I coc ma con, wan onongo wa rwate Elija ki kit me con otime i mwaka 1798 dok i 1844. Elija, ki cal, odonyo i kit me con otime man ka William Miller onongo kigero ne me loro lok pa malaika ma acel. Dako ma laco otho i Sarepta tito calo kanisa ma opong ki geno, ma tye ka acoko yic aryo, onyo lobo aryo ma kibedo lobo acel i Nino 22 me October, 1844.
Waci botgi ni, Man aye ma Rwot Lubanga owaco: Neno, abi kwanyo nyith Israel ki iye piny ma pe gene Lubanga, kama gidonyo iye; abicoko gi ki tung weng, ci abigamo gi i pinygi keken. Abi miyo gi bedo piny acel i lobo, i got me Israel; ci rwot acel bi bedo rwot botgi weng; ci pe gubibedo piny aryo doki, pe gubibiyabyab doki i bundu aryo pa rwot mo keken. Pe gubibalo piri doki ki kicgi, onyo ki gin ma rwenyo, onyo ki balgi mo keken; ento abi warogi ki i kabedogi weng ma gibalo iye, ci abikwero gi; ci gubibedo jo me an, an bene abi bedo Lubanga gi. Ci Davidi, lacot pa an, bi bedo rwot botgi; ci gin weng gubibed ki jalony acel; gubiwot i cikke an, gubigwoko yore me an, ci gubicitimo gi. Ci gubibedo i piny ma amiyo Jakobo, lacot pa an, ma kwaro wunu obedo iye; ci gubibedo iye, gin, gi nyithgi, ki nyith nyithgi, kare weng; ci Davidi, lacot pa an, bibedo ladit megi kare weng. Kadong abi keto lagam me kuc ki gi; obedo lagam me kare weng ki gi; ci abi keto gi piny, abiyubu gi mapol, ci abiketo ot me yer pa an i tunggi kare weng. Panda me can pa an bene binen botgi; ee, an abi bedo Lubanga gi, ci gin gubibedo jo me an. Ci jo piny ma pe gene Lubanga gubineno ni an Rwot, akwero Israel, ka ot me yer pa an obedo i tunggi kare weng. Ezekieli 37:21-28.
Tye kica mapol ma Ezekiel onyutu, ma kiwaco ni bimiyo bot latiang aryo, ma gin piny aryo ma gubedo piny acel. Wa bi cako poyo ikom kica angwen magi, ma Sister White oketo nyinggi calo "bino" angwen; gin weng otyeko i kare acel, i ceng 22 me dwe October, 1844.
Bino pa Kirisito macalo jadolo wa madit i kabedo ma maleng madit loyo, pi yweyo pa kacel, ma kinyutu i Daniel 8:14; bino pa Wod pa Dano bot Ladit pa Cawa Mapol, macalo kit ma kinyutu i Daniel 7:13; kede bino pa Rwot i kacel pa En, ma Malaki onongo opoko pi en, gin lok me nyutu pa gono acel keken; ci bene, en kinyutu calo bino pa lawot me nyom i nyome, ma Kirisito otyeko nyutu i loc me por pa nyako maleng apar, i Matayo 25.
Bino ma acel, ma Sista White waco kwede, obedo bino pa lapriest madit pi “yweyo pa kabedo maler,” ma myero otime i agiki pa imwaka alufu aryo ki mia adek. Lok me coc en miyo lagam i lapeny me Daniel 8:13 ma penyo ni, “Obedo kare adwogi mene neno ma ikom misango me pi nino keken, ki richo ma kelo opoto, me miyo kabedo maler ki lwak obed gikwoto i wii ti?” Lok me coc apar angwen nyutu ni yweyo pa kabedo maler binen cako i agiki pa imwaka alufu aryo ki mia adek. Ezekiel owaco ni Lubanga bino “kawo lutino pa Isirael ki bot jo mape ngeyo Lubanga, i kabedo ma gidonyo, ci bino cobo gi ki i tung atata, ... ci jo ma kikobo pe dong giyiko piregi” pien Lubanga “bino yweyo gi: ci gubedo jo pa an, ki an abedo Lubanga pa gi.”
