombedi bende obedo i kit aryo, ma obedo ki kome me kanisa ki gamenti, me ogor ki amiru, kacel ki tic me kanisa ki tic me gamenti; ento Roma me kombedi bende obedo i kit adek. I Buk me Ngec, dyer aboro, Roma me tung cen ki Roma me tung cam gi ocobo i adek pire kene ki i cal. Konstantino, ma rwot i Roma me tung cam, opire kene ocobo piny pa rwot mamegi bot lutino adek mamegi; ento Roma me tung cen i cal gineno ki ceng, dwe ki ger, ma gineno kit adek me tedo pa gamenti ma lobo me Rome otyeko tiyo kwede. Ka dong kamano, Roma me kombedi, kadi obedo i aryo me tic me kanisa ki tic me gamenti, onego bende onyutu rwate me adek ma ki nyutu kwede Diragon, Lewic, ki Nabii marac.

Nyutu pa Rome ma pe yubu kede pa Rome pa Papa nyutu keken cwec ma lamal me poropheti pa Rome manyen ma agiki. En aye kube me adek, ma bi time i kare me cik me Sande ma bino cokcoki, ma okelo lobo i Armageddon. En aye 'Cal me Lam' me i lobo weng, ma obedo alama pa kube pa Kanisa ki Gavamenti. Wi pa iye en Pontifex Maximus, ma tye tero ki i Otum pa Rome, ma obedo kom twero pa iye. Twero pa lobo pa ngat me lacwe bi cweyo ne ki United Nations, kede lobo weng myero o yee kit pa Antikristo ma tye ki kube me adek, ento obedo kin me aryo, pi cungo pa United States. Kamano, macalo Rome ma pe yubu (nyoka madit) i Revelation 13:2 omii paapasi 'ruo pa iye, kom pa iye, ki twero madit', United States, macalo kit Rome ma pe yubu, timo gin adek magi pi Rome manyen. Kom en Vatican City i otum pa Rome ma tye ki got abicel; twero en United Nations; ki ruo en United States. Ki kube gi kelo lobo i kabedo ma paapasi 'obi dong i agiki pa iye, ki pe tye ngat mo me konyo iye'.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

"}