Wan watye ka waco alama pa Eliya, ci kombedi wan tye ka tiyo ki lok me otime i Got Karamel ki Got Sainai me nyuto yore me temo ma med-ikome pi cuk pa Protestantism, ki bene yore me med-ikome me politik pi cuk pa Republicanism ma rwate ki cuk pa Protestantism.
Coc ma agiki onongo tye ka yubo i kom goyo wic i buk me Numbers boko apar adek ki apar angwen, ma nyutu ni tem apar ma agiki pi Israyel ma con inyim gubgi oko i Yei ma Mil. Lok me mukato eni rwate ki movimenti me cako i lok me mukato pa Millerite, ento bende rwate ki lok me mukato pa movimenti me agiki pa Lubanga. Tic pa anjel adek weng i buk me Revelation boko apar angwen otimon ki movimenti i cako ki movimenti i agiki.
“Lacar ma rwate i yabo kwena pa lacar ma adek myero ocweco piny weng ki lamal pa iye. Tic ma ngolo piny weng kede teko ma pe gityeko neno con kiwaco con kany. Lwak me Advent me 1840-44 obedo neno ma lamal pa teko pa Lubanga; kwena pa lacar ma acel otyeko kelo ne i kabedo weng me misiyoni i piny weng, ci i piny mapat obedo tami madwong loyo me woro ma pe kinongo ne i piny mo keken coki ki Reformation me cawa apar abicel; ento gin man obiro loyo gi ki lwak ma tek i kite me nyiang agiki pa lacar ma adek.” Lweny Madwong, 611.
I tung lok me con pa dul ma ocake ki lok me con pa dul ma ogiko, wa nongo lok me con pa kanisa pa Laodicea. Malaika ma omiyo piny ler ki utukufu pa iye kityeko nyutu maber ni obedo dul, pe obedo kanisa.
I kom Babulon, i kare ma kicwalo iye i lunyodo man, kikwayo ni: ‘Richo pa en orweny i polo, ki Lubanga oparo bal pa en.’ Revelation 18:5. Lapim me bal pa en opong tutwal, ki ogoro tye ka pye i iye. Ento Lubanga kombedi tye ki jo pa En i Babulon; ci mapwod pe bino limo me gono pa En, jo man ma adwogi myero kikwayo gi woko, pi pe gipango i richo pa en ki pe gigamo i gono pa en. Kono tic ma kiyubo ne ki malaika ma o aa ki polo, ma omiyo piny ler ki rwom pa en, ka ogoyo dwon ki teko madit, yaro richo pa Babulon. Kede kwede lok pa en ki winyo kwac ma waco ni: ‘Bi woko ki iye, jo na.’ Lok ma kikwayo man, ka kikub gi ki lok pa malaika ma adek, gi obedo lagonyo me agiki ma myero kimiyo bot jo me piny. The Great Controversy, 604.
Nabii weng yomo kacel, kede gi nyutu maber mapol “nino me agiki” loyo nyutu nino ma gin otyeko waco poropes iye. Me atir, malaika ma i Revelation apar aboro, ne, kede kombedi bene, kiyaro ne calo malaika ma i Revelation apar. Gin aryo gicayo piny ki dwong pa en ka obino piny. Sister White nyuto malaika me acel i kitabu Early Writings.
Yesu ocwalo lacar ma tek me obino i lobo ka ociko jo ma tye i lobo, wek gicere pi dwogo neno pa En ma aryo. Ka lacar oceto ki i wang Yesu i polo, ler ma tutwal ki kit ma maler ocako anyim pire. Ki waco an ni tic ma okwako en obedo me miyo lobo ler ki kitene, kede me ciko dano pi koko pa Lubanga ma tye ka bino. Early Writings, 245.
Lalaro ma i pot buk apar aboro me Fweny pa Yohana obino i piny ki malo i ceng 11 dwe me September, mwaka 2001. En kityeko nyutu ki calo ne ki lalaro ma obino i piny ki malo i ceng 11 dwe me August, mwaka 1840. I pot buk abicel me Buk me Aisaia, kinyutu Aisaia ot pa Lubanga i polo ki rwom pa Lubanga. I lok ma adek me pot buk abicel, kicimo ni lobo weng opong ki rwom pa Lubanga. Mano otime ka lalaro ma i pot buk apar aboro me Fweny pa Yohana obino i piny ki malo.
Kadong' bang' gin man, ne aneno malayika moro mapat owuoko ki polo, ki tye ki teko madit; piny ne olere ki duŋ pa en. Revelation 18:1.
Coc me adek i chapta abicel me Isaya nyutu lok me con acel keken.
Ci acel oyaro i bot acel, owaco ni, Maleng, maleng, maleng, en Rwot pa lwak; piny weng opong ki dwong pa iye. Yesaya 6:3.
