Kit me poropheti ma William Miller otyeko tic kwede obedo kit me twero aryo ma oyubu piny woko pa Ruma ma pe geno Nyasaye, ci ocelone ki Ruma me Pope. Kit me poropheti ma Future for America otyeko tic kwede obedo kit me twero adek ma oyubu piny woko pa Ruma ma pe geno Nyasaye, ci ocelone ki Ruma me Pope, dok ki Protestantisimu ma ogolo adwogi woko. Kit nyutu adek pa Ruma en twero adek magi ma oyubu piny woko pa draagon, pa biisti, ki pa nabii mape adwogi. Gamo ma kigamo ikom ler me vas agiki abicel me Daniel pot buk apar acel, ma kiyabo woko i cawa me agiki i mwaka 1989, omiyo wa ngene mapol kit meno.

Nyutu aryo pa Ruma tye ka nyuto kit me lacar pa Ruma ma kombedi, ma en nyutu ma adek ki ma agiki pa Ruma. Ruma ma kombedi tye ka nyuto kit pa twero me goyo piny ma gin adek kacel pa cawa me agiki. Ento tye nyutu adek pa Babulon, ma tye kacung maber, ento gi opoko atir. Nyutu acel en Babel pa Nimrod. Nyutu aryo en Babulon pa Nebukadneza ki Belshazzaar. Kacel, gin aryo magi, ma gin lawi me lacar, gin nyuto kit me lacar pa Babulon ma kombedi. Kadok ni i rwom acel, Ruma ma kombedi ki Babulon ma kombedi gin acel, nyutu adek pa Babulon tye ka nyuto pobo ma agiki pa Babulon, ki kweco madit pa dano me richo.

Lok me bute pa Babulon obedo gin madit ki ma cwer i porofesi me Bibul, calo bene wii malo pa Papa pa Ruma. I Buk me Revelation, dul 17, malaika acel i jene ma gu golo woko bal 7 me agiki obino me nyutu maber kwero pa Babulon, ma en kit mukene me nyuto bute ne.

Ci obino acel ki bot malaika 7 ma tye ki acal 7, owaci an ni, ‘Bi kany; abin nyuti yubu pa malaya madit ma obedo i wi pi mapol: ma ki en rwodi me piny otime nyono ki en, ki jo me piny gilewo ki waini pa nyono pa en.’ Ci en ogola an i Cwiny orwoko an i catu: ka an oneno nyako mo obedo i wi le me catu ma rangi ne cul, opong ki nying me kwanyo Lubanga, ma tye ki wii 7 ki lwiri 10. Revelation 17:1-3.

Tic pa malaika obedo me nyutu John hukumu pa nyako ma tye ki coc “MYSTERY BABYLON” i wi ne.

En dako nono ocako lanyut me piol ki langic; ki ocuro ki gol, ki kite ma wel ki piyal; tye ki kop me gol i cinggi, ma opong ki tim marac ki yweywe me coyo pa iye. Kacel i lawa pa iye, con ma kicoyo aye ni: MYSTERY, BABYLON MADIT, MIN DAKO ME COYO KI TIM MARAC PA PINY. Aneno dako ma otumu ki rem pa jo maleng, ki rem pa jo ma gikweyo pi Yesu; kacel ka anenone, atero ki ceke madit.

Nyonyo me cing pa piny ma telo pa Papa tye ka tigo kwede i cawa me agiki me luyo jo ma oparo ni gin jo heretik, kityeko nyutu ne ki “le ma rangi me myufu madwong, opong ki nying me yaro Nying pa Lubanga, ma tye ki wi abiro ki tine apar.” En bedo i tung le nyutu ni en tye ka loyo le, calo ngat ma bedo i tung faras.

Ci dako ma in oneno, en obedo kabedo madit mano, ma loyo rwodi pa lobo. Revelation 17:8.

“Lam ma ki rangi malac me cira, ma tye ki wii 7 ki tung 10,” en Roma me kombedi; kede bene nyuto kit me politiki pa piny ma dako tye timo kwede ka tuki ludito pa Lubanga i ceng me agiki. Dako en Babilon me kombedi, dul madit ma timo kwo me coyo marac ci olwak iye rwot me piny. Nyutu me acaki aryo pa Babilon, ma giteko calo Babel i Genesis kap 11, ki calo Babilon i Daniel kap 4 ki 5, gicoko lubeŋ ki labong pa Babilon me kombedi i ceng me agiki. Dako ma kigoyo kadi iye i Nyutu kap 17, en Babilon me kombedi; ci lam ma olwak iye en Roma me kombedi. Otime kwo me coyo marac ki rwot, ci kede gi obedo ring acel.

