Dul me Millerite kityeko nyutu iye pot buk abicel pa Yesaya, ki lagam me higa 65, ma ocako i higa 742 me anyim Kristo. Higa 65 jene ma otime i gin pa Yesaya, gin tye calo higa 65 ki 1798 dok i 1863. Alfa ki Omega pwod gunyutu agiki kacel ki acakki. Lagam me higa 65 nyutu kwer me dii 7 i kom duk ma i wiye ki duk ma i cing pa Isirayel. Dii 7 me acaki i kom duk ma i wiye ocako i higa 723 me anyim Kristo, i lacen me higa 19 ki cawa ma Yesaya onwongo opaco lagam ne bot Rwot Ahaz. Dii 7 me agiki i kom duk ma i cing, ocako i agiki pa higa 65, i higa 677 me anyim Kristo.

Lagoro me kare 7 ma acel ikom Efraim ogiko i 1798, ma obedo kare me agiki, ka neno me Ulai River ma i dyer aboro ki dyer ochiko pa Daniyeli kityeko yabo woko. En oketo alama me poropheti pi obino pa lok pa malaika ma acel, kacel ki cako me poropheti pa muviment me Millerite. Lagoro me kare 7 ma agiki ikom Yuda ogiko i 1844, ma obedo obino pa lok pa malaika ma adek. Mwaka 19 lacen, i 1863, mwaka 65 ma ki nyutu i cako me poropheti oketo alama pa agiki pa muviment me Millerite, kacel ki cako pa Kanisa Seventh-day Adventist pa Laodicea. Mwaka 7 i nyim 1863, i 1856, James White ocako nyutu ni muviment me Millerite ogiko bedo Kanisa pa Philadelphia, kacel dong obedo Kanisa pa Laodicea. Wod pa nyithindo pa en, ka tye ka poyo lok pa kwo pa Ellen White, opoyo ikom gin matime i 1856, kacel ki lok me Laodicea.

Kwena me Laodikia

Jo Adventist magwoko Sabat gi tero kabedo ni lok ma kobo bot kanisa abiro i Revelation 2 ki 3 ocweyo calo gin ma Kanisa me Kristo otyeko donyo kede i cawa mapol mapol. Gi otyeko nongo ni lok ma bot kanisa pa Laodicea rwate ki jo ma kombedi gi waco gi ni jo Adventist i nying keken, bedo jo ma pe gityeko cwako Sabat me nino abiro. I editorial matidi i Review me 9 October, James White okwanyo penyo moko ma kelo paro matek, ma ocako kwede waco ni:

"Lapeny eni tye cako aa odoco, ‘Lati, me otum ngo?’ I kare man tye kabedo pi lapeny manok keken, ma gi kwayo me miyo wang dwogo bot lok pa gin ma gilube kwede. Wa geno ni dwok ma opong obino kare matin.—Review and Herald, Oct. 9, 1856."

I tung lapeny apar acel ma openyo, en aye lapeny ma abicel ma omako pire tek bot jo Laodicea.

6. Kit pa jo Laodikia (ma cogo, pe otur, ki pe mac) pe nyutu maber ki rwate kit pa dul pa jogi ma giwaco ni gi tye kwede lok pa Malaika me Adek?-Ibid.

Penyo ma agiki keto kit i wang piny:

11. Ka man obedo kit wa calo jo, tye wa ki lok mo matir me geno kica pa Lubanga, ka pe wa winjo ‘tam’ pa Lajul ma atir? Ami tam bot in: i cato bot an zahabu ma kiporo i mac, mondo ibed tajiri; kede lep macel, mondo icwal lep, ki kwer me pwot me in pe onen; kede ilubo wanggi ki yec me wang, mondo inen. Jo weng ma amar, acwalo gi kwer ki aleye gi: ka mano, bed ki cwiny ma goro, dok i loko cwiny. Nen, atye i wang od, akono: ka ngat mo winjo dwon na, ki oyabo wang od, abi donyo i bot en, abi cam ki en, en bende obi cam ki an. Bot en ma oloyo abi mii ni obed ki an i kom na, macalo ka an bende aloyo, ka abedo piny ki Wuona i kom pa En. Revelation 3:18-21.-Ibid.