Sister White oketo neno pa Aisaia ikom ot me kare maleng kacel ki muvimenti me Nyutu me Yohana apar aboro.
Serafim ma i anyim kom opong atir ki luoro maleng ka gineno dwong pa Lubanga, pien pe keken, ka kare matidi, gi neno gi keken ki cwiny me yubu gi, onyo gi yeyi gi keken onyo acel ki acel. Yeyi gi ki dwonggi tye pi Rwot me Lwak, ma tye malo kede ma kigoyo malo, ki dwong pa rwato me law mamegi opongo Ka pa Lubanga. Ka gineno gin ma bino, ka piny weng bipongo ki dwong pa en, wor pa yeyi me loyo ogongo ki ngat acel bot acel i dwol ma lamal, “Maleng, maleng, maleng, en aye Rwot me Lwak.” Gi giporo cwiny weng me mi Lubanga dwong; kede i bot en, i wang kica pa en, pe gi mito gin mukene. I bedo ki cal pa en, i timo tic pa en kede i yeyi en, kwayo mamegi ma malo ducu odonyo weng.
Neno ma omiyo bot Yesaya nyutu kit pa jo pa Lubanga i cawa me agiki. Review and Herald, December 22, 1896.
Jaani i Apokarifu chapta apar, kacel ki i chapta apar aboro, ka acel ki Isaya i chapta abicel, kede bende ciko pa Sister White, gi keto cal weng magi ma nyuto ni lobo odoko ler ki duong’ pa Lubanga i kare acel keken i lok pa gin matime. Lobo weng oneno gin matime ma otum i ceng 11 me September, 2001. Lok pa kare ma donyo dok-dok pa Millerite movement ma otyeko i 1863, oketo cal pa lok ma otum ka malak ma twero ma dongo i Apokarifu chapta apar aboro obo piny, kacel ki lok ma rwate ki malak ma obo piny i Apokarifu chapta apar. Ka gin me acaki magi dong okete maber, wabic dwogo i kit me temo ma ki nyutu cal kwede i Numbers chapta apar angwen. Bang’ ka Moses owaco bot Lubanga pi jo maroko ma omero dwogo cen i Misiri ki kayo Joshua kacel ki Caleb ki kidi, Lubanga ocamo waco pa Moses.
Rwot owaco ni, ‘Aciweyo malube ki lok mameri; ento, atir atir, macalo an atye ka bedo, lobo weng obi opong ki pagi pa Rwot. Pien dano weng magi ma oneno pagi na kede aloka na ma atimo i Ijipita kede i pat me cawa, kede gitemo an kombedi kare apar, kede pe giwinyo dwon na; atir atir, gin pe bineno piny ma an oketo ceki bot kwaro gi, ka keken, ngat mo i gi ma gigoyo kuc na pe bineno ne. Ento lacoo na Kaleb, pien tipu mukene obedo ki en, kede olubo an maber tutwal, abi kelo ne i piny ma ocito iye; kede nyithinda pa en bibirwate.’ Numbers 14:20-24.
Lok me gin matime ma kiyaro kany i Numbers apar angwen, obedo tem me agiki pi Isirayel ma con; ci pe gikwako tem man, omiyo, i mwaka 40 ma obino, gubitho i butu. Lok me gin matime man rwate piny ki Revelation apar aboro, pien kany Lubanga okobo woko ni, “ka adier ni Lubanga tye kwo, piny weng bino pome ki dwong pa Rwot.” Man obedo lok ma dite tutwal ma Lubanga oketo i rekod me gin matime; ki i timo mano, onyutu matek ni gin matime ma kiyaro i Numbers chapter 13 ki 14 gikwayo anyim bot tic madwong pa malaika me Revelation 18. Pien Revelation apar aboro obedo agiki pa otut pa Lubanga, acaki pa otut pa Lubanga bene kiyaro ne i tung lok ma watye ka pimo i buku me Numbers.
I dwe 11 me Agosti, 1840, i cawa me tyeko pa lok pa janabi me Islam pa woe me aryo, jo me singruok ma ki yero con giteme ki lok pa Elija ma kombedi keken kimoko ni tye adier.
I ceng 11 me September 2001, i kare me tyeko lok me poro pa Islam ikom peko me adek, jo laloc ma ki yero con ginyutu cako pa kwer pa jo tye ki kwo, pien lok pa Elija ma kombedi manok otyeko nyutu ni atir.