Pien, myero dano weko won pa en ki min pa en, ki omako matek bot dako pa en; ki gibedo ring acel. Genesis 2:24.

Ka bene gin obedo acel, ento gin mogo me porofetik pa Roma me kombedi ki Babilon me kombedi, kityeko weko gi peke i Lok pa Lubanga. Tito pa Babilon me kombedi, calo kit ma jo me cwalo adwogi aryo—Babel ki Babilon—oketo ne, obedo pi cwiny madwong mere ki golo piny mere me agiki. I mokato abicel mag agiki me Daniel apar acel, king of the north kitiyo kwede me nyutu Upapa. Pope pa Roma obedo ajenti pa Setaani i piny.

"Me gwoko lonyo kede luor pa piny, Kanisa onwong'o me yaro kica ki kony pa jogi madwong i piny; ci kamano, ka en ojwero Kristo, onwong'o cweyo luor ki geno bot laloc pa Lakworo—Episikopo pa Ruma." The Great Controversy, 50.

Setan omito bedo Lubanga, ki mit pa en obedo me okawo kiti me rwot pa Lubanga me politiki ki me dini.

Nining in owil ki polo, o Lucifa, wod okinyi! Nining in ogwero piny, in ma ocoyo teko pa dano me piny weng! Pien i waco i cwinya ni, ‘Abi ceto malo i polo; abi yiko kom an malo loyo lacel me Lubanga. Abi bedo bende i got me lwak, i tung me bor; abi ceto malo loyo malo me niang; abi bedo calo En Ma Malo Madit.’ Isaiah 14:12-14.

Sitaani omito keto malo kome me rwot ne (ma obedo alama me loch pa rwot), "malo ikom lacid pa Lubanga." Lacid pa Lubanga gin malaika, kadong gitye ka yaro kit me loch pa Lubanga. Sitaani omito "bende" cobo "i got pa lwak, i tung pa Nooti." Lwak obedo Kerek, kadong tye i Jerusalem, ma tye i tung pa Nooti. Bedo i kome me rwot "i tung pa Nooti" obedo bedo rwot pa Nooti. Kirisito obedo Rwot ma matwal pa Nooti, ma bene obedo Rwot ma loyo loch pa Lubanga. Sitaani omito "bedo calo Ma Malo Loyo."

Wer ki Zabur pi nyithindo pa Kora. Lubanga en madit, ki rwate me pak mapol i bung pa Lubanga wa, i got pa lamaleng ne. Maber i kabedo ne, yom me lobo weng, obedo Got Siyoni, i tung me bor, bung pa Rwot madit. Lubanga kityeko ngeyo i ot pa rwot ne calo lwak. Zabur 48:1-3.

Jalwak pa Satan i piny aye Bispop pa Rome (Papa). I nyig lok abicel acel ma agiki i Daniel apar acel, kiyaro malo ma agiki ki dogo piny ma agiki pa Papa pa Rome, kede i kany Papa kimiyo calo rwot me tung acel. En aye wi me Kanisa pa Katolik, kede lok “Katolik” nyutu ni “me piny weng.” Pi weko Satan o kop kom rwot aryo pa Kristo (me polotik ki me dini), Satan ocweyo Kanisa pa Katolik pi nongo ter me dini me piny weng ka obicako bedo calo Kristo i cawa me agiki.

Gonyo man i tung pa kwo me jo ma pe woro Lubanga ki kwo me Kristo ocweyo ‘ngat me bal’ ma onongo kigamo con i porofeci, ma okwedo Lubanga ki oyeto kene maloyo Lubanga. En kit madwong tutwal pa dini ma pe adana; obedo tic pa twero pa Setani ma pire tek—nyutu madwong pa temo ne me keto kene i kom pa rwot, me bedo rwot i piny ki dwaro pa en. The Great Controversy, 50.

Setani ogero i piny weng kakare me dini, kede ogero i piny weng kakare me polotik, pi yaro marac kom rwot aryo me twero ma Rwot ma atir me Tung Acaki obedo i komgi. Rwodi apar ma i Buk me Ngec ma John oneno, i odoco apar abiro, ma kwede dako macweyo ocweyo kede, kede en oloyo gi i cawa me agiki, nyutu rigni ma tye ki wi abiro ki twol apar, ma dako ma “BABYLON” kicoyo i wang-nyiye obedo ka loyo kene. I odoco apar abiro rwodi apar “pe gi mito dako macweyo, gibedoko ne pe ki gin mo, gipuko code, gicamo ringgi, kede giburone ki mac.” Kamano, kwerone kityeko nyuto ne. Yik adek me Babylon tye ka nyutu bolo ma agiki pa Babylon. Yik adek me Rome tye ka nyutu kakare me polotik ma en loyo iye.