Ongeyo atir ni atir pa kom gin man onongo keken cako yaro i paro pa James White. Namba ma i dok pa ‘Review’ onongo ocweyo nyig coc ma nyutu ‘kanisa 7’ i kolamu 7, i nying man keken. I waci me cako, owaco ni:

Myero wabedo ki tam pa jo me tito me kombedi mogo ni kric abiro man myero ki poyo gi ni gin me nyutu kit abiro me kric me Kristiani, i kare abiro, ma gupongo kare weng pa cawa me Kristiani.—Ibid., Oct. 16, 1856.

En dong ocako yiko lok me poropheti, kun oyiko pi kanisa acel acel keken. Ka obino i me abiro, Laodikiya, oporo ni:

Poko ma nyoyo cwiny pa kanisa man cweyo wa piny maber calo jo. Kede, pe ni poko ma lwic man obedo cal maber loyo weng pa kit wa kombedi? En aye; kede pe bi bed ki ber mo me temo wilo teko pa lami ma yubu i cwiny man ma kicwalo bot kanisa pa Laodikea. Rwot obi konyo wa me yaro ne, kede wa nongo lonyo ki ne.-Ibid.

Piny ka en ocoyo kolumu aryo i kom Kanisa pa Laodikia, lok me agiki pa en okwayo matek:

Owadwa ma amaro, wan myero loyo lobo, kom pa dano, ki Setani; onyo wabibedo pe ki tyen i Tutwero pa Lubanga. ... Kayo tic man kombedi woko, ki i yie mii cing i lok pa kica ma pi jo Laodikea ma tye ka dwogo. Yim i nying Rwot, ki mii mac pa wunu ler woko pi dwong pa nyinge ma ogwedi.-Ibid.

Adwogi ki i lobo me tic obedo ma ocoyo cwiny matek. G. W. Holt ocone ki i Ohio i ceng 20 me dwe me October:

Ee, an geno ada ni wa ma tye i kwena me adek, kwede cik pa Lubanga ki geno pa Yesu, wa aye obedo kanisa ma leb man kimiyo bot wa; ki pe myero wanege cawa i kwayo pi dil ma kiketo i tem, lewic ma oyera, ki yath me wang, mondo wa neno.-Ibid., Nov. 6, 1856.

Ki tung pa oturo me otwon, dwon manyen owinyo ikom lok man, ma obedo me Stephen N. Haskell, me Princeton, Massachusetts. Macalo First-day Adventist, ocako waco wac pa Lubanga ikare me higa 20; inyo higa 3 otyeko, obedo dong i Wac pa Malaika me 3. Layeny Baibul ma oyeny maber tutwal, inyo oneno editorial me White ma matidi me acaki, ma oketo acaki i penyo ikom kanisa 7, oyero me coo coc lamal pi Review:

Gin ma kiwero iye eni obedo acel i gin ma cwinya tye kwede matek tutwal pi dwe manok ma otyeko kato. ... Pi kare manok, abedo ki geno ni lok ma kicwalo bot jo Laodikea tye pa wa; en aye, pa jo ma gigeno lok pa malaika me adek, pien tye gin mapol ma an atamo ni maber. Abi wero aryo.-Ibid.

En otimo mano, ki miyo kolumu aryo pi lok me agiki ne. Ka otyeko, onyuto ni:

Tiyori ikom ngec pa malaika ma adek pe, pe dong, bi romo gwoko wa, labongo laya me nyom, ma obedo bedo maber pa jo maleng. Wan myero watyeko bedo maleng i lworo pa Rwot.-Ibid.

