Rwom me kwena me porofesi pa William Miller obedo teko me ogoro aryo: me paganism ma lubo papalism; ento rwom me kwena me porofesi pa Future for America obedo teko me ogoro adek: me paganism, ma lubo papalism, ma lubo Protestantism ma apostate, ento weng gubedo tye kace acel i lacen. Lagwok me porofesi mapire tek pi ngeno me porofesi pa Miller obedo ni “the daily” i buk pa Daniel obedo cal me paganism, pien en oketo kube me teko me ogoro aryo ma obedo rwom pa ngeno me porofesi pa Miller. Lagwok me porofesi mapire tek pi ngeno me porofesi pa Future for America bende obedo ni “the daily” i buk pa Daniel obedo cal me paganism, pien timo ne ma otime pa paganism oketo yar me gin ma time i Daniel 11:40-41, ma obedo rwom pa ngeno me porofesi pa Future for America.

Macalo kit ma kare weng tye kwede liec manyen, dwogo anyim me adiera ma oyabu woko i 1989 ka Soviet Union opoto woko, gicweyo lweny ikom ne ki dwon mapol mapat. Kare weng, dog cen ma gicweyo ikom adiera okelo poyo me ngec ma cane ikom adiera. I jami me acaki magi me lwenyo ikom adiera ma ononge i lok abicel ma agiki i Daniel apar acel, cike mapol me poropheci matye i Biblia gityeko ngolo ne calo rweko ma tek me konyo medo me ngec ma otime ka Buk Daniel oyabu woko i 1989. Kombedi wa tye ka paro cik acel ikom gi, ma wawuoko nying ne "tic me adek me poropheci".

Wa ocako kuneno jami aryo me keto i rwome adek, ma i rwom acel gubedo i rek acel keken, ento i rwom mukene gibedo mapat. Nyutu aryo me Rome (pagan ki papal) omiyo obed nyutu adek me Rome me kare ma tin. Nyutu aryo me Babilon (Babel ki Babilon) omiyo obed nyutu adek me Babilon me kare ma tin. Rome me kare ma tin obedo le marac me Revelation apar abicel, ma Babilon me kare ma tin otur iyie ki loyo iye. Gin mapat calo laco me ng’ombe ki faraasi ne, ento bene gi timo lupo me lamo gi gi, omiyo i rwom meno gubedo acel. Tye mukene aryo me keto i rwome adek me poropheti ma tye ki kore maromo.

Nyutu aryo mokwongo pa Eriya (Eriya kede Yohana Batisita) gimoko cing pa Eriya me adek pa kare me agiki. Ka kede mano, lami aryo mokwongo ma yiko yo pi Lami me Kare (Yohana Batisita kede William Miller), gimoko cing pa lami ma yiko yo pi Lami me Kare i kare me agiki. Tye lok adek madit ma mito neno i rek aryo man me katic me adek pa lok me poro.

Ma acel en ni: lami pa kare me mukato pa rek aryo me tiyo ne adek-adek pa lok me lanen, gin en jo pa mukato atir acel keken; ento kica megi i cal aryo magi pe acel. Ma aryo en ngeno yube ma tye i kin rek aryo me tiyo ne adek-adek pa lok me lanen ma rwate tutwal. Yube en ni, Elija nyutu tic me woko i nino me agiki; ento lami ma yubu yoo pi Lami me Cik, nyutu tic me iye i nino me agiki.

Kit me adek ma myero watek en ni Yesu, calo Alfa ki Omega, nyutu Elija me adek, kede lakwena me adek ma yubu yo, kacel ki lakwena me Elija me acel ki me agiki, ki lakwena me acel ki me agiki ma yubu yo pi Lakwena me Lagam. Lakwena me Elija pa malaika me acel ki lakwena me Elija pa malaika me adek gicweyo tyeko me adek pa Elija; kede lakwena ma yubu yo nongo pire calo lakwena me yore tic pa malaika me acel ki me adek.

Elija, laloc pa Lubanga, ma i guro ma otime i Got Karmel, mino cal me guro me cawa me agiki i tung jo pa Lubanga ki rwom ma maromo adek pa Roma manyen.