I ceng 22 me October, 1844, “bino” me aryo ma Sister White owaco iye, en opongo pa Daniel chapta 7, vesi 13, ma nyutu ni Wod Dano obino bot Ladit pa nino me cwako kom me rwot. Ezekiel owaco ni Lubanga “obi timo gi nation acel i piny i wi got pa Israel; kede rwot acel obed rwot pa gi weng.” Ezekiel nyutu Kristo calo rwot ki nying “David,” ka owaco ni “David laticna obed rwot pa gi.” Bene nyutu ni Kristo, calo David, obed “lurem acel” pa gi, kede ni “laticne David obed” bene “prins pa gi pi kare weng.” Rwot mito nying me rwotne, kede mito twero me loro piny kede jo pa kingdomne. Ka pe tye jo, pe obedo kingdom.
A neno i neno pa oturo, ci nen, acel macalo Wod Dano obino ki kuot me polo, obino bot Ladit me Nino, ci gicwalo ne macok i nyimne. Ci gimi ne twero, ki pak, ki lobo pa Rwot, wek jo weng, lwak weng, ki leb weng, limo ne: twero ne en twero ma pe ngolo kare, ma pe bi kato woko, ki lobo pa Rwot ne ma pe bi hing. Daniyeli 7:13, 14.
Bino ma “adek” ma Sista White otyeko nyutu, obedo kare ma Kristo, calo “lacam pa kica,” odonyo matwal i ot pa En me poko wod pa Levi maleng. Ezekiel owaco ni Kristo, “bi yweyo gi; ento gibedo jo na, an abedo Lubanga gi,” kacel ni “En bite timo kica me kuc kwede gi,” “ma obedo kica ma pe rum.” Kica bityeko ka Lubanga bitero “ot maleng pa En i tunggi,” kacel “jo me piny bi ngeyo ni an, Rwot, apoko Israel maleng, ka ot maleng pa an obedo i tunggi.”
Nen, abi cwalo lacak na, ci obi yubu yoo i anyim an; ci Rwot ma un luturo, obi bino ka cit i Hekalu pa’ne, en aye lacak me lagam, ma un gumaro iye: nen, obino, waco Rwot pa dul me lweny. Ento ngo matwero bedo i nino me bino pa’ne? Ki ngo bitwero cungo ka onyutu kene? Pien en calo mac pa lareyo, ki calo sabuni pa loyo twal: ci obi bedo ka lareyo ki lacweko me feza: ci obicweko nyithin pa Lewi, ci obiyweyo gi calo zaabu ki feza, pi gubweno bot Rwot misango i kit maber. Dong misango pa Yuda ki Yerusalem bime bedo ma rwate bot Rwot, calo i nino me kare macon, ki calo i higa me mukato. Malaki 3:1-4.
Lakwena ma ocweyo yore pi Kristo, “lakwena me laloc” i gin matime pa 1798 nyaka 1844, ne obedo Elijah, ma William Miller orwate iye. Ka Kristo obino macek i ot pa En, en opyero “lutino pa Levi” calo “mac pa laryeko.”
Bino mapat ma kityeko i 22 October, 1844, obedo bino pa laco me nyom. Ezekiel owaco tyen aryo ni piny ma ki doko acel ko i lati aryo obedo jo pa Lubanga, en bende obedo Lubanga gi. Man kityeko ki nyom. I 22 October, 1844, lok me poro angwen ma kityeko, ma Sister White okwaco komgi, gin pire kene kimenyo kwede lagam pa lati aryo me Ezekiel.
Elija tye macalo lacot ma oyabo yo pi lacot me lagam. Kristo onongo nyutu ni Yohana Baptiisita obedo lacot ma oyabo yo pi bino me acel pa en. Dako White onongo nyutu ni William Miller obedo Elija, ci Miller oyabo yo pi bino pa Kristo macalo “Jadolo madit,” “Wod dano,” “lacot me lagam” ki “laco me nywako.”
Ka otyeko mwaka adek ki aboro, Elija obino ki Sarepta, kany ma otyeko bedo kwede dako ma laco ne otho ki lati ne ma lacoo; ocimo Ahab ni olwongo Israel weng i Got Karmel. Ezekiel owaco ni jo mape tye ki yecu gubino ngeyo ni Lubanga obedo Lubanga, ka obeko ot pa Iye ma maleng i tung cen pa jo ma gicoko pire tek ki tung aryo. I Got Karmel, Elija owaco bot Israel ni gibedo wero ka Lubanga obedo Lubanga onyo Baal obedo Lubanga; ento opongo lapeny pe keken ikom ngat mane ma obedo Lubanga ma tye atir, ento bene ikom ngat mane ma obedo lanenyo ma tye atir.