Ka James White mede ki coc pa edita ikom lok ma kicwalo bot Kanisa me Laodicea, lok me tam ma Adventist ma giko Sabiti ne kombedi tye ka kwano i Review onongo ogoyo cwiny ma tek; ento, ka ki paro matek ki lamo, oneno ni rwate. Barua ma gi ocwalo bot edita onongo nyutu rwom marom weng, kede nyuto ni dwoko cwiny tye ka cako. Pe obedo yubo me cwinyo ni lok ma oketo dwoko cwiny; man onongo kiketo atetega ne i coc me acel i Testimony No. 3, ma kicwalo i Dwe Aprel, 1857, ma nyig coc ne “Bed gi pire tek ki dwoko cwiny.” Ocako kwede: “Lubanga owaci an i neno gin acel acel ikom kanisa i kit ma kombedi tye mabodobo, ma abi nyutu botu.” -1T, p. 141. I iye man Ellen White oyaro gin ma kinyute ne ikom lwenyo ma Setani lwenyo kanisa kwede lonyo me piny ki jami me piny. Arthur White, Ellen G. White: The Early Years, volume 1, 342-344.

Muvimenti pa Millerite ocako i kit poropheti calo Kanisa pa Philadelphia, ci i 1856 en obedo Kanisa pa Laodicea. Bang hawi 7, muvimenti eno otyeko, ci Kanisa pa Seventh-day Adventist ocako calo Kanisa pa Laodicea, ki bimedo kamano nyaka Rwot oyut woko ki dho ne. Muvimenti pa 144,000 o aa ki bot Kanisa pa Laodicea, kaka keken ni Muvimenti pa Millerite o aa ki bot Kanisa pa Sardis. Muvimenti pa 144,000 rwate ki Muvimenti pa Millerite, pien muvimenti me acaki odwoko woko ki Philadelphia dok obedo Laodicea, ki muvimenti agiki odwoko woko ki Laodicea dok obedo Philadelphia. Kabedo me yub ki Philadelphia dok i Laodicea i gin me kare pa Millerite kityeko ketone ma peya calo 1856; ento kabedo me yub myero bene kiketone i muvimenti agiki, pien Lubanga pe yub kare mo keken. Kabedo me yub kicano i Apokalipsi apar acel ki laneno aryo ma gigweyo kwo i yoo.

Ka gityeko tyeko tic pa gi me nyutu, lagoro ma aa ki bur ma pe tye boto bi cako lweny ikomgi, ci bi loyogi, ci bi balogi. Ringi pa gi ma otho gibedo i yot me gweng madwong’, ma i kit me lamo gimiyo nying Sodom ki Misri, kam ma bene Rwot wa kityeko kume iye i msalaba. Revelation 11:7, 8.

Dul ma agiki obitho, ci obicung, ci doki obicungo ki tho macalo bendera. Ka timo mano, obidoko rwate ki lak me Republican. Lak me Republican omiyo cal pi le, ci le ma en omiyo calo ne kikwayo pi en i Nyutu pa Yohana 17, ci le eno kikenyo calo wi me abicel ma oywee bal me tho, ma bidoko ocungo ki tho macalo wi me abicel adek. Obicungo ki tho macalo abicel adek ma obedo ki i abicel aryo.

Lewi ma ne tye, ki pe tye; en keken aye me abicel adek, ki tye i but abicel aryo, ki wot i lal. Revelation 17:11.

Tong pa Republican bino timo cal pa le en; ci en bino gemo, dong en bino dwogo obedo. Ka en o dwogo obedo, en bino bedo wi ma abicadek, ma onongo obedo acel i wi abicaryo ma con. Tong pa Protestant obedo i wi le me piny acel keken, calo tong pa Republican, ci myero obed ki kit timo me poropet acel keken. Lok me ceto ki i Philadelphia bot Laodicea i dul pa Millerite nyutu anyim lok me ceto ki i Laodicea bot Philadelphia i dul ma agiki.

Ka dul ma agiki oywako bal ma ogoyo kwo i July 18, 2020, ne otho macalo Laodicea. Kacce, macalo kit ma kikwayo iye i Revelation 11, ka ocako bedo Philadelphia, dong onongo nyutu kanisa ma 8, ma tye i tung me 7. Tho ma i 2020 ne rwate ki tung pa Republican, pien ki cawa me agiki i 1989, obedo tye presidente 6. Presidente ma 6 oywako bal ma ogoyo kwo, ma bi ogedo i 2024. Wii meno dong bideno wii ma 8 pa United States ki cawa me agiki i 1989, kede obedo tye i tung me 7. Tung aryo ne gin ma 6, ma dok bedo 8. Gin atir man obedo but madit me lok pa Revelation pa Yesu Kiriisto, ma giyabo woko manok keken mapwod pe giloro probation.