Got Carmel tye i wi me Israel, macok-ki wang nam Mediterranean. Opoto ki iyore me wi-ki-lacam bot piny-ki-lacuc, kede ogero wii got ma loyo malac, ma omede i riyamo maromo mail 39 (kilomita 63). Valley of Megiddo, ma bikwanyo bota ni Jezreel Valley, tye i piny-ki-lacuc me Got Carmel. I kom riyamo, Got Carmel ki Valley of Megiddo tye macok-ki kacel. Riyamo ma i tunggi, i rek peke (calo wot pa winyo), obedo maromo mail 20 bot 25 (kilomita 32 bot 40). I lacam me Got Carmel tye Nam Mediterranean, kede i lacuc me Valley of Megiddo ki Jezreel Valley tye Nam Galilee, ma bikwanyo bota ni Lake Tiberias onyo Lake Kinneret.

I Puk me Apokor, lweny ma gicano Armagedon tye ka nyutu piny me Megiddo ma tye i atinga pa got; ento Lamo ma omiyo ngec pe onongo mito ni lajuko lok me poropheti gibed ka paro ni Puk me Apokor tye ka nyutu lok pa eni i lok me cal keken. Kono, ka otyeko nyutu Armagedon (Megiddo) calo Armagedon, otyeko tic ki lok “har,” ma nyutu “got,” me miyo poyo piny ni lweny en obedo cal me Lamo pa lweny me agiki ma drakon, lewic, ki poropheti marac gitero lobo iye.

Ka John owaco ni Megiddo obedo Armageddon, onongo omoko ada ni pe myero iparo en calo kabedo me piny atir atir; pien Megiddo en kabedo ma piny otye mabur ki pe tye ki got. I macok coki tye Got Karamel, ka eni aye kabedo ma mede pa Elija kwede Ahab ki lanabi pa Jezebel onongo otime; ci Megiddo ki Got Karamel gin cal me nyutu lweny agiki pa Armageddon.

Ka iromo pimo triangul ki Yerusalem, Got Karamel, kede Butu me Megiddo, Yerusalem obedo i kor me South-East pa triangul meno, Got Karamel i kor me North-West, kede Butu me Megiddo i kor me North-East. Piny ma kiyaro kwede cal me lweny me Amagedon kicungu ne ki pi madit aryo, kede Rwot me tung cen (nyako me madoyo pa Babilon manyen) omete agiki i tung pi aryo ki got maler ma ocwer. I kare meno, kare me temo pa dano ogiko.

Ento ngec ma oa ki tung me otur kede ki tung me bor bipuro cwinyne; omiyo obin wot ki kica madwong me balo, kede me golo ducu jo mapol. En obin tero kambi pa ot pa rwotne i tung nam aryo, i got maleng ma lamal; ento obin aa i agikine, ki pe bed ngat mo ma bikonyo en. Kede i cawa en, Michael, lacoo madit ma ocito pi nyithin pa jo mamegi, obin cito; kede bin bedo cawa me lacer ma pire tek, macalo pe obedo kare mo ko i kare ma jo piny obedo dogi, okato i cawa en; kede i cawa en jo mamegi bikwany woko, ngat acel acel ma kibinongo nyingne kicoo i buk. Daniel 11:44-12:1.

Yore adek me tic pa Elijah nyutu cobo ma i woko ma jo pa Lubanga tye kwede Rwot me bor, ma obedo wi pa rwom ma pire adek me nyoka madit, nyama marac, ki lanabi ma pe adier, ma kelo piny weng i Armagedon. Lajogi adek ma gicako lweny ki Elijah, ma otito rwom ma pire adek, obedo Ahab, ma ne obedo Rwot pa dul apar me bor, ma nyutu rwot apar me Buk me Nyuto 17, ma gicweyo tim me kwo ma pe atir kwede dako macweyo pa Babilon, kacel ki ma gicono wic me mino twero pa gi i cing pa dako macweyo pi “sa acel”, ma obedo “sa” me peko pa cik me Ceng Sande. Dako macweyo pa Babilon onongo tiyo calo Jezebel, ki lanabi pa Jezebel pa Baal, kacel ki ladolo pa yago, ginyutu lanabi ma pe adier.