Elija obino bot dano weng, owaco ni, “Itye nining me ibalo wiyi i kin tami aryo? Ka Ladit obedo Lubanga, luwuru en; ento ka Baal, luwuru Baal.” Dano weng pe gidwokone lok mo keken. Ci Elija owaco bot dano ni, “An—an keken—dong atye lanabi pa Ladit; ento lanabii pa Baal tye gin dichwo 450.” 1 Kings 18:21, 22.
Jo Isirayel weng, kacel ki Ahab, ngene ni Lubanga pa Elija en aye Lubanga, ka mac o aa piny ki polo omire cier pa Elija. Aa piny pa mac i Got Karamel nyutu cawa ma Lubanga oteketo ot me lamo pa En i tung piny ma kicoko ki tig aryo. Tim pa mac i Got Karamel onyutu ni Lubanga en aye Lubanga, ki Baal obedo lubanga ma pe tye.
Tic ma pire tek i Sarepta, ka Elija ocobo ringe i wi latiino pa laker ma otho kare adek, onongo onyuto bot ne ni Elija en dano pa Lubanga; kede tic ma pire tek i Karmel otimo gin acel keken. Pe keken mac me Karmel onyuto ni Lubanga en Lubanga, ento bene onongo onyuto ni Elija obedo porofeta ma atir pa Lubanga, i kato ki joporofeta pa Baal ki joporofeta pa yago. I gin lok pa 1840 nyaka 1844, Miller ki jo‑Miller ginyuto ni gin joporofeta ma atir, i kato ki joporofeta ma pe atir pa Protestantism ma ocako woko ki adada, gi ma i gin lok pa kare meno keken ginyuto ni gin nyiri pa Jezebel.
Elija i Karmel obedo calo tic me yaro tung me Protestantisimu ma atir, pien kingdom ma namba 6 i porofesi me Baibul, lec me piny me Revelation apar adek, tye ki tung me Protestantisimu ki tung me Ripablikanisimu, kede con ocako lalo i 1798. I 1798, i agiki me higa adek ki nus me lwak pa Jezebel, Elija obino ki Sarepta me nyutu ber-ber ni kanisa mene obedo tung me Protestantisimu i lec me piny.
Dako ma lami otyeko pa Sarepta tye ka woto ki kare me Thyatira cen i lonyo, i kany ma bedo pa en me dako ma lami otyeko bi kwanyo woko. Wod pa en ma odwogo i kwo nyutu jo ma Jezebel okwanyo gi kwo i mwaka adek ki abut me kec. Olii aryo ma en tye ka kayo pi mac, obedo ot aryo pa Israel me kom, ma ne bi cego kacel me bedo piny acel; ci piny eno obedo Israel me cwiny. Dako ma lami otyeko ne bi tic ki olii aryo me cako mac, ma obedo i Karmel, ki i October 22, 1844, ka lacam me kica ocweyo nyithindo pa Levi maleng ki mac me la bur.
Mac obedo cal me golo piny me Cwiny pa Lubanga, ma otimo i Karmel kede i Midnight Cry ma otyeko i 22 me October, 1844.
Ka kare pa Pentekoste otyeko bino, gi tye weng ki cwiny acel i kabedo acel. Ki nining, dwon oaa ki polo calo yamo ma tek ma yweyo matek, opongo ot weng ma gubedo iye. En leb ma kiyaro calo mac onen botgi, ci gibedo i wi gin acel acel. Gin weng opongo ki Tipu Maleng, ci gicako waco ki leb mapat pat, macalo kit ma Tipu Maleng omiyo gi lok me waco. Acts 2:1-4.
Cweko piny pa Roho Maleng nyutu waco lok, ci dako ma lami otho obedo ka cako keto mac, pi otwero tedo kic me cham, ma obedo lok.
An acito bot malaika, aciwaco bot en ni, “Mii an buk matino.” En owaco bot an ni, “Kwany ne, kede icham woko; obi miyo tumbo me in obed marac, ento i wangi obedo mit calo asali.” An okwanyo buk matino ki lwete me malaika, acam woko; obedo i wangi an mit calo asali; en kacel ka apong ame acamo, tumbo me an obedo marac. Revelation 10:9, 10.
Lok ma Ahab ogamo tutwal bot Jezebel en ni Lubanga pa Elijah obedo Lubanga ma ada, pien Ahab onongo otyeko neno kombedi ni Lubanga pa Elijah odwoko ki mac. Lok ma kiyaro tutwal i 22 me October, 1844 en lok pa malaika ma adek. I rwom acel keken, lok ma Ahab ogamo onyo lok pa malaika ma adek omiyo cwiny Jezebel ocoyo matek.