Pien kamano, tek me bedo maler ikom gin mukato pa Millerite ma tye ka nyutu calo gin mukato wa me kombedi. Sister White omoko ada keto pa James White me Laodicea bot tugedo i 1856, ento en pe obedo keto ma kicayo ki paro pa dano. Hapar abicel aryo mapat ki kare ma Kanisa pa Seventh-day Adventist ogamo ki cik kwede Dul pa Republican, kityeko yaro ne ki lamal ni en obedo Kanisa pa Laodicea. En nyutu ni, pud pe obedo kare acel mo i gin mukato pa Kanisa pa Seventh-day Adventist ma en obedo gin mo mapat ki bedo pe ki lela, lwak, otum, i peko matwal ki i buk marac. En ada me porofeti omiyo kabedo me lok ki twero me yubu pi yaro tim marac angwen ma medo i dwong i dwong i Buk pa Ezekiel chapita aboro macalo jenereson angwen pa Adventism.

Ka ki pimo lok me kare pa Milerait ki i kit me yore pa Isaiah 7 me cawa 65, myero kinongo ni poropesi me cawa abicel ki aryo obedo ambrela me poropesi ma ocobo lok me kare weng pa wot pa Milerait. I 1856, kwena ma bot Kanisa pa Laodicea odoko adwogi me cawa man pi Adventizim pa Milerait. En ma oketo kwena pa Laodicea pe obedo James onyo Ellen White, ento obedo Lawan ma atir ki ma adwogi.

Kaci bot malaika pa kanisa ma i Laodikiya, iket coc ni: Gin man owaco Amin, Lami ma goba ki atir, Cakke pa yubo me Lubanga: Angeyo tic mamegi, ni in pe i ocol onyo i mac; anyenyo ni ibedo ocol onyo mac. Ento pien in ma obedo i ma pe cok ki mac, ki pe i ocol ki pe i mac, abi cige in ki dhokna. Pien i waco ni, “An arico, ki apongore ki jami, ki pe adwaro gimoro,” ento pe ingeyo ni in itye kacel ki loyo marac, ki ceko, ki bedo dwa, ki bedo labolo, ki bedo labolo cwiny: Atyeko mii paro bot in me miyo ki amia bul me wot me bul, bul ma kigoyo i mac, ci obed ni in arico; ki law ma oyera, wek ilaro, wek kuc pa bedo gi dugi pe obino piny; ki lub wangegi gi yato me wange, wek inen. Jami weng ma amaro, awaco kede gi ki awuoko gi: bed maber i cwinya, ci i dwogo. Nong, an abedo i wang odi, ki apoko: ka ngat mo winyo dwon na, ci oyabo odi, abi donyo i iye, ci abi cham kode, en bende kod an. Bot ngat ma oloyo, abi mii tedo ki an i kom wang keno na, macalo ma an bende aloyo, ci abedo piny ki Wuon na i kom wang keno mere. Ngat mo obedo ki winge, obed winyo ngo ma Roho owaco bot kanisa. Nyikom buk Mekwanyo 3:14-22.

Lakit ma atir nyutu ni ka ngat mo ‘owinyo’ dwani pa En, En obi donyo iye ka ‘ocamo kwede’. Ka Laodicea oyabo ol, Kiristo obi donyo botgi ka ocamo kacel kwedgi. Ka gicwalo Kiristo me donyo, okelo kwena, pien kit calo me camo tito nongo kwena. Kwena romo kiwaco keken ni en kwena me Laodicea, ento mano obedo tam mape piny ikom gin ma kwena ma En kelo tito. I 1856, Hiram Edson oyiko woko coc aboro ma tye ki ngec me laporoc, ma omede ngec ikom ‘laporoc me cawa’ ma me acel peke, ma malaika pa Lubanga giluwo William Miller me nongo ne ki waco ne piny. I coc aboro meno, Edson onongo onyutu maber higa 65 me Isaya 7.