Pire tek pa cik pa Sande cako ki cik pa Sande ma bino lacen i United States me Amerika, ci tyeko ka Mikael ocung. Ka cik pa Sande eno obino, dwon ma aryo i Kit apar aboro me Yohana ma Nyiso lwaka kwer mukene pa Lubanga ki Babilon woko. Kare ki lwako ki Babilon woko nyaka giko me temo, en aye kare me guro pa mich pa Babilon. En bende kare ma Laro Maleng gicwalo piny labongo pimo. En aye "cawa," ma rwodi apar gibedo wii acel me loyo kwede mich pa Tiro, ma pe dong gilal. En aye "cawa," me "kop me piny madit" i Kit apar acel me Yohana ma Nyiso, ka jo 144,000 gikwanyo malo macalo cal me lweny.

Rwote pa piny, gin ma gitimo lupok ki en, kede gibedo kwo ma lagam maber ki en, gibiro loro pi iye, kede gibiro royo pi iye, ka gineno cwe me guro ne; gubedo ki kure pi bwoc me peko ne, gi waco ni, “Aii, aii, dul maduong’ Babilon, dul ma tek! Pien i cawa acel keken gwen pa in obino.” Revelation 18:9, 10.

Macalo kaka Yohana onongo onyuto Megiddo calo got ("har") pa Megiddo me nyutu adwogi me jwii, ento pe adwogi ma lube keken, buc pa dako malaya pa Babilon ki Tiro kityeko nyutu ni otime i "saa", ki bende i "nino".

Kany ni, bal pa en gibino i nino acel: tho, ki kwer pa tho, ki keno; ci obituro woko ki mac: pien Rwot Lubanga tye matek, ma tye ka poyo lok i kom en. Revelation 18:8.

Bang 22 me Otober, 1844, kare me porofeta pe dong myero ki tic kwede calo me porofeta; eka kwero pa twero pa Papa tye yaro calo ni obedo i "cawa" acel, ki bende calo ni obedo i "dye" acel. "Cawa" me kwero pa iye obedo kare me porofeta macek ki cik me Sande i United States of America oko i kare ma purobeson otyeko. Obedo matek ni myero kiketo i ngec kare man ka kiketo wic ki Elija me dye me agiki; pien lweny pa Elija i Got Karmel mede bang temo ma i iye pa jo Lubanga me dye me agiki, kede kare me temo pa kanisa ki pa lobo tye ki caki kede gik me porofeta ma romo acel.

Dwon aryo me Revelation 18 ginyutu calo lwongo aryo mapat bot kanisa aryo. Kanisa me acel obedo 144,000 ma i Revelation chapta 7, ki kanisa me aryo ma kilwongo obedo lwak madwong ma i Revelation chapta 7. Lwongo bot 144,000 kitimo ka Roho Maleng tye ka poyo ki pimo; ki lwongo bot lwak madwong kitimo ka Roho Maleng tye ka poyo labongo pimo.

Lanabi owaco ni, "An aneno malaika mukene obino ki i polo, ki twero madwong; piny ocwalo leero ki dwong pa ne. Kede en owaco ki dwon madwong loyo, waco ni, Babilon madwong obur, obur, kede otyeko bedo kabedo pa dayimoni" (Revelation 18:1, 2). Man obedo kwena acel keken ma omiyo malayika marom aryo. Babilon obur, "pien omiyo lobo weng miny i waini pa kwec me keca ne" (Revelation 14:8). Waini mane en ngo?—Pwonye mape adwong pa en. Omiyo piny Sabat mape adwong, kun ocoko Sabat ma i cik ma apar, me angwen; kede odito dok cen lok mape adwong ma Labol con owaco bot Eva i Eden—bedo mape tho pa cwinya, mapire keken. Bal mapol ma rwate kwede en oyabe piny weng, "kun apwonya cik pa dano calo pwonye" (Matthew 15:9).

