I cawa me agiki i mwaka 1798, lok pa porofeti pa kwar Ulai i buk pa Daniel chapta 8 ki 9 kityabo woko, ki William Miller otwere i Lamo ki Teko pa Elija me miyo ngec ni jwero pa Lubanga tye cok.

Pi William Miller kede lutic-kwede ne kimigi teko me laro ciko i Amerika. Piny man obedo i tung pa tic me Advent madit. Kany keken aye porofesi me lok pa malaika me acel otyeko ne ma matut loyo weng. Coc pa Miller kede lutic-kwede pa en kicwalo gi bot piny ma mabor. I kabedo ducu ma misonari otyeko donyo iye i piny weng, kicwalo ngec maber me dwogo pa Kirisito malac. Lok pa Ngec Maber ma pe kato oyaro maber i piny ducu, ‘Woro Lubanga, kede mi ye bot en; pien cawa me yubu pa en obino.’ Lweny Madit, 368.

I cawa pa agiki i 1989, ngec me porofet pa pi Hiddekel ma i Daniel chapta apar dok i apar aryo oyab woko, ki Future for America ocako i Roho ki twero pa Elija me miyo ngec ni miyo wic pa Lubanga obedo cen.

Millerites gu nywako ngec ni yabo me lobo me laro ocake, kede Future for America bene gu nywako ngec ni cako me laro obiko. Kit me cik pa lamal pa Millerites obedo gin aryo ma kwalo piny: wony piny me paganism, kede emomiyo papalism oko dok. Kit me cik pa lamal pa Future for America obedo gin adek ma kwalo piny: wony piny me paganism, kede emomiyo papalism, kede pien dong kombedi opong gi Protestantism ma odiro woko.

Millerites ocako calo dul me Philadelphia, ci gidwoko kit dok calo dul me Laodicea. Future for America ocako calo dul me Laodicea, ci tye ka dwoko kit dok calo dul me Philadelphia. Pi Millerites, dwoko kit aa ki Philadelphia dok i Laodicea onongo okube ki tho pa Elija, kacel ki kwena pa Elija ikom lagam pa Mose. Dwoko kit pa Future for America tye okube ki tho ki dwogo i ngima pa Elija ki Mose i Revelation apar acel.

I cako me tem i 1844, jo Miller gityeko tic pa Elija i Got Karamel. I agiki me tem, i Cik pa Ceng Abicel, Muuvimenti pa Future for America bityeko tic pa Elija i Got Karamel. I kare pa jo Miller, alama adek me yoo me porofesi me mwaka 65 ma kityeko nyutu i Isaya pot 7, vesi 8, gicoyo odoco ka piny aryo giket cinggi pire kene me bedo piny acel me keto tung pa Protestanti pa le me piny me Buk me Penyo pot 13. I kare pa Future for America, alama adek me mwaka 65 maromo keken gicoyo odoco ka piny aryo bino kacel me cweyo tung pa Ripablikanizim ma waco calo drakon.

Ma acel i aloka pa yoo adek magi i mukato me poropheti me Future for America, obedo kare me agiki i 1989. Ma aryo obedo 11 September, 2001, ki ma adek obino bedo cik me Ceng acel ma obino macek. I mukato me Millerite, ter pa aloka pa yoo ma kinyutu i Isaya 7 otime bedo macok ki ter pa aloka pa yoo i mukato me Isaya. I mukato me Future for America, ter obedo rwate ki nyutu ma acel pi higa 65; ento i agiki, pe dong tye rwom mo keken me kare. Cak ki 22 October, 1844, tice mo keken me keto kare me poropheti obedo bwola me Setani.

Alok me apobo mar lanabi pi gwoko rwom pa alama me yoo adek, kit ma giketo gi i Isaya 7, pinyore ki rwomgi ma kiloko i tung-ki-cing i lok pa Millerite, tute manok i cik me lwonge me acaki. Rwom pa higa 65 kiwaco ne me acaki i Isaya 7; ento, kadi dong pe tye rwate pa kare me higa 65, ka tyeko timo lok pa lanabi ma ginyutu ki higa meno i lamedo ma i agiki, alama me yoo adek dong ginyutu, kede rwomgi gi gwoko kit ma obedo i lok pa Isaya.