Acaki me tic pa Miller obedo omoko ngec me diyo abiro; ki higa abiro mapwod pe muvimenti ma ki yee ki nying tice pa en obityeko, nyutu ma piny me propesi acel-eno ne kimiyo bot Millerite Adventism. Ne kimiyo i higa acel keken ma ki Cwiny me Nabii oyaro-gi ni gin jo Laodicea. I kit me propesi, bang nino 2520, i 1863, moko me acaki pa Miller me kare me propesi ne kirejo woko. Kwena me Laodicea pi muvimenti me Advent obino i 1856, ki Rwot okedo i bur diyo aboro, ki coc aboro, me neno ka obedo twero me nongo donyo. I tyeko pa muvimenti, Lami Atir onwongo mito me cami ki jo en ki camo lok me kare me acaki ma oa ki cako pa muvimenti. Jo en pe ogamo camo, ki higa abiro, onyo nino 2520 me propesi anyim, jo en giciko bur ma kiyabo ki ki pa David ma ki keto i cing pa William Miller. Gin odoki bot nabii mot pa Samaria ma omiyo gi lok ma pe atir, ma oketo piny giko mamegi ni gibiro tho i tung donki ki layen.

I mwaka 1856, pembe me Protestant obedo i kiriisi pa bonde me lagam, pien ka pe tye lagam, dano gipoto. I mwaka 1856, pembe me Ripablikan bene obedo i kiriisi.

Omwaka 1856 onyutu mede pa lweny ma tye ki tuco matek ma gicwako nying “Bleeding Kansas”, lweny i twoke me Kansas ki Missouri. Lweny ne twero ne tye ikom pyem ni Kansas obin odonyo i Union calo state ma pe ki buddu onyo state me buddu. Lweny eno nongo tye ki kwac matek ikin jo ma gi cako bedo ma gicwako buddu ki jo ma gi cako bedo ma pe gicwako buddu.

I dwe me 22 me May, 1856, gin ma goro matek bene otime i kabedo pa Senate me United States, ka lami pa Kongres, Preston Brooks, ma aa ki South Carolina, ngat ma gonyo yubu lacoo, ogamo matek Senator Charles Sumner pa Massachusetts ki kono me wot ne. Sumner otyeko waco lok me cweko yubu lacoo, ma opeto nying The Crime Against Kansas, ma omako cwiny Brooks matek. Gin me okwoyo ki kono man oyaro peko me cwiny ma tye ka medo bot North ki South ikom pigi me yubu lacoo.

I mwaka 1856, Dul Republican oyubu me dwogo bot karo me cing ma ocako ki Cik Kansas–Nebraska, ma ki puro i 1854, ma en okelo med-ki-med me goyo muk ikom yabo pa kit me bolo dano i lobo manyen. Konvension pa piny me acel pa dul otime i Philadelphia, kede John C. Fremont ki yero ne obed kandideet pa Presiden me acel pa gin i yero me 1856.

Cik me Kansas–Nebraska okete dul me lobo pa Kansas ki Nebraska, kede omiyo jo me keto gang i dul magi twero me moko ka gubweko otumwa i rwom me pinygi onyo pe. Tam man, ma kicoyo 'popular sovereignty,' opoto woko maber 'Missouri Compromise' i 1820, ma kigengo otumwa i bor pa rek 36°30' i dul me lobo Louisiana. Cik en okelo rwate madit i kom kit me otumwa i dul me lobo. Dok ocako piki i but but, pien oyab twero ni otumwa romo medo i piny ma con gityeko paro ni peke otumwa, macalo Kansas. Ka giketo Cik me Kansas–Nebraska, okelo woto matek pa jo me weko otumwa ki jo me gengo otumwa i dul me lobo Kansas, jo acel acel kicenyo me loyo adwogi me cimo me 'popular sovereignty'. Lute man me yaro twero i dul me lobo okelo lweny matek ki kare me peke cik, ma kicoyo 'Bleeding Kansas' i 1856.

Yubu me Purezidente pa mwaka 1856 obedo gin ma tek me polotiki. En onongo tye ki lweny me yubu i but dano adek: James Buchanan me dul Democrat, John C. Fremont me dul Republican, ki Millard Fillmore, Purezidente ma con, me dul American Party. James Buchanan ne giyero iye i yubu, kede obedo Purezidente ma namba 15 me United States.

