I coc ma con, wa nyutu ni jo Miller pe gineno Rumi maloyo gin aryo keken—Rumi me lubanga mapol ki Rumi me Papa—ento gityeko puro anywaki ma tye ikin twero man aryo. Pi jo Miller, anywaki ma tye ikin Rumi me lubanga mapol ki Rumi me Papa pe omiyo gi onen ni Rumi me Papa obedo lwak ma abicel ma ocoto lwak ma angwen pa Rumi me lubanga mapol. Ka kebo me 1844 otime, Sister White onyutu twero adek ma i Revelation apar aryo ki apar adek: dragon i apar aryo; ci Papasi, calo beast ma oa i pi, i apar adek; ma ocoto ki United States, calo beast ma oa i piny. Ka tere kigoyo, Lubanga oyabo mere ikom kacel maromo adek pa dragon, beast, ki lanenyo mape adier, ma i apar abiro me Revelation omiyo piny odonyo i Armageddon.
Rek me poropheti, ma i iye alama magi nonge, cako ki Neno pa Yohana 12, ki Joka ma onongo oyaro me obalo Kristo i cawa me nywolo ne. Guwaco ni Joka en aye Setaani (Neno pa Yohana 12:9); en keken ma omiyo Herode temo oduko Kristo i tho. Ento latic madit pa Setaani i timo lweny bot Kristo ki jo pa iye i senchuri mokwongo me kare pa Kikristian, en obedo Impaya Roma, ma i iye dini me pagan obedo ma rwate loyo. Erego, i me mukwongo, Joka nyutu Setaani; ento, i me marom me aryo, obedo alama me Roma me pagan.
I chapta 13 (vers 1-10) kityeko tito le moro mapat, ‘ma calo leopad,’ ma drakon omiyo ne ‘twero pa iye, kom pa iye, ki twero madit.’ Cal man, macalo kaka jo Protestanti mapol gineno, nyutu Papasi, ma onywako twero, kom, ki twero madit ma Dogola Roma ma con otyeko bedo kwede. Pi le ma calo leopad kityeko waco ni: ‘Kityeko miyo ne wic me waco lok madit ki kwene.... Ci oyabe wicne i kwene bot Nyasaye, me kwene Nyingne, ki Tabanakulu pa iye, ki jo ma bedo i polo. Kityeko miyo ne me mede lweny ki jo maler, ci loyo gi; kityeko miyo ne twero i kom dul weng, leb weng, ki piny weng.’ Porofesi man, ma piny calo weng ki lok me tito pa tung’ matidi me Daniel 7, pe tye kwayo mo; nyutu Papasi.
“Teko omiyone me mede pi dwe 42.” Kede, lanabi owaco ni, “Aneno wi acel pa en calo ma kilwenyone me tho.” Kede dok: “Ngat ma olako ngat i cogo, obino i cogo; ngat ma okwanyo kwo ki okwer, myero ki okwer okwanyone kwo.” Dwe 42 gin rwom ki “kare, kare aryo, ki but kare,” higa adek ki but higa, onyo ceng 1260, i Buk me Daniel 7—kare ma iye twero me Papa myero okwero jo pa Lubanga. Kare man, macalo ma kicwalo anyim i pot buk ma oyot anyim, ocako kun twero me Papa obedo ma maloyo weng i A.D. 538, ki otyeko i 1798. I kare meno Papa ogoli i cogo ki Lwak pa Faransa; twero me Papa oyudo bal me tho; ki lok ma kicwalo anyim otimon woko, “Ngat ma olako ngat i cogo, obino i cogo.”
I kany, alama mukene kityeko kelo. Lanabi owaco ni: ‘An oneno le mukene ma ocako aa ki i piny; ki tye ki tung aryo calo me lamb.’ Verse 11. Wang le man kede kit me dungo ne nyutu ni piny ma otyeko ranyiso pe calo gin ma ki yaro i alama ma otime con. Boma madit ma gityeko tel lobo kiyaro bot lanabi Daniel calo le me yweyo, ma gicako bino ka ‘yamo angwen pa polo gityeko lwenyo i nyanja madit.’ Daniel 7:2. I Revelation 17 malaika oyaro ni pi tye ranyisi ‘dano, ki dul mapol, ki boma, ki leb.’ Revelation 17:15. Yamo tye alama me lweny. Yamo angwen pa polo ma gityeko lwenyo i nyanja madit tye ranyisi gin ma marac ki matek me yweyo kede loko piny ma gudo woko, ma kwede boma kityeko nongo twero.