Lok pa Elijah i istori pa Millerite onongo kiketo iye i kit me kare me lamal. Lok pa Elijah i 11 me September, 2001 onongo kiketo iye i kit me dwogo pa istori. 11 me September, 2001 odwogo istori pa 11 me August, 1840, pien nino aryo eni ginyutu purok me lamal mo pa Islam, kede gin aryo bene gicoyo alama me bino piny pa malaika, ma Sister White owaco ni “pe obedo ngat ma piny loyo Yesu Kiristo.” Kadi pe Sister White owaco ni malaika pa Revelation apar aboro “onongo pe obedo ngat ma piny loyo Yesu Kiristo” macalo en otyeko waco pi malaika pa Revelation apar, ento malaika pa Revelation apar aboro omiyo piny obedo maleng ki “utukufu” pa “en”, kede Makwalo pa Bibil tye maler ni en utukufu pa Yesu Kiristo ma omiyo piny obedo maleng.
Gin me kwero ma omiyo tem pa jo Protestant i acaki obedo yub pa Millerite, ma gityeko nyutu kwede Elija. Gin me kwero ma kelo tem pa Seventh-day Adventism i agiki obedo yub pa Elija, ma gityeko nyutu kwede jo 144,000. Cal pa Elija tye ki piro mapol; ka bene tye nyutu Miller ki yub pa Millerite, bende tye nyutu jo 144,000.
Mose i got me loko kit ne oneno ki oyaro loyo pa Cwistu i kom richo ki tho. En onyutu cal me jo ma bi aa ki i karo i dwogo kwo pa jo atir. Elija, ma ki owere i polo labongo oneno tho, onyutu cal me jo ma bi bedo tye kwo i piny i dwogo pa Cwistu marom aryo, ki jo ma 'bi loko kit, i kare manok, i rwaco me wang acel, i tarumbeta ma agiki;' ka 'man ma romo tho myero oketo kwo mape tho,' ki 'man ma romo gworo myero oketo pe romo gworo.' 1 Corinthians 15:51-53. Yesu ne ogwec ki lewic me polo, macalo kit ma en binen ka bino 'me cito marom aryo labongo richo pi woro.' Pien bino 'i dwong pa Wotne ki malaika maleng.' Hebrews 9:28; Mark 8:38. Waco pa Lalok Kwo bot jo ma gubedo lubo en dong otyeko time. I got, lobo pa dwong me bino onyutu i kit ma otino,—Cwistu Rwot, Mose cal me jo maleng ma odwogo i kwo, ki Elija cal me jo ma ki owere i polo.
Jo pa kite pa Lubanga ma pe kiyero gi, gin obedo mapol loyo calo apar bot aryo. Mapol kiwaco gi, ento manok kiyero gi. Bal me tem apar otuk i kom ka kicayo onyo kigamo ngec marac onyo ngec maber ikom Piny ma kimiyo kacik. Kumeno, lok me gin ma otime kany ma kiyaro nyutu ni winedi onyo kob i rwom me temo ma tye ka mede anyim otuk i kom yero yore aryo me tic ma tye ka yik ngec acel keken.
Jalwenyo apar aryo weng gi oneno Piny ma Lubanga ocimo, ento gikwanyo tam aryo mapat pat ikom ngo ma Piny en nyutu. Ngec acel onongo tye ki bwola pa dhano, ento ngec mukene onongo tye ki geno. Acel onongo oyaro mito me weko loro pa Lubanga ci dwogo i lwat pa Misri; ento ngec mukene onongo oyaro mito me geno i loro pa Lubanga ci wot anyim i Piny ma Lubanga ocimo.
I i kit me dul pa Millerite, jo mapol gi yero dwogo i bwolo pa Babilon ka bedo nyakone; man obedo nyutu maber diceni megi me kwero ngec porofetik pa malaika ma acel. Jo Millerite ma tye adak i geno gi yero lubo ngec porofetik pa malaika ma acel, kadi bot bal ma oneno calo obedo i kwongo cwiny ma acel i spring pa 1844. Lok pa buk me Numbers nyutu ngec aryo ma pe romo ma ki dwogo ki jo apar aryo ma ki cwee me neno piny; gin yaro pim aryo ma pe romo pi ngec porofetik acel keken. I mwaka 1863, Adventism pa Laodicea pe oyiko ngec porofetik; gi okwero ngec porofetik ma con dong ki keto ne maber. I mwaka 1863, Adventism pa Laodicea odwogo ka oyiko kit me timo pa Bibul ma onongo tye ka cwalo tung' ki William Miller i tice megi weng. Jo ma okwero ngec porofetik kede gin ma gimito dwogo i bwolo gi yaro gi calo jo ma gicako kwanyo cikke i Numbers apar angwen, ma i agiki gi tho i buti.
Namba apar, ka ki tamo ne calo simbolo, calo ki simbolo weng, tye ki ngec mapol. Ngec me simbolo myero kinongo ki kontek me but me lok ma tye iye. “Apar” calo simbolo romo nyutu goyo piny. En romo nyutu tem. En romo nyutu rwom me apar pa rwodi me Yurop, kabila me tung bor pa Isirayel, kacel ki Dul me Kacel me Piny. I Kanisa me Smyrna, jo pa Lubanga gubed tye ki peko pi nino apar.