Piriisdensi pa James Buchanan ngene ki bal me pe yubo maber pire-tek ki yabo ma medo bot North ki South, ma me agiki okwako i cako Lweny pa Amerika pi kare manok kun otyeko weko ofis. Piriisdensi mamegi mapol gineno ne calo acel ikom piriisdensi ma pe rwate loyo i lok me mukato pa Amerika, pien bal madit otime i lalo ki yubo peko.

Tito ma tye ki nying marac “Dred Scott Decision” i caka 1857 owaco ni joo me budu, ka kitye kigi i budu onyo gitye ribe, pe gin jo lobo kede pe gicako cal i kooti me Fedeero. Omedo owaco ni Kongres pe twero gengo budu i tenge me United States. Demokrat Buchanan ogamo piny “Dred Scott Decision” ma konyo budu.

Pe keken kit me cwiny ma konyo dic pa Democrat Buchanan omiyo pire tek omede dok okato i Lweny me i piny kene, ento bende pe twero ne me lonyo kwo me cente pa piny omiyo ocake “Panic of 1857”, ma en acel ki dwogo piny madit i kwo me cente i mukato pa Amerika mapwod pe “Great Depression”. “Panic of 1857” omiyo obedo piny me kwo me cente ma pire tek ma odong higni mapol. Dul me tic ki banki giloro, jo ma pe tye ki tic omede, ki “stock market” opoto piny.

I cawa ma Buchanan obedo Pirezdent, steit me South ocako kit pa gi me nywanyo woko ki Union, kede gi obolo woko pi yero pa Abraham Lincoln, ma obedo Republican, i mwaka 1860. Buchanan ocako kit ma pe rwatek i adwogi me nywanyo-woko, kun oyero ni Gamente me federo pe tye ki twero me gengo nywanyo-woko ki rwate. Pe bedo ki tic ma cimo maber man omiyo kit me nywanyo-woko ocweyo teko. Pe bedo ki ruyot madongo pa iye kede pe kuc pa iye me cimo tic ma cimo maber me yiko adwogi me nywanyo-woko, omedi i tamo pa South ni gin twero yweko woko ki Union labongo pe gubedo ki jo lweny ma gibigengo gi.

I higa 1860, Abraham Lincoln, Purezident ma acel me Pati me Ripablikan, kityero. I ceng acel me dwe Jenwari, 1863, Purezident Lincoln oketo cing ki oyaro Yaro me Yweyo ma agiki, ma oyaro ni jo maboko weng i piny ma Kongfederet gilar iye obed ki yweyo. Yaro pa Purezident man omako teko madit i Lweny me i yin piny, pien ocoyo miriambo ne otur i kit ma pe romo en aye pi gwoko Yunyon kende, ento bende pi agiko boko. Yaro me Yweyo pe oyweyo i kare acel jo maboko weng; ongolo pi kacel i piny ma Kongfederet gilar iye, ka Yunyon obedo ki twero manok. Ka luwak me Yunyon odonyo anyim ki okwanyo laco iye i piny ma Kongfederet, yaro man onwongo ki tic, kede jo maboko ma i kabedo meno giyweyo. Yaro me Yweyo obedo kiketo yoo ma tye madit i bot agiki me okwero boko i Amerika ma kiketo kacel, kede oketo yoo pi keto Yub ma apar adek me Konistitueson pa United States, ma kiketo iye cik kede kigwoko ne gi cing i ceng abicel aryo me dwe Disemba, 1865.

Lawi pa Republican, ki ceng 1850 anyim, ne obedo i peko madwong pi kom me budu. Piny ne ocung i dul aryo mapire tek, ma kicwalo gi calo dul aryo mapire tek me paro me polotiki. Tic me separasyon ocake i 1856, ka dul me anti-budu ki dul me pro-budu gi donyo i lobo Kansas ka gi temo me gwoko paro-gi me budu, iceng acel con Philadelphia tye kicweyo ki Laodicea. Democrat ne jo me pro-budu, ento Republican ne jo me anti-budu.