Ento lok ma aa ki East kacel ki ma aa ki North bi miyo wic pa ne peko; ci obi woto ki tuju madwong me ketho, kede me golo woko jo mapol tutwal. Daniel 11:44.
“Kwena ma obino ki East ki North” pa Daniel nyutu lok ma miyo ceke bot rwot me North, ma en Jezebel, kede en ocako kwanyo me agiki i rek pa piny. Lok en otyeko nyutu ne ki lok ma Ahab ocwalo bot Jezebel, kede bino pa lok pa Malaika me adek i yabo pa hukumu i 1844.
Ahab owaco bot Jezebel weng gin ma Eliya otimo, kacel ki kit ma otyeko ogoyo lawi weng ki okang. Eka Jezebel ooro lakwena bot Eliya, owaco ni, “Jogi tim an calo mano, ci medo pire kene, ka pe amii ngolo mamegi obed calo ngolo pa acel i gi, kin i cawa man calo eni.” 1 Rwot 19:1, 2.
Elija, calo alama, tye ka nyutone i kare me gweng ma cako ki 538 oo i 1798. Eka i 1798, Elija onen i kit me gin ma otime macalo William Miller. I 1844, Elija tye ka kwayo mac pa Midnight Cry me oo i piny ki i polo. Eka i 1863, Elija kede lok pa en giyabwede. Lok pa en obedo lok pa Mose me kare abiro, kacel bene tye ka nyutone ki lok me lat aryo pa Ezekiel. Pongo lat aryo i tyeko me ywayo gi obedo lok pa dako me Sarepta ma laco ne otho, kede en opongo lat aryo mapwod pe ocako tedo kio.
Kit ma James ki Ellen White owaco, Adventism pa Millerite obedo Adventism pa Laodicea i 1856, ci lacen, i 1863, ka gikwanyo lok pa Elija ikom “kare abicel aryo” pa Musa, gikwanyo woko twero ma logik mito me ngeyo medo ngec ikom “kare abicel aryo” ma Lubanga onongo otemo me kelo piny i 1856 (ki bot lok me coc abicel adek pa Hiram Edson ma pe gityeko). Logik omiyo gi cako kobo piny kit me gang me adwogi ma malayika gicwayo William Miller wek oketo kacel. Kidi “ma acel” ma Miller oyubu, en aye kidi me gang ma Adventism pa Laodicea onongo kikube iye i rek ne weng. Kwanyo woko kidi acel pa adwogi meno ocweyo cim pa Laodicea, kite ma romo yeco, ento gitemo manok keken.
Yweyo pa Hekalu ma ocake i 22 Otober 1844, otime ki yweyo pa “lwak” mane kiketo piny i tiende, kacel ki Pach Maler, i Danyel 8:13. Lwak ne kinyutu kwede “yadi aryo” ma dako ma lacone otho i Zarefath ocweyo pi mac. Yadi aryo gin ne ot aryo pa Israel ma matir me con. Efraim ma matir ki Yuda, myero kikweyo gi dok obed piny acel me Roho, ki myero kiyweyo gi Malak mar singruok ka yabo bura. Piny aryo meno ne en “lwak” mane kiketo piny i tiende.
Gamo pa Ezekiel obedo ni Lubanga bi “kwanyo nyithindo pa Israel i tung jo ma pe tye ki ngec pa Lubanga, kama keken ma gi oceto iye,” kede bi “dwogo gi but kacel,” “kede kelo gi i piny pa gi keken.” Piny pa Israel ma atir obedo piny me lamal, onyo piny ma ki lagamone, onyo Yuda. Piny me lamal me cwinya i mwaka 1798, obedo piny pa lel me piny ma tye ki law aryo i Apokarifu apar adek.
I nino ma an abalo lwe botgi, pi akelo gi woko i piny Misri i piny ma an apimo pi gi, ma opukore ki lacit ki mo yany, ma obedo lamaleng pa piny weng. Kadi pe, dok an abalo lwe botgi i gungu, ni pe abikelo gi i piny ma an amiyo gi, ma opukore ki lacit ki mo yany, ma obedo lamaleng pa piny weng. Ezekiel 20:6, 15.