Ento liech ma gi lak calo rombo ne onenore 'ka owuoko e piny.' I kom obalo teko mukene me cwero pire tye, piny ma ginwaco kwede man myero owuoko i kabedo ma con pe ngat mo otye iye, kede odongo piny piny ki kuc. Pe romo dong owuoko i tung pinye ma opong ki lore lweny pa Piny ma con—pi madit ma kwongo kwongo pa 'jo, ki lwak, ki pinye, ki leb.' Myero kigonyo i Kontinente me Tung Cen.
Piny mene me Wilobo Manyen ma i 1798 onongo tye ka medo twero, ka nyuto kigeno me twero ki madit, kede ka kelo wang’ wilobo botne? Tiko pa kit-cal eni pe weko penyi keken. Piny acel keken, keken, aye rwate ki kite pa porofesi man; en tito labongo pe bot Piny Amerika ma Kacel. Dok ki dok, piny pa lacoyo maleng—paka leb mamego—gityeko tic kwede pe ki ngec gi, lacoc kede lacoyo me historia, ka gicoko yore me bino ki medo pa piny man. Ki neno ni lewic obedo 'wuoko malo ki i lobo;' kede, ki kit pa lacoloko leb, lok ma kicwako kany me 'wuoko malo' loke pire keken ni 'medo dongo, ka aa calo gimakicoto i lobo.' Kede, macalo wa noneno, piny man myero obino i lobo ma onongo pe ki jo me bedo iye. Lacoyo madongo acel, ka tero yore me bino pa Amerika ma Kacel, owaco 'misteri pa wuoko ne ki i kabedo ma peke jo,' kede owaco ni: 'Calo yie ma nono, wan odongo woko i rwom madit pa piny.'—G. A. Townsend, The New World Compared With the Old, pot-kwon 462. Gazeti me Europe i 1850 owaco Amerika ma Kacel calo rwom madit pa piny ma pire tek, ma tye ka 'tungo ki aa,' kede 'i tung pa dul pa lobo, nino ki nino, gimedo i twero ki yerone.'—The Dublin Nation. Edward Everett, i waci bot jo Pilgrim ma gicako piny man, owaco ni: 'Gin onongo gineno kabedo ma ocero, ma pe okwanyo peko bot ngat pien obedo ocero, kede ma tye ki ber bedo i acan pa kabedo ne, kama kanisa matidi pa Leyden myero obed kwede yweyo wii? Nen lobo madit ma i iye, i yeko ma pe ki lweny, ... gikobo nanga pa Cross!'—Waci ma kigamo i Plymouth, Massachusetts, Disemba 22, 1824, pot-kwon 11.
"Kede en ne obedo ki lwak aryo macalo lam." Lwak ma macalo pa lam nyutu tin, pe ki kwer, ki bedo malac; gin kicoyo maber kit pa Amerika me Kacel, ka kityeko nyuto ne bot lanen macalo "cako aa anyim" i 1798. I ikare pa jo Kristiani ma ki cako goro woko ceto bot Amerika ki yeny kabedo me kuc ikom tere pa rwot ki pe tol pa lapii, ne tye jo mapol ma gi moko me cweyo gavumenti i tidi ma maber me yot pa lobo ki yot me yie pa dini. Parogi ocwalo kabedo i Declaration of Independence, ma nyutu adwong ni "ngat weng ki cweyo gi ma acel" ki kimiyo gi twero ma pe romo ki kwalo woko pa "kwo, yot, ki yeny me kica." Constitution bende gwaro twero pa jo piny me loro kene, ki yiko ni jo ma kiyer gi ki yaro pa dano weng bin tero cik ki lopo cik. Bende kimiyo yot me yie pa dini, me ngat acel acel kimiyo twero me pak Lubanga calo cik pa cwinyne. Repablikanizim ki Protestantizim obedo kite ma tidi pa lobo man. Kite man gin kit ma omo twero gi ki bedo maber pa iye. Jo ma kitero gi matek, ki ma kicen gi piny, i piny weng pa jo Kristiani, giweyo wanggi bot piny man ki mito ki geno. Miliyoni mapol giceto bot piny man, ki Amerika me Kacel dong okwako kabedo ikin piny ma tye ki twero madwong i lobo.