I 1856, Bleeding Kansas tye calo piny matidi me lweny ma tye ka bino. I kare en, Democrat ma cwiny tedo ki slavery oyaro ne bedo ladit pa Republican horn, ki lwak ne ma pe rwate obedo cal me kit bedo pa Presiden ma pe rwate, nyaka i cenge ma cokcoki. Onongo tye anyim pa Presiden me Republican ma me acel, ma kicono me yweyo keca ma kit bedo pa Presiden pa Buchanan ocweyo ka.

I mwaka 1863, lagoro me Republican otimo Cik me Twero me Gamente ma rwate loyo weng i gin mukato me le me piny ma kiginyuto iye i Revelation apar adek. Cik me Twero man obedo tero kom slavery. I Proclamation, paragraf acel waco ni, “Ni i nino acel me dwe me January, i mwaka me Rwot wa 1863, jo weng ma kigwoko gi calo slaves i State mo keken, onyo i dul mo ma kiyiko i State, jo me kama man gubed i lweny ki United States, gubed i kare meno, ki i con dong, ki pi matwal, libere; ki Gamente me Twero (Executive) me United States, matye ki twero me lwak ki me lweny me pi iye, bineno ki bigwoko liber me jo macalo gik man, ki pe bitimo tic mo keken me gengo jo man, onyo mo keken ikin gi, i moko ducu ma gubedo timo pi libere ma adwogi pa gi.” Kadi bene yubu peko me slavery i gin mukato pe otyeko weng i kare meno, ento cwinyi pa Constitution gineno ka Lincoln owaco ni, “jo weng ma kigwoko gi calo slaves i State mo keken ... gubed i kare meno, ki i con dong, ki pi matwal, libere.”

Lincoln obedo ka dwogo bot kit me acaki ma ki nyutu iye i Konstituson, ma nyutu ni “dano weng kicweyo gi maromo.” Lincoln obedo ka dwogo bot ada me acaki i kare acel acel ma tung me Protestant obedo ka kweko porofesi me acaki pa en, ma aye porofesi me sileveri. Ento, kare acel acel keken ma tung me Republican obedo ka miyo “ekzekutiv oda” ma dit loyo weng ikom sileveri, tung me Protestant omiyo “ekzekutiv oda” ma dit loyo weng i kit porofetik pa en ikom porofesi me sileveri, ma ki nyutu kwede kica ki kwer pa Mose. Tung me Republican oyero dwogo i gin me acaki; tung me Protestant oyero kweko gin me acaki kede dwogo bot gin ma kigoyo iye cik ni pe myero odwogo botgi dok cen.

I 1863, pembe me Republican ogabo woko i kambi aryo, macalo dul me Israel pa con ogabo woko i cawa pa Jeroboam ki Rehoboam. I 1863, pembe me Protestant otyeko lube me cik iye pembe me Republican, macalo madhabahu aryo pa Jeroboam i Bethel ki Dan. Pembe aryo guwoto i gin ma otime ki rwom maromo, ci gin ma otime i 1863, laling laling, nyutu gin ma otime i nino me agiki.

Lok me con pa Millerite oyubedo i lok me con pa jo 144,000, kede cik manok me porofeti. Acel ikin cik magi en ni, i lok me con pa Millerite, jo ma gicoyo kwedgi me acakki obedo jo ma tye woko ki movimenti, ci lacen ne obedo movimenti kene. I movimenti pa jo 144,000, dwon aryo me Apokarifu 18 ginyutu jo aryo ma lok ocwile kwedgi, ento kwedo magi gityeko bedo i yore ma ocako woko ki lok me con pa Millerite. Rwate me acakki en jo pa Lubanga; dwon ma aryo en pi lwak mapat pa Lubanga ma pud tye i Babilon.

Gonyo mukene me porofeti tye ni: kadi obedo ni dyer aryo giceto ki kanisa acel i kanisa mukene, jo Millerite gi oceto ki Philadelphia i Laodicea, kede wot madwong pa lacam me adek tye oceto ki Laodicea i Philadelphia. Man nyutu ni jo Millerite gi owuo ki kanisa me abicel i kanisa me abicaryo, kede jo 144,000 gi wuo ki kanisa me abicaryo i kanisa me abicadek, ma tye i tung me abicaryo.