Ka Yesu ocako tic pa iye i lwak, ocweyo Kac pa Lubanga ki yubu marac ma gigonyo iye. I kare me agiki me tic pa iye, ocweyo Kac pa Lubanga odoco. En aye, i tic me agiki me ciko lobo, gigolo kwac ariyo ma tye keken bot kanisa. Ngec pa malaika me ariyo en ni, ‘Babilon opoto piny, opoto piny, boma maduong’ en; pien en omiyo oganda weng kinywogo mwenge me cungi pa yarone’ (Revelation 14:8). Ka i dwon madwong’ me ngec pa malaika me adek, ginweno dwon ki polo ma waco ni, ‘Wuti ki iye, jo ma an, wek pe obed luteyo kede i balone, ka wek pe oyud ki i cobone. Pien balone odugi i polo, ka Lubanga oparo maracone’ (Revelation 18:4, 5). Selected Messages, book 2, 118.

Malak madwong obino piny i poko pa Revelation kabedo apar aboro, ka i dwe September 11, 2001, ot madwong pa New York City gicweyo piny ki bino pa “yamo pa tung anyim” me Islam. En ci ogamo ki dwol ma tye ki teko madwong, waco ni, “Babilon madwong o oro, o oro, kede obedo kabedo pa lacam.” Kede i rek angwen dwol mukene kiwinyo ki bot polo waco ni, “Wuok ki iye, jo na.” Dwol aryo magi gin yaro aryo ma pe rwate ma kicwalo bot kanisa. Kanisa aryo ma pe rwate pa Lubanga i cawa magiko gilwongo ni 144,000 kede rwom madwong.

Kare me temo pi jo 144,000 cako ki Islam me “Woe” ma adek, ma Aisaia nyuto calo “nino me yamo me cam.” Kare me temo man tyeko ki cik me Sande ma bino con i United States me Amerika, kede cweyo keto alama me leero. Leero en ruoth mape atir me tung’ bor, wi Babilon me kombedi. Babilon en “leon” i Daniel chapta me abicel aryo, kede lanabi ma pe ogamo ma oa ki Juda, ma nyutu Laodicean Adventism, ma tho i kare ma cako ki “punda” me Islam (September 11, 2001), kede tyeko ki “leon,” (Babilon me kombedi).

I kare ma ki nyutu calo "kome" pa lanen ma pe winyo me Adventism pa Laodikea, "koth me agiki" ki pimo woko, kacce "kwac ma pe kacel" omiyo bot kanisa pa 144,000. Ka kare meno otumore, i "cawa" me "pur piny madit", ma nyutu "cik me Sunday" i United States; kare pa "dwon aryo" me Yabo 18 obino, ki keto "alama" pa "beast", ma obedo "alama" pa "rwot me tung bor". Ka ceke acel, Islam me "Woe ma adek" kitiyo kwede me kelo kom ma medo ki medo i lobo ma odonyo woko ki yie. Kwena ma "ensign" pa 144,000 oyaro i kare pa "kwac ma aryo ma pe kacel" bot kanisa pa "dul madit" nyutu "alama" pa "rwot me tung bor", kede tic pa Islam me "Woe ma adek", ma ki nyutu calo "nyithindo me anyim ceng".

Kwena ma keto cwiny marac pa teko pa Papa i Daniel 11:44, ki kwena ma cako cayo rem me agiki pa Papa, kimiyo calo "kwena ma obino ki tung me ka ceng yaro" (Islam) ki "tung me wi polo" (cal pa le). I kare meno, calo i kare ma con, Islam me "yamo ma oa ki tung me ka ceng yaro" kelo cweko bot Potu marwat pa Amerika me cako kare, ki kare otum ka Rwot pa tung me wi polo obedo i agiki, "i tung pi madit ki Got Maler ma Lamal ma Loyo", i kot piny pa Megiddo ki i Got Carmel.