Lok pa malayika adek ma i Yabo pa Jwani 14 pumo ikom poto me agiki pa Babilon me kombedi, bene Daniel 11:44–45. Poto me agiki pa Babilon me kombedi kimiyo nying i Yabo pa Jwani 17, ento i 18 ki cweyo ne maber mapatpat. Cweyo me Daniel 11 ikom poto me agiki pa Babilon me kombedi, kacel ki cal pa malayika adek ma i Yabo pa Jwani 14, ki cweyo me poto me agiki ma i Yabo pa Jwani 17 ki 18, myero gikuketi kacel, i rek ki rek. I Daniel 11, poto me agiki pa Babilon me kombedi kimiyo nying calo obedo ka pe bino kony i iye.

En bi keto dwere pa ot pa rwotne i tung nam i got maleng ma ki ngwec; ento obino i agiki, pe ngat mo bi konyo ne. Daniel 11:45.

I rek me coc ma mede anyim, Mikael ochung, ci kare me temo pa dano ogiko. Rek eno ocako ki waco ni, “I kare meno.” Ka Babilon me kombedi olwar, kare me temo pa dano ogiko, kede en o tho ki ceke. Malaika me adek o yaro giko me temo pa dano, pien o yaro ni piny dong opok i dul aryo pa jo: jo ma tye ki alama pa lewic, kede jo ma tye ki muhuri pa Lubanga. I kare meno, mirima pa Lubanga ocweyo piny bot Babilon me kombedi, kede bot jo ma ogamo alama pa twero ne.

Malak ma adek olugegi, waco ki dwon madit: “Ka ngat mo woro lagonyo kede calne, kede ogamo alama ne i cung-wii onyo i cing, en keken obino mino waini me gadabu pa Lubanga, ma pe kirugo, ki cweno i kop pa gadabu ne; kede obi cweyo peko ki mac kede kibiriti i wang malak maleng, kede i wang otino me lam. Kede iyo me peko gi yimo malo pi kare ki kare; ki pe gitye ki kuc i nino onyo i oturo, joma woro lagonyo kede calne, kede ngat mo keken ma ogamo alama pa nying ne. Kany tye kume pa jo maleng: kany tye joma gwoko cik pa Lubanga, kede gen pa Yesu.” Apokarip 14:9-12.

I Buk me Nyutu bur apar aboro, rwom pa rweny madit kiyaro calo rwom ma wot ki wil-wil, ma cako ki cik me Sunday ma tye ka bino kikii, ka dwong ma aryo lwongo lwak mapat pa Lubanga woko ki Babilon. I wic apar acel, gicoyo ni kare me kica dong ogiko; man nyuto kare ma aa ki cik me Sunday ma tye ka bino kikii i United States nyaka ka Michael ocung, en kare ma i iye rwom pa Babilon me kare ma kombedi gikelo piny, i kare me lubo kwo madit.

Ci malaika ma tye ki teko madit ocweyo malo kidi macalo kidi me yec madit, okobo iye i pi madit, owaco ni, Kama, kun ki teko matek, pach madit Babilon bin bobo piny, dok pe binonge keken. Kede dwog pa jo me harpu, kede pa jo me muziki, kede pa jo me paipu, kede pa jo me tarumpet, pe binwiny dok keken i yin; kede latic me tic mo keken pe binonge dok i yin; kede dwog pa kidi me yec pe binwiny dok keken i yin; kede le pa lamen pe bineno dok keken i yin; kede dwog pa lacoo me lonyo kede pa dako me lonyo pe binwiny dok keken i yin: pien jo me cato mamegi obedo ludito pa piny; pien ki yati mamegi me lajwok, dul pa piny weng gikoyo. Kede iye ononge rem pa lakwena, kede pa jo maleng, kede pa joma weng ma gityeko ogwoko kwo i piny. Revelation 18:21-24.

Wiro kidi piny, keto gum i jo me wer ki jotic, goyo wut me kandiru, ki keto gum i dwone me dichuo me nyome ki dako me nyome, gin lok weng ma oa ki i Tesitamenti Macon ma nyutu tyeko kare me porobesyon.

Ka kityeko weyo Daniel 11 i wi Revelation 13 ki 14 i kit me poropheti, ci lacen ka kityeko weyo gin aryo meno i wi Revelation 17 ki 18, wanongo rek adek me poropheti, ma, kede adwogi mukene, ginyutu poto me agiki pa Babilon manyen. Keken i rek adek magi tye ka nyutu twero acel iyi twero adek ma gitel piny kelo i Amagedon. Daniel 11 tye ka nyutu lwic (the papacy). Revelation 13 ki 14 giyaro kare acel ma otime, ento ki wang pa lanabi ma okwer (the United States). Revelation 17 ki 18 giyaro rek acel pa poropheti, ento kit ma kiyaro kany omak wii iye dragon (the United Nations).