Lat pa Republican ocako wotne ki bot piny ma pro-slavery ci oceto i piny ma anti-slavery i kare me histori ma i tung 1863. Krisis pa histori man oketo dul aryo me polotiki, ma en gin lut kwer acel acel i “kare me agiki” man. Macalo ka president pa Republican ma en acel ki histori man gikweyo kwo pa cawa manok keken ki lweny otum, ento president pa Republican me agiki gikweyo kwo pa me cal ci gi weko ne i yo calo otho, ka piny opwoyo. Gikweyo kwo pa, pe cawa manok keken ki Civil War otum, ento pwod keken mapwod civil war me agiki ocake.

Purezidenti me Ripablikan ma acel, ki con onongo tye Purezidenti pa Amerka ma pe tiyo maber maloyo weng; kendo Purezidenti me Ripablikan ma agiki, bene ki con bino bedo ki en kacel. Pe tiyo maber pa Purezidenti me Demokrat ma onongo tye i con i anyim me Purezidenti me Ripablikan ma acel, omiyo obedo bal pa lobo ma oyube bedo lweny pa piny; kendo pe tiyo maber ma en kacel tye ka time kombedi. Purezidenti me Demokrat ma obino i anyim me Purezidenti me Ripablikan ma agiki, otelo ekonomi i kit ma omiyo obedo poto piny me ekonomi ma madit maloyo weng i entito pa Amerka paka cawa con. Pembe aryo tye ka woto ka rwom acel paka i cik me Sande. I mwaka 1863, kwar ma acel pa pembe aryo ocake; kendo pi pembe aryo, kwar ma angwen, ma agiki, bibi peto wanggi iye tung ma ceng pero, kede bibi pye i piny i bot chieng.

Lok pa Elijah pol kare obedo kede laro pa Lubanga, ma moko ni lok me miyo cik obedo atir. Dano pa lobo kombedi tye ka kwo calo dano ma kare mapwod pi madwong ma okwako lobo. Gicamo, ginyo, ki gitye ka paro ni jogi madit pa teknoloji me lobo weng gibidwoko peko mo keken ma romo cako. Lok pa Lubanga tye ka nyutu ni lobo kombedi tye i kor peko madit ma matek.

‘Gin pa odii ngo?’ An anyutu rwom pa lok man? An anyutu kabedo ma gicako iye i agiki pa tic pa dul ma madit me gonyo? An atye ki ngec maber ikom ‘lok pa poropheti ma adada’ to can anyutu i gin ma tye ka time i bugo an boc ma adada ni Rwot ma bino dong tye i wang odi? An anyutu buro me tel pa an ma obedo ikom an, kun ki ngec ma Lubanga omiyo? An atye ka tic ki talenta weng ma kicwalo i kom an, macalo lagwoko jami pa ne, i tami ma kitero maber me kwanyo jo ma tye ka ringo? onyo an atye macokcok ki pe aparo, cing mo omoko kwede piny marac, ka atye ka tic ki jami ki twero ma Lubanga omiyo an, mapol me gye cwiny pa an keken, ka aparo mapol ikom yot pa an ki bedo maber loyo yubo tic pa ne anyim? An, ki yore pa an, atye ka medo dwong i nino ma dong tye ka medo i piny ni ‘Adventist me ceng abicel tye ka miyo tarumbeta dwon ma pe adada, ci tye ka lubo yore pa jo me piny’?

Wa winyo dwon pa tyen pa Lubanga ma obino me kwero piny pi richogi. Tyeko kare dong obedo macek bot wa. Jo me piny tye ka kibowo gi i lanyut me oyogi. Ibin ibowok ki lolo? Ingeyo ni i cawa keken, alufu ki alufu, ki alufu apar me apar cwinye tye ka rwir, ka tho i richogi? Nyono ki kwero pa Lubanga dong tye ka tici, ki cwinye tye ka rweny pien ler me adwogi pe onyut i yoregi. General Conference Daily Bulletin, April 1, 1897.

Ki cwinya amitoni i nino; eyo, ki rwenya ma i iye an abi yenyo in i cok coki: pien ka kice mamegi tye i lobo, joma obedo i lobo bipwonye bedo atir. Isaiah 26:9.