Kare me kwer pa Babilon me kombedi, ma yiko kom me tho pa ne (kabur), cako ki cal me tung ceng kendo otum ki cal me tung bor, macalo kom me tho pa lati me Laodikea ma pe winyo otum i lwak me acaki ma nyute loyo bot kanisa. Kabur (kom me tho) ma tye kigolone iye gi aryo—lati me Betel ma mer kacel ki lati me Juuda ma pe winyo—, kiyiko ne i tere i "dok" ki "lawot".

Elija nyutu cal pa jo pa Lubanga me kare me agiki, ma gigamo kube ki lapyem me adek, ma ginyutu calgi ki Ahab, Jezebel, ki lanabi pa Jezebel. Jezebel obedo cal pa twero pa Papa i cawa ma angwen pa Tiyatira, ki lanabi pa en i Karmel ginyutu calgi ki lanabi pa Baal ki kabona pa ogweng. Baal nyutu cal pa lubanga ma macoo, ki kabona pa ogweng ginyutu calgi ki Ashtaroth, lubanga ma dako; kono lanabi me bwoc pa Jezebel gityeko bedo macoo ki dako, ma nyutu rwom pa cawa ki dola ma ginyutu calgi ki cal pa le ma pire tek i Kitap me Moko ma ki Nyutu.

United States keken en aye ma mokwongo me keto cal pa tin i United States, ci lacen i piny weng; kede bene United States en aye nabi ma pe atir pa lwak pa adek. Ahab, rwot pa kabila apar, lore rwot apar me Revelation apar abicel, ma aye dragon, kede Jezebel obedo tin. Elijah otye i tuko me anyim-ki lwak pa adek pa Babilon ma kombedi i Got Karmel, kun ma nyako me cidan pa Babilon obino i agiki ne, pe tye ngat mo me konyo. Kit me tic mar adek pa Elijah lore tuk me i woko ma ki keto i kom jo pa Lubanga me kare me agiki, kede Elijah bene lore nabi ma tye i tuko me anyim kwede twero adek meno.

Gin ma dit i lok pa Elijah obedo “kot”, ma nyuto kot me agiki ma obino piny i lok pa medo. Pien ma kelo bot medo i Got Carmel, Elijah oyaro maber ni kot pe bin, ka keken ki lok pa iye. Kare ma kelo bot “cawa” me kwer pa Jezebel obedo kare ma ki nyutu gi “dwon” me acaki ma ber keken ma kimiyo bot kanisa. “Dwon” meno obino i September 11, 2001; ki i kare meno, “kot” obedo “mapimo” keken, ki i kare meno, ne tye kwena aryo me kot me agiki ma gimedo, ma onongo kitiyo iye i medo pa Habakkuk. Acel ne obedo kwena me bwola me ywak pi Tammuz, ma nyuto kwena me “kuc ki ber bedo”, en mapat ne obedo kwena adier me Apoya adek me Islam.

Kwena atir me 'kot me agiki' ne obero i tici pa Islam i 'Woe' ma adek. Kwenamano ocake ki i kacako acel (ma en Future for America), ki kwena aryo oguro pi lamal, nyaka histori ogamo atir pa kwena atir, ki bende ogamo pe iye bwongo pa kwena me 'peace and safety' i cawa calo man.

Lok me bunyuto pa Danyel ki pa Yohana myero gi ngeyo. Gin ciko pire keken. Gin mi bot piny lok adier ma ngat weng myero ngeyo. Lok me bunyuto man myero ginyutu i piny. Ki tyeko pa gin i cawa me agiki man, gin biciko pire keken. Kress Collection, 105.

Tyeko makwongo i yore adek pa Elija kimoko ki Elija ma aryo, ma Yesu onyutu ni en obedo Yohana Mubatiza. Kacel, jo aryo meno ma waco adwogi giketo atir Elija ma adek.