Adwogi ma aryo pi gwoko ter ma acel pa lamal me yore, en aye kube pa mukato pa Millerite ma iye mwaka 65 otyeko piny, kede mede nono ma Muumenti me Millerite tye kwede ki Muumenti me Future for America. Mukato pa Millerite obedo cako, kec Future for America en giko.

Wot pa Millerite ogiko i 1863, ka Laa me Adventist me nino abicel ma kiketo ki cik ocako. I kare eno, lacwak me Elijah ma obino i kare me agiki i 1798, ka neno me kwer Ulai oyweyo woko, en kimuko ki kiguro tutwal. I 1989, i kare me agiki, ka neno me kwer Hiddekel oyweyo woko, lacwak me Elijah odwogo.

Adwogi me adek pi gwoko rwom me acaki me wil me yoo, nonge i rek me poropesi ma tero lok ikom lewic me piny ki twica aryo ne. I gin mukato pa Millerite, piny aryo oketo pire kacel me yubo twica pa Protestantisimu. I gin mukato pa Future for America, twica aryo pa Protestantisimu ma ojwikore ki Republicanisimu ma ojwikore biketo pire kacel me yubo piny acel ma obedo "cal pa," kede bene "cal bot" lewic. Piny aryo ma gibino pire kacel i gin mukato me agiki me yubo twica acel pa kanisa ki gamente, gibi rwate opongo ne i Cik me Ceng me Sande.

Ka cal pa le madwong dong otum woko, otum mere nyutore kwede twero ne me cwalo Cik me Sande. Yubo pa cal eno obedo tic me kare, ento alama pa le madwong obedo i kare mo acel keken. Kare me yubo cal eno nyutore kwede mwaka 46 ma Ka pa Lubanga kiyiko, ki 1798 dok i 1844. I kare ma cal pa le madwong tye ka yubo, tung pa Republican kiyiko Ka pa dini-ki-poliitiki.

Yaro pa cal pa lewic ocake i kit me poro i September 11, 2001. Peko madwong eno ogamo bino pa Patriot Act; en omiyo cik me Konisitucen olok woko ki pire tek pa cik pa Engelani, omedo ki pire tek pa cik pa Roma. Cik pa Engelani obedo i pire tek ni ngat pe tye ki bal nyaka ginyutu ni tye ki bal, ento cik pa Roma obedo i pire tek ni ngat tye ki bal nyaka ginyutu ni pe tye ki bal.

Ot me politik ma kicako yubo cok ki 11 September 2001 nyo i cik me Sande, bene kinyutu ki cweyo cal pa lewic. Cawa me porofetik pe dong rwate, omiyo mwaka 46 ma tut pa Protestantisimu oyubo ot me tipu, nyutu kare, pe obedo but acel me cawa, ka tut pa Ripablikanisimu oketo malo ot me dini-ki-politik.

Adwogi madit adek pi keto ter acel me alama me yoo adek pa mwaka 65 ma kiketo cal iye i Yesaya kabedo abicel gin magi: makwongo, cik me ‘First Mention’; 742 BC, 723 BC ki 677 BC, omiyo mwaka 19 ma igamo kwede mwaka 46. Ento i lok me kare pa Millerite, en obedo i ter ma odwogo; 1798, 1844 ki 1863, omiyo mwaka 46 ma igamo kwede mwaka 19.

Adwogi me aryo obedo bedo mede pa kwena makwako kit ki tic pa Eliya. Eliya obino i cawa me agiki i 1798, ka buk pa Daniel ogolo lacim (Daniel 8:14), ci dok obino i tem pa Got Karamel aa ki 1840 nyaka 1844, ci dok ki keto lacim iye ki teoloji pa yore ki tim i 1863. Eliya obino dok i cawa me agiki i 1989, ka buk pa Daniel ogolo lacim. En, kun poro, odonyo i ceng 11 me September, 2001, kam ma tem pa Got Karamel cako iye, keken me tyeko i cik me Sande ma nino obino. Bedo mede pa kit ki tic pa Eliya konyo ter pa alama me yoo ma kinyutu i Aisaia abiro.

Kit me tong aryo pa lec me piny nyutu ni tong aryo weng lokke ki twero aryo dok acel, acel i cako ki acel i agiki pa piny pa rwot ma abicel i porofezi me Bibiliya. Ka lawi aryo pa cako onyo pa agiki kicwalo gi weng, kiketo gi kacel macalo jo piny acel, ginyutu calo gicako yubu hekalu me Roho i cako, onyo i agiki calo hekalu me Roho ma diini ki politiki. Hekalu ma pe atir obedo cal pa hekalu pa Papa, ka Papa bedo i hekalu pa Lubanga waco ni en keken obedo Lubanga.