Ot aryo pa Isirayɛl ma atir gibedo i piny ma ne “lamal pa piny weng,” piny ma “oyut” ki “min dyang ki opur.” Ka ot aryo pa Isirayɛl ma atir gubungu kacel calo Isirayɛl me Laro, ki waco botgi ni gubikete i pinygi kene. “Piny me lamal” me Laro en kabedo ma “kit me tic” pa Millerite i acaki ki “kit me tic” pa 144,000 i agiki gitye iye i kare ma lewic me piny tye ka loyo. Kit me tic ma nyutu 144,000 twero keken myubo i piny pa lewic me piny. Kit me tic mo ma tye ka cwalo ni en kit me tic pa malaika adek ki piny mukene mo keken, en pe atir, pien Alfa ki Omega pol kare nyutu agiki ki acaki.
Kica ki ogwede pa Lubanga ma pe tye gi rwate o yweyo madwong iye piny wa; obedo piny me twero, ki lamal pa lobo weng. Ento kun wa onego dwogo apwoyo bot Lubanga, kun wa onego woro Lubanga ki cik pa en, jo Kristien ma i Amerika ma ginywako nying Kristo gipong ki cwiny madit, ki gombo marac me kwanyo jami pa ngat, ki geno i keni keken...
Cawa osudo ka kwer ocuro i yo, ki rwom pe romo donyo, ki ngat ma weko richo omiyo pire tek bedo pech. Ento cing pa Rwot pe osiki me pe romo konyo, ki wit pa En pe otek me pe romo winyo. Dano me United States obedo dano ma kigwoko-gi ki kica; ento ka giketo piny twero me lamo, gi weko Protestantism, ki gimiyo cwiny maber bot Popery, mit pa richo-gi obipong woko, ki ‘weko yie pa piny’ bicone i buk me polo. Gin ma lube ki weko yie man obedo poto pa piny. Review and Herald, May 2, 1893.
Coc 13 ki 14 i kiit 8 me Daniel nyutu goyo i ti pa ot me maleng ki lwak pire kene. Lwak obedo ot aryo pa Isirayel ma pire tek. I kare me higa 1260 me Cawa ma Odur, Jerusalem kigoye i ti.
Kimii an okang ma calo tung; malaika ocung ka owaco ni, “Cung, kadong irup Hekalu pa Lubanga, ki alta, ki jo ma lamo iye. Ento wang ot ma tye woko ki Hekalu, weke i woko; pe irup; pien wang ot en kimiyo jo ma pe Yahudi; ki gweng ma maleng gibicobo iye ki cingegi pi dwe 42.” Nyutu pa Yohana 11:1, 2.
Yohana i cabite apar acel me Lalak, ki waco bot en ni: “Pe pimi ot pa Lubanga kende, ento bende pimi jogi ma gami iye.” I kit me poro, Yohana obedo tye i dwe 22 me October, 1844, ka kimiyo en cik ni opimi ot pa Lubanga kacel ki jogi ma gami iye.
An akawo buk matidi ki i cing pa lacar, kede acamwe weng; kede en obedo i tong na mamit macalo omiere: ento lacen ka acamwe weng, ita obedo macwer. Revelation 10:10.
I rek apar me cik apar me Revelation, Joni onyuto gudo cwiny ma pire tek me 22 October, 1844, ci kacel keken ne gi waco bot en ni opim ka maleng kede lwak. Gin ma penyo i Daniel cik aboro, rek apar adek, obedo kucungo piny ki cing pa ka maleng kede lwak. Joni owaco bot wa ni joma pe joYahudi bi cungo piny ki cing otono ma maleng pi dwe 42. Dwe 42 obedo higni adek kacel ki dyere pa Eliya. En obedo Kare me Otum, cako ki 538 dok i 1798. Kacel ki tye i kabedo poropeti i 22 October, 1844, Joni ne gi waco bot en ni we dyeo me ka woko; pe ipim en, pien kimiyo en bot joma pe joYahudi, kede otono ma maleng gibicungo piny ki cing pi dwe 42.
Ka giywaco bot John ni opimo "ot pa Lubanga, ki kica, kacel ki jo ma gulemo iye"; i lok pa Daniel aboro ki rek apar adek, giywaco ni opimo ot maleng kacel ki lweny. Ka giywaco bot John ni "pe" iyaro mere 1260, dong myero opimo ki 1798 dok i kabedo ma onongo otie iye i 1844. 1798 dok i 1844, ka opimo, rwate ki mere 46. Cako me mere 46 onongo i 1798, ka "kare abiro" pa Moses ma i kom ot pa Israel ma i tung bor onongo otyeko. Tyeko me mere 46 onongo i 1844, ka "kare abiro" pa Moses ma i kom ot pa Israel ma i tung bari onongo otyeko. Pim pa John rwate ki mere 46. Namba 46 nyutu calo ot pa Lubanga. Yesu owaco ni, "Bum ot pa Lubanga man, ka i nino adek abi le kene"; ento jo Yuda ma gicoyo lok owaco ni ot pa Lubanga onongo gile i mere 46.