Ka giceto woko, Yesu ocako waco bot dano mapol ikom Yohana, “Ngo ma onwongo oceto i cungu me neno? Opok ma kume otamiyo? Ento ngo ma onwongo oceto me neno? Dano ma ocwako gol malewic? Nen, gin ma gicwako gol malewic gitye i gang rwot. Ento ngo ma onwongo oceto me neno? Janabi? Eyo, acwalo botu ni, en bito maloyo janabi. Pien eni aye en ma ki coro ikom ne ni, ‘Nen, acwalo laco kica na anyim wii ni; obiyubu yoi anyim ni.’ Adier, acwalo botu ni, i botgi ma kinywolgi ki mon, onge ngat ma obedo madwong maloyo Yohana Batisita. Ento ngat ma motono i teko pa polo loyo en. Kacok ki cawa pa Yohana Batisita nyo kombedi, teko pa polo kityeko gonyo matek, ki gi ma tye ki teko matek gi kwalo ne ki teko. Pien janabi weng kacel ki Cik ginyutu nyaka i kare pa Yohana. Ka ireme me keto ne i cwiny, eni aye Eliya ma ki nyutu ni bi bino. Ngat ma tye ki wi me winyo, winye. Matayo 11:7-15.”

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Tin, i Roho ki teko pa Elia ki Yohana Batisita, lakwena ma Lubanga ocwero tye kwayo wii pa piny ma tye ka ceto bot kot bot gin ma ber ki luput ma pud tye ka bino time, rwate ki loro cawa me tem, ki yaro pa Yesu Kristo calo Rwot pa rwodi ki Lawo pa lawoti. I kare matin, dano weng bi lobo i kot pi tic ma otime i kom pire kene. Cawa me kot pa Lubanga otyeko obino, ki i jo Kanisa pa En i piny obedo i iye jami ma ber ki luput me ciko jo ma tye macalo ka i wang mite pa poto ma pe ogiko. Bot dano weng i piny mabor ma bi winyo, myero cik ma tye i kom lweny maduong ma tye katic ginyutu maler, cik ma iye okako bedo pa dano weng.

I cawa magi ma agiki me kare me temo pi nyithin me dano, ka kit me cwiny acel acel obino kitero woko pi kare weng i kare matidi, Rwot me polo ki piny tye ka kwayo ni Kanisa pa En oyeto woko ki cako timo tic macalo pe kare mo keken. Jogi ma Kristo otyeko yweyo gi woko ki ngec me adwogi ma wel, i wang Rwot Yesu gi tye jo ma oyero pa En; En oyubu gi loyo jo weng mapat i wang piny; ki En tye ka geno i gi ni ginyutu pako pa En ma olwongo gi ki i butu kelo gi i lee ma lamal. Gueng ma kimiyo tutwal myero kiyabo bot jo mukene. Lok maber me ogwoko myero ocito bot dul weng, kaka weng, leb weng, ki jo weng.

I gin ma lanabi pa kare macon oneno, Rwot pa kit ma lamal onongo gineno calo en ma omiyo kanisa ne ler ma pire tek i cawa me otum ki pe geno ma tye anyim dwogo ne me aryo. Calo Cing pa Rwom, myero orwenyo i wi kanisa ne, ‘ki yec i lapira ngeye.’ Malaki 4:2. Kede, ki i lupwonye keken ma adaa, myero ogwanyo teko me kwo, dwong cwinya, kony, ki yec ma adaa.

Obino pa Kirisito bino obed i cawa ma macol pire kene i gin mukato me piny man. Nino pa Nuhu ki pa Lot gicoyo kit pa piny matidi ki obino pa Wod dano. Weche pa Kitabu Maler, ma tye ka yabo i anyim bot cawa man, gicwero ni Setani bino timo tic ki teko weng, ‘kacel ki bwola weng me gino marac.’ 2 Tesalonika 2:9, 10. Tic pa en tye ka nyutu terang ki medo maber me macol, ki bal mapol-pol, yore me yie marac, kacel ki yie me bwola i nino magi me agiki. Pe keken Setani tye ka cwako piny i rubo, ento bwola pa en tye ka piyo kanisa ma gityeko cwero ni gin pa Rwot wa Yesu Kirisito. Dwogo woko ma madwong ki yie bino medo obedo macol matek calo oturo piny. Bot jo pa Lubanga, obedo oturo me tem, oturo me ryo, oturo me lubo gi pi nying adiera. Ento ki bot oturo ma macol man, Ler pa Lubanga bino leye. Prophets and Kings, 716, 717.