Kare ma Piny ma Kacel pa Amerika waco calo drakon i kare me cik pa Sunday, obi tyeko cal man keken; pien obi cweyo ot me lamo ma pe atir, kun kanisa ki gamente kityeko keto gi kacel i opuk acel, ki kanisa obi tye ki twero me kube pa gi.

I Yesaya kit abicel aryo, Nabi Yesaya okelo nyathi pa en me nyutu lok bot Rwot Ahaz i tung kwer me pii pa adwong ma i wi, i tung puro pa latic me yubo bale.

Ci Rwot owaco bot Isaaya ni, “Wot kombedi me nongo ki Ahaz, in ki Shearjashub, wuowi ni, i agiki pa ol me pi pa kume ma i wi, i yoo madongo pa pach pa lapoyo cal.” Isaaya 7:3.

Nyinge "Shearjashub" tye ki piro ni, "lacer bi dwogo." Lacer pa cako me tic pa Millerites odwogo i tic me Future for America i mwaka 1989. Isaiah ki wodone gintito cako ki agiki, ki rwom pa gi calo ladit ki wod. Gintito roho pa Elijah, ma obedo me loko cwinye pa ludito bot lutino, ki cwinye pa lutino bot ludito. Isaiah ocwalo lok pa Elijah bot rwot marac Ahaz. I ikom tic marac mapol, ngene ni Ahaz ojiko woko tic pa ot maler me Lubanga, ki oyuto cal pa ot pa pako pa Asiriya i kabedo ne.

Obedo yec piero ariyo Ahas ka ocako bedo rwot; obedo rwot i Yelusalemu pi yec apar abicel. En pe otimo gik ma tye kakare i wang Rwot, Lubanga mamegi, macalo Dawudi wonne. Ento obedo woto i yoo pa rwodi pa Isra'el; bene omiyo wuone okobo i mac, kun cal ki tim ma orwate pa jo mape gene Lubanga, ma Rwot ogoyo ki anyim nyithindo pa Isra'el. Obedo oyubu lamal kede ochwilo mo me ayom i wi got madit, kede i got, kede iye yot acelacel ma tye riri. En Rezin rwot pa Siriya kacel ki Peka, wuod Remaliya, rwot pa Isra'el, gidonyo i Yelusalemu me lweny; gigwoko Ahas pire oko, ento pe gilo yone. I cawa manen, Rezin rwot pa Siriya ogamo Elath bot Siriya, ogoyo jo Yuda ki Elath; jo Siriya odonyo i Elath, obedo kany nyo i kombedi. Ento Ahas ocweyo laloc bot Tiglathpileser, rwot pa Asiriya, waco ni, An aye lacoo mamegi kede wu mamegi; bii malo, i war an ki cing pa rwot pa Siriya kede ki cing pa rwot pa Isra'el ma gitye ka yuto woko ki an. Ahas okawo feza kede zahabu ma ononge i ot pa Rwot, kede i mwoc pa ot pa rwot, ocweyo ne calo mite bot rwot pa Asiriya. Rwot pa Asiriya owinyo lok ne; pien rwot pa Asiriya odonyo ikom Damasko, okwo ne, ogamo jo me iye calo laki bot Kir, okumi Rezin. Rwot Ahas odonyo i Damasko me doko tung kede Tiglathpileser rwot pa Asiriya, oneno kabedo me lamal ma tye i Damasko; Rwot Ahas ocweyo bot Uriya jadolo kit pa kabedo me lamal, kede cal me ne, kun cal ki tic weng me cweyo ne. Uriya jadolo ocweyo kabedo me lamal kun cal ki gin weng ma Rwot Ahas ocweyo ki Damasko; Uriya jadolo otyeko ne con ikare ma Rwot Ahas obedo bino ki Damasko. Ka Rwot obino ki Damasko, Rwot oneno kabedo me lamal; Rwot ocake i but kabedo me lamal, oyubu lam iye. Ocwilo lam ma ocwilo i mac mamegi kede lam me kalo mamegi, ooyo pi me lam mamegi, oketet remo me lam me kuc mamegi i wi kabedo me lamal. Bene okelo kabedo me lamal ma gin me kopar ma onongo tye i anyim Rwot, ki anyim pa ot, i atura me kabedo me lamal ki ot pa Rwot, oketo ne i tung ma i lacam pa kabedo me lamal. Rwot Ahas owero Uriya jadolo waco ni, I kabedo me lamal madit cwil lam ma ocwilo i mac me iot, kede lam me kalo me irot, kede lam ma ocwilo i mac pa rwot, kede lam me kalo mamegi, kacel ki lam ma ocwilo i mac pa jo piny weng, kede lam me kalo gi, kede pi me lam gi; ka i kete iye remo weng me lam ma ocwilo i mac, kede remo weng me lam; kabedo me lamal ma gin me kopar obed pi an me penyo ki iye. Uriya jadolo otimo kamano, kun cal ki weko weng ma Rwot Ahas owero. Rwot Ahas ocolo kor pa gin me tic piny, okwanyo dii me yic ki i iye; okwanyo Dii madit ki i but luny me kopar ma tye piny iye, oketo ne i piny i peŋ me kidi. Kadwogo me Sabati ma gicweyo i ot, kede ducu pa rwot ma obedo i woko, owekone woko ki bot ot pa Rwot pien pi rwot pa Asiriya.