Ento lela ma tye ki thuonde calo pa rombo ‘owaco calo nino. Kede en otimo twero weng pa lela me acaki i wang’en, kendo omiyo piny ki gin ma bedo iye opako lela me acaki, ma lacer me tho ne odwogo maber; ... waco bot gin ma bedo i piny ni onego gitim cal pi lela, ma ne tye ki lacer me okwang, kendo odongo ngima.’ Revelation 13:11-14. The Great Controversy, 438-441.
Lok man nyutu ni dyel 12 ki 13 tye ka nyutu nyoka madwong, leca madwong, ki laporofeta ma rac—twero adek i Revelation dyel 16 ma gitye ka telo lobo bot Armageddon. Twero adek man, gin en en tye ki dyel megi makene ma pire tek, ma giloro mukato me porofetik ma rwate acel. Lok me agiki 6 i Daniel dyel 11 cako ki lok ni, “Kacce i cawa me agiki,” ma onongo obedo 1798. Eka lok 6 ginyutu tim ma agiki pa papacy nyaka i lok 1 me Daniel dyel 12, ka Mikael ocung anyim, kede kare me tem pa dano ocig, ki kelo peko me agiki 7. I lok 44 me dyel 11, kwena me kare ma miyo cwiny pa papacy yubu matek, ki cako kwalo rem madwong ma time kun pud kare me tem pe ocig, kitito calo “ngec ma bino ki tung wang ceng ki ki tung dogi.”
Kwena me 'east' ki me 'north' nyutu kwena me ciko ma agiki, pien kigoyo dwong ne kakare mapwod pe ka Michael ocung malo. En aye kwena pa lami maleng' ma adek ma kigoyo i cawa me poyo pa Roho Maleng'. Daniel onyutu kwena ne calo macok ki aryo. Kwena me 'north' ma miyo paapasi kica, en aye kwena ma nyutu ni 'Rwot me north' obedo twero pa Paapa; ki kwena me 'east' en aye kwena me lutino pa 'east', ma en Islam. Pud bene tye ki ngec mukene mapat ma ber, ento 'east' obedo cal me Islam, ki Antikristo obedo gin ma kiwero calo Rwot me 'north' ma atir. Kwena pa lami maleng' ma adek, ma ciko me pe kwanyo kal pa Rwot me 'north' (kal pa lewic), bene ciko ni Islam biconyo i kare ma cupa pa bwolo pa United States dong opong, ki United States opongo cupa pa bwolo ne i 'Sunday law'.
Revelation 13, cako ki verse 11 ka mede anyim, nyutu lok me kare acel keken me poropheti, kadong bene ocako i kare me agiki i mwaka 1798.
Piny mene me Piny Manyen ma i 1798 onongo ocako dongo i teko, ki nyutu lagam me tek ki madit, ki kelo neno me piny weng i iye? Kit me keto cal eni weko lapeny mo peke. Piny acel, ki acel keken, obedo ma rwate kwede gin ma porofesi man oyaro; en nyutu mape tye bal bot United States of America. The Great Controversy, 440.
Tariiki porofetik acel keken kicoyo i Revelation chapta 13 vese 11–18, calo kit ma kicoyo i Daniel chapta 11 vese 40–45. Macalo ki vese i Daniel, lok ikom rwom pa United States ogik ki giko kare me temo, ka United States miyo piny weng me ywayo wil me lewic. Eka, macalo i Daniel chapta 11, lok me cawa ki nyutu i chapta 14. En kit acel keken i gin aryo man, ka kiweko ni vese me Daniel tye gicoyo tic pa Papa, ento Revelation chapta 13 tye kinyutu rwom pa United States. Ki rek aryo meno, wanongo ni chapta 17 me Revelation tye kicoyo tariiki acel keken, ento kicweyo dwong ikom rwom pa liel madongo, ma ki yaro calo rwodi apar, ma gin United Nations. Chapta adek ma kicono gi rek i rek kinyutu rwom pa liel madongo, lewic ki porofeti ma kwac, ma i chapta 16 gitele piny weng bot Armageddon; ento gin ma tye tutwal en ni John owaco bot wa ni, ka chapta 17 ocako, malayika acel ki malayika ma giyeyo bal abicel aryo me agiki obino me kobo John lok ikom kwero pa apoya me Roma.