Yesu odwokogi ni, “Bal woko hekalu man, i ceng adek an abi dwogo yiko ne.” Ci jo Yahudi owaco ni, “Hekalu man kityeko yiko ne pi higni 46, in ibi dwogo yiko ne i ceng adek?” Ento en owaco pi hekalu pa ringe. Yohana 2:19-21.
Yesu okawo kom pa Adamu ka Adamu dong opoto, ki ducu lunyodo marac ma ki kwanyo ki bot ladit, me weko citalo pi wa me loyo ka en oloyo. I kom ranyisi aryo, nyuto ni kom pa Kristo pe tye ki lunyodo marac ma ki kwanyo ki higni alufu angwen me richo, obedo yaro waini pa Babilon; pien nyuto ni Kristo pe ogamo lunyodo marac ma ki kwanyo, obedo pwonj madito pa Katolika.
Roho acel acel ma pe yaro ni Yesu Kristo obino i ringo, pe aa ki Lubanga; kede eni aye roho me Antikristo, ma owinyo ni obi bino; kede kombedi bene dong tye i piny. 1 Yohana 4:3.
Pien jobwolo mapol gudonyo i piny, ma pe gi yaro ni Yesu Kiristo obino i kom ringre. Man aye ngat ma obwolo ki Antikristo. 2 Yohana 1:7.
Hekalu pa ring pa Kirisito ne obedo hekalu pa ring pa ngat acel acel.
Kirisito pe onongo tye i kabedo ma ber tutwal i gungu ma pe tye jo me medo i teme pa Setani calo ka Adam onongo gitemo i Eden. Wod Lubanga opoko pire piny kede oyaro kit dano, nyim ka jo-piny dong gityeko woto mabor pi iito alufu angwen ki Eden, kede ki kitgi me acaki me maleng kede atir. Richo dong otyeko keto cal ma rac ma matek i wi jo-piny pi iito mapol; kede poko paco me kom, me wic, kede me kit atir otye loyo i bot jo-piny weng.
Ka ngat ma temo otemo Adam i Eden, onongo pe obedo ki kur pa richo. Onongo otye i wang Lubanga ki tek pa lamal pa iye. Jami weng pa kom iye, ki teko weng pa iye, onongo gityeko medo calo acel, ki gityeko rwate maber.
Kristo, i agweng pa tem, otwe i kabedo pa Aadam me cogo tem ma Aadam onongo pe otwero cogo. Kany Kristo oloyo i kom dano ma obalo, ki woko me mwaka alufu angwen ikare ma Aadam ogwoko woko ki ler pa ote. Kun gi golo woko ki bot Lubanga, kacak pa dano ocako weyo, dul acel acel ma bino anyim, ki woko loyo bedo maler me acaki, rieko, kede ngec ma Aadam onongo obedo kwede i Eden. Kristo ocogo bal kede peko pa kacak pa dano, macalo kit ma onongo tye kwede ka Obino i piny me konyo dano. I kom kacak pa dano, kun peko pa dano ma opoto tye iye, onongo myero obedo atir i tem pa Satan i yore weng ma gin bi temo dano kwede. Selected Messages, book 1, 267, 268.
I John kite aryo, Kristo onongo tye ka waco kom ne calo ot pa Lubanga; kom ne ma calo ot pa Lubanga obedo pa dano, ki poto piny me mwaka alufu angwen me peko ma kicoko pire tek. Ot pa dano ma Kristo kwaco ne, kicako ne ki kromosom apar angwen ki abicel. Ka Mose obalo i Got Sinai me nongo cik ki pwonya me yiko ot pa Lubanga, obedo i got ceng apar angwen ki abicel. Ezekiel waco ni Kristo oketo ot pa ne i atir me lath aryo. Kare ma owuok ki kato pa kare abicel acel pa lwak ma i Bor ki pa lwak ma i Cen, ma kikwaco John ni opime, obedo mwaka apar angwen ki abicel; ki onongo nyutu “i atir” onyo kare i tung 1798 ki 1844. I mwaka apar angwen ki abicel meno, Yesu oyiko ot pa Lubanga ma me Lamo, ma obedo okweyo kanyutu ka obino macalo lakwena pa kica. Macalo lakwena pa kica, obedo coyo cik ne i cwiny pa jo ne. Cik meno ki tito ne ki luting aryo. Luting me acel tye ki cik angwen, luting me aryo tye ki cik abicel. Ki keken gi nyutu namba apar angwen ki abicel.