Rwot pa Asiriya nyutu rwot pa North, ma obedo cal pa Papacy. Rwot marac Ahaz obedo rwot ma pe kit cal pa Yuda, lobo ma ber loyo ma pe kit cal. Ka Nabi Isaya ki wuowi pa iye gubedo ki bot iye i keng me pye me kumu ma i wi, icente pa pamwe pa latic me yweyo yub, ki lok ni gi ma odong bi dwogo, rwot marac onongo tye i peko madito me lweny me iye piny i kin North ki South. I peko meno, pe okwanyo lok ma Lubanga ocwalo ki kom Nabi Isaya, en odwuo bot rwot ma pe kit cal pa North pi gwoko iye.

Kit ma onongo tye i Isaya 7 nyutu ladit pa piny maleng me cwinya, ma pe kwayo bot Lubanga, ento okwayo Paapasi me rwom me kuc i cawa me lweny me piny. Bwolo pa Ahaz i kom Lubanga onongo nyutu ka otyeko odonyo bot rwot pa tong cen, oketo yit pa tempu pa lubanga pa rwot pa tong cen, dok ocwalo yit pa tempu bot Jadolo madit i Yerusalem; ma bene oketo cal pa tempu ma pe atir i piny maleng pa Gang pa Lubanga. Rwot marac Ahaz nyutu Gamente, ki kuro kwede pa Jadolo madit nyutu rwom pa Kanisa ki Gamente kacel.

Diyo ma adwogi eno nyutu diyo pa rwot pa piny maler me lamo, ma timo tic me woro pa papasi (Rwot me tung acuc) calo-ki-calo, ci ogengo woro adwogi pa ot maleng pa Lubanga. Diyo pa Ahaz nyutu ludito pa Amerika, ma gin yubu ot me lamo ma bwongo i piny maler, ma en macalo ot pa Rwot me tung acuc.

Kabedo me poropheti pa Yesaya 7 nyutu cako me mwaka apar abicel abich pa le me piny, ento dok loyo nyutu kare me agiki pa le me piny. Tye lawi mapol ma romo kwanyo woko ki kabedo me poropheti pa Yesaya 7, ento i kare man wan keken tye ka tic kwede cik ni Kirisito nyutu agiki pa gin ki cako pa gin. Wan tye ka keto kit man i tic, pe pien me cwer cwiny dwong i kom yore pa kabedo me gin matime pa Yesaya 7. Wan tye ka nyutu ni, ka twon pa Republicanism ma ocayo woko oko kacel ki twon pa Protestantism ma ocayo woko, mano obedo nyutu pa yiko hekalu mape atir.

Keto ot me lamo me lamal, ma kiketo ki kit pa ot pa ladit me tung bor, nyutu rek me gin matime ka kicweyo cal pa le ma rac, en aye tem madit pi jo pa Lubanga, ma kwede obityeko yero kit bedo me meregi i kare matwal.

Rwot onyutu an piny atir ni cal pa le bi kete mapiri kare me temo ogiko; pien en bino bedo temo madwong pi jo pa Lubanga, ma ki kwede kit me kare pa gi ma pe giko bicime.