Kacel, malaika acel i tung malaika 7 ma gitye ki kome 7 obino, owaco ki an, owaco ni, ‘Bi kany; abi nyuto in kica me kahaba madit ma obedo i wii pi mapol. Kwede en, rwodi me piny gityeko timo uzinzi, ki jo piny bene obedo mengo ki waini pa uzinzi ne.’ Revelation 17:1, 2.
I kare pa jo Millerite, lok obedo pi Roma me pagan kede Roma me papal; ento i agiki, lok obedo pi rwatte me adek. Macalo kit ma o nyutu teko adek meno i cabite 12 ki 13, o nyutu maber ni dako ma i cabite 17 en Papasi.
Dako [Babilon] me Revelation 17 kityeko tito ni, ‘oyekoyeko i nyom me purpulo ki skarlet, ki kiweyo lok me golod ki kidi ma wel ki perlo; tye ki kop me golod i lwete pa en ma opong ki gin me orumu ki lonyo: ... ki i wang cing pa en bene kicoyo nying ni, “Misteri, Babilon Madit, mama pa lubara.”’ Lanabi owaco ni: ‘An oneno dako opwod kede remo pa jo maleng, ki remo pa jo matir pa Yesu.’ Babilon bene kityeko waco ni ‘ot madit meno, ma tye kongo i kom rwode pa piny.’ Revelation 17:4–6, 18. Teko ma i ceng mapol mapol otyeko gwoko kongo ma cwak i kom rwode pa Kristendom obedo Roma. The Great Controversy, 382.
Ka kamano, cawa mene rek ma loka pa nabi ma kinyutu i dyel apar abiro cako?
Ento i Jwii onwogo an woko, oketo an i tim; ci an oneno dako moro obedo i wi lamat ma rangi cwar matek, ma opong ki nying me nyono, ma otye ki wiye abicel aryo ki tung apar. Dako en oter ki yub me pupuru ki cwar, ki zaabu, ki kidi ma wel ki pereli; i lwete onongo obedo ki kop me zaabu ma opong ki gin me kwero ki pore me otwoo ne. I wi lawange onongo kiketo nyinge ni, IMUNG, BABILON MADIT, MIN JO-OTWOO KI GIN ME KWERO ME PINY. Ci an oneno dako en opwod ki rem pa jo maleng, ki rem pa joma gikweyo remgi pi Yesu; ci ka an oneno en, agamo madit. Fweny pa Yohana 17:3-6.
Pi Yohana oneno dako, kimiyo otingo ne i pach aloka ki yaro me lamal, ma Yohana keken dong otyeko nyutu, ki shahidi aryo, ni obedo higa 1,260 me twero pa Papa i chapta apar aryo.
Ci dako ne owoto i tim, kun obedo ki kabedo ma Lubanga ogero pi en, mondo kimiyi chiemo kun pi nino 1,260. ... Ci bot dako kimeye lapap aryo pa lawiny madwong, mondo odhi ki lapap i tim, i kabedo pa en, kun kimeye chiemo pi cawa acel, ki cawa aryo, ki adugu me cawa, ki bot wang pa nyoka. Revelation 12:6, 14.
Ki lunabii, kigolo Yohana i kare me thim; ento vesi adek ki anyim poyo maber kabedo ma i cawa 1,260 ma kigolo ne iye, pien dako ne dong otumu ki rem me yubo, ki ne dong obedo “Min pa malaya.” Yohana kigolo ne i agiki me kare me thim, pien dako ne dong otumu ki rem me yubo, ki kanisa me Protestanti ne dong coki i dulne ka bedo nyithine, pien i kare meno dong kityeko nyuto ne calo “Min pa malaya.” Ne dong tye ki nyithine. Testimoni pa Yohana i chapta apar abiro ocako i 1798, calo keken ka gin woko me lunabii ma otyeko nyutu leec i Daniel apar acel ki lanabi marac i Revelation apar adek.
Calo ki rek aryo mukene, ka chapta apar abiro otum, chapta apar aboro dong nyutu ngec me kare. Rek adék me poropheti, acel pi cing acel i rwom me adék. Gin weng ki yaro gi i kom kit me mukato acel ma ocako i 1798, kede ki mede nyo i tyeko pa porobeson, kede gin adék weng gi keto pire tek ngec me ciko me agiki.
Tabele pa Habakkuk kwano lok pa Revelation apar abicel i kit ma opol-opol loyo, enom kombedi aceto pire tek bot lagam ma ki coyo i tuc ma teto anyim lwak aboro ma porofesi pa Baibul onyuto.