Coko Israel pa Jwii ki 1798 nyo 1844, nyuto coko Israel pa Jwii; ento bende nyuto keto Ot pa Lubanga.
Ka wunu bino i bot En, calo kidi matye cing, ma dano keken ojuko en, ento Lubanga oyero en, kede obedo muyemo madwong; wunu bende, calo kite ma tye cing, gi keto wunu obedo ot me cwinya, lwak pa lapriisti maleng, me cwalo misango me cwinya, ma kimite i bot Lubanga ki kom Yesu Kiristo.
Pien bene tye kicono i coc ni, Nen, aketo i Siyon kidi me turo mukwongo, ma kiyero, ma wel madit; ngat ma gene iye pe bi par.
Bot un jo ma giyie, en obedo ber loyo; ento bot jo ma pe gwinyo, kidi ma latic me yiko ot gi okwero, kidi keken omiyo bedo wii kor; kacel obedo kidi me buto, ki kal ma gicako peko kwede, bot jo ma gubuto i lok, pien pe gwinyo; kede mano, gitero i mano.
Ento wunu obedo dul ma kiyero, lami pa rwot, piny maleng, jo ma gin pa en keken; pi wunu myero yubu pa en ma olwongo wunu ki i bwine kelo wunu i ler pa en ma ber tutwal: Wunu ma con pe wunu obedo jo, ento kombedi wunu obedo jo pa Lubanga; ma con pe wunu otyeko nongo kica, ento kombedi wunu otyeko nongo kica. 1 Pita 2:4-10.
Ot pa Lubanga ma ocako yaro ne i mwaka 1798, ki otyeko ne i mwaka 1844, tye iye kit pa jo ma “kiketo gi” i kobo cikke. Kobo cikke gi oyaa piny kun gikwero woko “seven times,” “the corner stone,” “the stone which the builders disallowed” ma en “rock of offence” kede “stone of stumbling.”
Dul ma “kiyero pa Lubanga” ongeno “kidi” ma “kijuko ki dano” ni obedo “kidi matye ngima,” kede “kidi” ma “kiyero pa Lubanga,” ma “pire tek.” “Jo ma kiyero pa Lubanga,” “dul ma kiyero” i “kare mukato” “pe onongo obedo jo, ento” ne myero obed “jo pa Lubanga.” Ka Lubanga oconge oko aryo, okweyo gi woko ki bot “jo me lobo.” Gi ne myero obed jo pa en ka oconge piny aryo me bedo acel i kare me higa 46 ma ocake i 1798 dok otyeko i 1844.
Tye piny me cako acel keken, piny me cako man en aye Yesu Kristo; ento “kidi me rubo” ma obedo piny me cako me lok ma jo ma pe gito cik gikweyo woko, obedo “labicel” pa Musa. Kare ma “labicel” gikweyo woko i 1863, en obedo kweyo Yesu Kristo woko.
Lok pa kwena ma nyutu ni yubo pa kabedo maler ma ocake i dwe October 22, 1844 obedo kityeko pa poropheti me higa 2300 keken, nyutu kabedo maler ma piny, kabedo maler ma pe tye ki lwak, lobo pa rwot ma pe tye ki jo piny. Pe tye kica mo pa kabedo maler ma kicoyo ki Yamo pa Lubanga, ma rwom maloyo gin ma Lubanga owaco ni en aye kica pa kabedo maler.
Kacel, wek gi yubu pi an ot maleng; mi an obed i tunggi. Exodus 25:8.
I i Makwalo Maleng, ot maleng pa Lubanga kare ducu kitye kacel ki jo pa En, ma gin lwak pa En. Otut aryo pa Ezekiel, ma kiketo nyinggi ni piny aryo, myero gibedo piny acel, ki ot maleng pa Lubanga bi bedo i tunggi. Waco ki marac lapeny ma tye i coc apar adek pa Daniel apar abicel, me gobo gin ma lapeny en tye penyo, obedo bene con iye juko 'joma maleng acel' ma i coc apar adek, ma kityeko penyo ne me dwoko lapeny.