Rek adek weng ocako i cawa me agiki i mwaka 1798. Daniel 11:40 ocako ki nyig lok ni, “Kede i cawa me agiki.” “Cawa me agiki” ma i acaki pa gonyo obedo mwaka 1798; kede ka gonyo opong’o i mwaka 1989, bene obedo “cawa me agiki,” pien Yesu nyutu agiki ki acaki ka omito keto cimi pa En i gin adaa ma dit. Sister White owaco wa ni Apokaripi kapita 13 bene ocako i mwaka 1798.

Kare ma Papacy, ma kityeko kwanyo woko twero ne, kityeko rone me weko yubu, Yohana oneno twero manyen ma obuto, me dwogo dwon pa darakon, ki cano anyim tic acel ma kica ki ma kwero Nying Lubanga. Twero man, ma dong en agiki me lwenyo bot Kanisa ki cik pa Lubanga, kityeko yaro ne ki calo lwor ma tye ki ring’o calo pa nyare die. Signs of the Times, November 1, 1899.

Cuk me poro ma cako i vesi 40 pa Daniel 11 i 1798, mede nyaka ka kare me temo pa dano ojuk woko ka Mikael ocung woko. Cuk me poro ma cako i 1798, “ka Papacy, ma twero ne kikwanyo woko, kityeko miyo ne weko mateso,” ci agiki kwede kwo me cwinya pa Lubanga ma ki cweyo piny bot joma oyemo “maki” me twero pa Papacy. I Buk me Nyutu chapta 17, ka malaika obino bot John me nyuto ne rwom pa malaya me Papacy, kicwalo John i agiki pa “wilderness” ma nyutu calo lok me gin matime pa 538 nyaka 1798. Ki keto John i kabedo me cwiny i 1798, oketo i coc rwom pa Babulon me kare ma kombedi, ma cako ki dwon aryo pa Buk me Nyutu chapta 18, ma loko ni Papacy opongo kop pa kare me temo ne, ci rwom ne mede nyaka kare me temo ojuk woko, calo ka kidi me yweyo kiketo i nyanja.

Rek i wi rek, rek adek magi nyutu bwolo agiki pa Babilon me kombedi, ma otimo cobo ki rwodi pa Loma me kombedi. Daniel 11 tye ka nyutu Papasi, ma ki yaro calo Rwot me tung utara. Kwongo pa Yohana 13 ki 14 tye ka nyutu Nabi me bal, ki buke 17 ki 18 tye ka nyutu tic pa Dragoni (rwodi apar). Kit me porofesi ma Future for America tye ka tiyo kwede obedo i kom twero adek ma gi cwalo piny bot Armageddon.

Shahidi aryo, gi aye Babel ki Babilon, ginyutu kite me unabii pa Babilon me kombedi. Shahidi aryo eni gibedo waco ikom kwanyo pire kene malo pa Popu, ma waco ni en Kirisitiani, ki ocake bedo i hekalu pa Lubanga, ki cwalo ni en aye Lubanga. Shahidi aryo eni bene ginyutu ogo pa ne me agiki. Kwanyo pire kene malo pa Popu ki ogo pa ne me agiki, ma gicoyo i kite adek pa Babilon, aye gi keto piny neno pa coc me unabii.

I kare magi gin mapol bi cwal malo me lwenyo ki rwot me tung cen; ka bene jonyodo ma iye jo pa in bi cwal kene malo me cwero neno; ento gin bi poto piny. Daniel 11:14.

Wa bi medo ki paro wa i kom nyuto adek pa Babilon i coc ma bino.

Awinyo dwon mapat i polo ma waco ni, “Bi wot woko ki iye, jo me an, pi pe obi rwate i richo mere, kede pe keci mere obi poto botu. Pien richo mere otyeko oromo i polo, kede Lubanga ogwoko bal mere i cwiny. Mi iye kobo calo ma onwoko botu; kede i mi iye aryo aryo kun i tic mere; i kap ma otyeko opongo, pongi iye aryo. Ka i romo en ma omalo wiye kede obedo i kwo me ber, con i mi iye peko matek kede duku ka i romo en ma; pien owaco i cwiny ni, ‘Abedo rwot me mon, kede pe an dako ma laco na otho, kede pe abino neno duku.’ Dong en aye, keci mere bi bino i nino acel: tho, duku, kede lapir; kede bimero woko ki mac; pien Rwot Lubanga ma oketo cik bot iye tye tek.” Revelation 18:4-8.