Kany tye wic ma tye ki ngec. Wii abicel gin got abicel, ma iye dako obedo. Kede tye rwodi abicel: abic opoto woko, acel tye, ki mukene pod pe obino; ka obino, myero omede kare manok. Kede le ma obedo con, ento kombedi pe tye, en aye aboro, ki obedo i kin abicel, ki oceto i balo woko. Revelation 17:9-11.
Daniel owaco bot Nebukaduneza ni, “In ibedo wi me zaabu man.”
Kede ka mo weng ma nyithindo pa dano bedo, le me tere kede lare me polo, omii gi i lwet pa in, kede otimo in rwot ikom gi weng. In aye wi me dhabu man. Danyel 2:38.
Daniel bende owaco bot Nebukadneza, "In, rwot, ibedo rwot pa rwodi."
In, O rwot, in itye rwot pa rwodi: pien Lubanga pa polo omiyi in lobo pa rwot, teko, rwom, ki yik. Daniel 2:37.
Nebukadenesa obedo “wi,” ki obedo rwot, ki obedo Rwot pa rwote pien en tye calo lwak ma mokwongo ma ki nyutu i cal. Nebukadenesa en rwot ma ki nyutu kwede dhahabu, ci lwak mukene kede rwote mukene bi ki nyutu gi kwede jami me tung mukene ma i cal, ento Nebukadenesa en ma mokwongo; ka kamano, en Rwot pa rwote. Rwom mukene, ma pe wacak kube kwede kombedi, en ni Lwak pa Babilon tye calo lwak ma mito timo calo Kristo pe ada, ma en Rwot pa rwote matir.
I acaki pa boc pa Isaia pi poropheti me higa 2520 (kare abiro me Buk Leviticus 26), Isaia nyutu ni rwodi gin wii.
Pien wi Suriya obedo Damasko, kede wi Damasko obedo Rezin; kede i higa 65, Efraim obi balo woko, ma pe obed lwak. Kede wi Efraim obedo Samariya, kede wi Samariya obedo wod pa Remaliya. Ka pe ugeno, adada pe ubedo atir. Yesaya 7:7, 8.
Isaya tye katico me keto caki pa kare aryo, ma acel acel obedo kare mar higni 2,520, ma kiketo bot lobo me rwom Samaria ma i tung malo ki bot lobo me rwom Juda ma i tung piny; kede ka tye timo mano, en medo waci aryo me nyutu ni bung madit me lobo obedo wi pa lobo, ki ni rwot obedo wi pa bung madit me lobo. “Wi” obedo rwot ki lobo me rwom. I Revelation, gitiyo ki rek acel pa porofesi calo ma i Daniel.
En aye ni, ka kicwalo Yohana i mwaka 1798 ki kimiyo ne lapuk ma nyutu ni tye “wi” abiro, en bene nyutu ni tye lwak abiro. Dong ki waco ne ni abic me “wi” onyo lwak gipoto woko. I mwaka 1798, lwak me abic pa poropheti pa Baibul otyeko keken opoto, ka oket iye bal ma kelo tho, ma lacen dong bi lego.
Joon, ma tye i lok me mukato pa kare me agiki i 1798, ki miyo ne ngec bene ni acel ki i wi “tieno”. Lobo me namba 6 me porofesi me Bibil ocake i 1798; ento ka Joon ki cwalo ne i 1798 i neno me porofesi, lobo ma onongo tye i kare meno, obedo United States, ci ki miyo ne ngec mapol ni lobo me namba 7 onongo piri anyim pa 1798, pien pe onongo obino. Lobo me namba 7 ma onongo piri anyim pa 1798, obedo United Nations, ma gipire iye ki rwote apar, kede gin nyutu i Revelation 17. Ento tye bene me namba 8, ma i iye 7. Roma pol kare obedo me namba 8, kede obedo i iye 7.
Tye lok mapol me waco ikom gin ma tye i pot buk apar abicel aryo, entit wan keken watye ka nyutu dul abicel adek me poropheti me Bibul ma kiyaro i pot buk apar abicel aryo, pi neno kit ma ngene pa Millerite ikom dul angwen rwate kwede dul abicel adek ma i Apokarip pot buk apar abicel aryo.
Wa bi poyo ikome man i coc ma bino.