Eka awinyo ngat acel ma maleng tye ka waco; ki ngat mukene ma maleng owaco bot ngat ma maleng ma otyeko waco ni, “Obed adii wang neno me lamo me nino ka nino, kede golo cik me goro, me miyo Ka Maleng kede lweny obed kigoyo i ti?” En owaco bot an ni, “Nino alufu aryo kede miya adek; eka Ka Maleng bino yweyo.” Daniel 8:13, 14.
Ngat me polo ma ki penyo kweni, gicoyo ne “ngat maleng acel acel”; ki lok man gikwanyo ki leb Ebru “Palmoni,” ma piro ni lacono ma pire tek, lacono me gin me imung. I lok man, ma obedo tung me anyim ki gang pa Adventism, Kristo kitye ka yaro pire ne macalo lacono ma pire tek. En timo mano kany, kun en nyuto kit me rwate i kom porofesi me cawa ma bor tutwal i Baibul, kacel ki porofesi me cawa pa ceng 2,300. Porofesi me cawa ma bor tutwal obedo kwer pa Mose, ma en “abicel ka” pa Levitiko 26. En aye porofesi ma nyuto yubo woko ki lubo cing pa ot aryo pa Isirael, gi ma ginyutu macalo “lwak” ma bino yiiki piny i verse 13; ento verse 14 nyuto porofesi me yiiko piny Ka Maleng. Porofesi aryo eni gityeko piromo i October 22, 1844, lacen ki dako ma laco ne otho pa Zarefati ocwako lela aryo me mac pa lacam pa lagam.
Ka Adventism okwanyo adwogi ma acel atir me kare me janabi, ma malaika giloro William Miller me ngeno, gidoŋo wanggi keken. I mwaka 1856, kacel ki atikol 8 pa Hiram Edson, Palmoni otemo medo can me Seven Times, entono pe onongo kelo gin mo. Gikwanyo kwena pi Laodicea, ki giywako nyutu marac abic pa Laodicea, kunen ginyutu pire keni calo nyiri ma pe tye ki cwe abic ma pe gi lagam.
Mwaka 65 me Esaya lacapit 7, ma nyutu mwaka 742 BC, 723 BC ki 677 BC i cako ne, odwogo i agiki me kit mukato ma romo 1798, 1844 ki 1863. Kit mukato ma agiki en nyutu calo kube me lati aryo i Ezekiel lacapit 37, ki dako ma laco ne otho i Sarepta (macalo kit ma gityeko lwongo ne i Leb Giriiki me Adok Manyen), obedo kit mukato me Lubanga keto kica ki Israeli me Lamo i Yuda me Lamo (piny maler) i kare me duc ma namba 6 me porofesi me Baibul. Kit mukato man, ka en obedo agiki me porofesi me mwaka 65, bende nyutu cako me lebi me lobo ma i Revelation lacapit 13. I cako me duc ma namba 6 me porofesi me Baibul, kube me lati aryo nyutu agiki me duc ma namba 6 me porofesi me Baibul. Kit mukato man tye ki kit mukato ma orwate me horn pa Protestantism ki horn pa Republicanism.
I lok me porofeti, teko, onyo laŋ, onyo pinye, onyo lobo me rwot, onyo rwot, onyo wi, gin alama ma twero loko-nyutu, ki kit me tyen lok ma ki tic kwede. Alama weng man bene cwalo bot latwak aryo, ma Ezekieli nyute calo pinye aryo. I acakki me gin me porofeti pa lacer me piny, laŋ me Protesitanti kigudo rwome i pinye acel, onyo i laŋ acel. I agiki me gin acel-gi pen, laŋ me Rupubulika bicono rwom kwede laŋ me Protesitanti ma ojukke woko me doko pinye acel. Piny nen obedo cal i bot lacer me pi i Apokalipsi apar adek. I poro me ngec, ka wa pe wamenyo lamonyo me kwero me cawa aboro (ma kigi timo i bot ot aryo weng me Isirayel me kom), atir pe wabin twero neno kit ma ot aryo magi me Isirayel me cawa macon odoko pinye me Isirayel me cwiny i mwaka 1844. Ka pe wa neno gin meno, atir wa pe tye ki ngec mo keken i kit ma gin mo ma time i acakki pa Amerika nyuto gin mo ma time i agiki, ka laŋ me Rupubulika nwoyo tic me gudo rwome ki rwomruwom ma kiyaro i acakki ki laŋ me Protesitanti.
Wabibedo ka paro ada magi i nyig coc ma anyim.