Man obedo tem ma myero jo pa Lubanga gitye kwede, paka kiketogi alama. Jo weng ma otyeko nyuto bedo atir bot Lubanga kun rwako cikne, kede kwero nongo Sabato ma pe atir, gibedo piny bendera pa Rwot Lubanga Jehova, ci gibinongo alama pa Lubanga ma tye kic. Jogi ma lweko gin atir ma obino ki i polo, ci giyaro Sabato pa Sande, gibinongo alama pa kisolo. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volumu 7, 976.

Seventh-day Adventists, ma gin “jo pa Lubanga” me Laodikea, tye ki “tem madit” ma timo ne mapwod pe probation ogiko. En “tem” ma myero gi loyo “mapwod pe gin sealed.” Muhuri pa Lubanga kacel ki giko pa probation timo ne i Sunday law. Cweyo cal pa lewic timo ne i kare ma kelo wot i Sunday law ci giko iye. Cal pa lewic, kacel ki cweyo ne, obedo ada ma bi moko bedo pa wa me kare weng. Cweyo cal meno otyeko nyutu ne calo keto yat aryo kacel me cwe lobo acel. Keto kacel pa yat aryo timo ne i cako me lok me United States, ci doki timo ne i giko ne. I cako, yat aryo otyeko keto gi kacel me cwe lagu pa Protestant; ci i giko, yat aryo tye ka keto gi kacel me cwe lagu pa Republican.

I kare acaki me gin matime pa 1798 dok i 1844, tempu pa tung me Protestant kityeko yubo. I mwaka 19 anyim, pulezideni me acel pa tung me Republican owaco calo otino me rombe, ci ki tim ma kamano ocako yore me yweyo labi, ento en ogolo kwo pa iye. Otino me rombe pa Lubanga otho i Salaba me yweyo dano ki bot labo pa richo, ento en ogolo kwo pa iye. Salaba obedo Nyutu me Yweyo Labi. I gin matime ma tung me Republican tye ka yweyo labi, tung me Protestant pe okwako poropheti me labo. I gin matime pa cik me Sande, ka tung me Republican tye ka dwoko labo me cwinya, tung me Protestant obino tye ka nyutu lok ma yweyo labi.

Pirezidenti ma agiki pa tung me Ripablikan pa le me piny obi waco calo Draagon, ka owaco kamano, tung me Protestanti ma adier obi dongo malo calo bendera. Man kigoyo calo i tunge aryo me lobo pa Rwot me Medo-Peresia, ma atir ki ma me cwinya. Lobo pa Rwot me Medo-Peresia ma atir en lobo pa Rwot ma aryo i porofesi me Baibul, kede lobo pa Rwot ma abicel acel i porofesi me Baibul obedo lobo pa Rwot me Medo-Peresia ma me cwinya. I buk me Daniel, ram me Medo-Peresia onongo tye ki tunge aryo, United States bende tye calo kamano; ento tung ma aryo obino malo ma agiki.

Ka dong acwalo malo wanga, ki aneno; nen, i anyim kume otye dyec dichwo ma tye ki tung aryo; ki tung aryo ne tye malac; ento tung acel ne tye maloyo tung mapat, ki tung ma maloyo obino agiki.

I i tari pa poropheti me jamni me piny, ma tye ki tunge aryo, tung me Purotesitanti con ki nyutu ma acel; ento, kama myero odongo malo ki tyeko tic, en odwogo i thim pa odiyo me Laodikea. I i tari pa kare ma tung me Ripablikan waco calo nyoka madit, ki keto cik me Sande ma bino kakare, tung me Purotesitanti ma adier dong bi yweyo malo macalo bendera. Gin kende jo Seventh-day Adventist me Laodikea, ma ngeyo temo ma ki nyutu ki yub cal pa jamni, gibi yaro sitampu pa Lubanga ka kare me temo otieko. Lok ma nyutu yo me temo man kombedi tye kinyabo pi jo weng ma mito me konyo kwede.

Elija obino i bot dano weng ci owaco ni, “Tyen adaa un ubed ka yub i tung lok aryo? Ka Ladit obedo Lubanga, wot kede en; ento ka Baal, bene wot kede en.” Dano weng pe gidwoko ne ki lok acel. 1 Kings 18:21.