Pe i luor gin ma ibino lwenyo: nen, Setani obi cwal jo mo botu i jele, wek un iteme; ubino bedo ki peko pi nino apar: bed ki geno paka i tho, eka an abi mii in taji me kwo. Revelation 2:10.
Jo me gin mukato gityeko nyutu lanyoo ma Diocletian otimo i gin mukato pa Smyrna, pi ni obedo lanyoo ma tek loyo weng i gin mukato pa Smyrna, ki onongo omako higni apar. Jo me gin mukato mukene gityeko nyutu lanyoo apar mapat pat i gin mukato pa Smyrna. Ka keken, gin otime ki Roma ma Impaaya, ma ii Daniel chapta abicel kiketo nyutu gi tung apar. Rwot apar meno gin rwot, ma kiketo gonyo gi Ahab ma otimo ceno ki Papasi, ki obedo gitic me lanyoo ma Papasi otyeko tic kwede me tyeko obaro jo mapol i kare me Dark Ages. “Apar” nyutu twero pa lobo ma tyeko lanyoo pi Yesebel. I Daniel chapta acel “apar” nyutu kare me temo.
Tem wa, lutic mamegi, apenyo in, pi nino apar; ki wek gimi wa otigo me chamo, ki pi me nywero. Eka wek oneno wang wa i nyim in, kacel ki wang lutino ma gicamo bam me nyuka pa rwot; ki kama in ineno, itim ki lutic mamegi. En aye oyemo ki gi i kom gin man, omiyo otemogi pi nino apar. I agiki me nino apar, wanggi oneno maber loyo, kede gityeko bedo romo i ringo, loyo lutino weng ma gicamo bam me nyuka pa rwot. Daniel 1:12-15.
I Numbers 14, Isirayel ma con otyeko keco cwiny pa Lubanga kare apar, ma tye ka nyutu tem apar ma otime i tokom me cawa.
Ento, ka an obedo ngima, piny weng bipongo ki kit ma lamal pa Rwot. Pien jo weng magi ma gineno kit na ma lamal, ki tim na ma lamal ma atimo i Ijipita ki i agungu, ki gitemo an kombedi i kare apar magi, ki pe giobed dwon na. Numbers 14:21, 22.
Ka ibedo ni iyeny i Intanet me nongo poyo pa ngec ikom ngo ma dwoko wi Rwot ma keken gityeko rwate kwede tem abongwen onyo tem ma pe olare, kobot ki ogwoko woko i Red Sea dok i tem me apar, ibinongo ni tye iyore manok ikom ngo pa bal me Isirayel ma con ma omyero gicoyo calo acel ikin gin tem apar. Atyeko waco ni ogwoko woko i Red Sea, ma gicimo rwate kwede 22 October, 1844, en aye cako pa tem apar; ka kamano, en aye kabedo me cako coyo tem ma obedo ki 1844 dok i 1863. Tye yore me temo ma otime med med, ma ocako i 1798 ka buk pa Daniel giyweyo woko ki gonyo; yore meno ocako yiko mukato pa ngec pa lacar acel ki pa lacar aryo, ma otyeko kato woko i ikabo pa lacar adek i 22 October, 1844.
I Minneapolis, Lubanga omiyo jo pa En adiera ma rwate tutwal, ma kinyiso i yore manyen. Ler ma aa ki polo man gi moko ogamo ne ki wii matek weng, calo ma Yahudi onongo ginyiso ka gubalo Kristo; kacel ki man, nono obedo lok mapol ikom bedo bot ‘alama me kare con’. Ento tye nyutu ni pe gineno ngo ma ‘alama me kare con’ en gin. Tye nyutu, ki tye tiend lok aa ki Lok pa Lubanga ma orwate i cwiny; ento wii pa dano onongo kicungo gi, ki kigedo donyo pa ler, pien gi kimego ni en bal ma peko me kwalo ‘alama me kare con’, kadi pe onongo tye ka ginyiko cing moro keken me ‘alama me kare con’; ento paro pa gi onongo ocol ikom ngo ma obedo ‘alama me kare con’.
"Tyeko cawa me 1844 obedo kare me gin madit tutwal, ma oyabo i wang wa ma owil yweyo Ka Maleng ma tye katime i Polo, ki ma tye ki cing tutwal pi jo pa Lubanga i piny, ki kwena pa malaika me acel ki me aryo, ki pa me adek, ma meyo cal ma kicoyo iye ni, 'Cik pa Lubanga ki geno pa Yesu.' I iye kwena man, alama acel obedo Ot pa Lubanga, ma kineno ne i Polo ki jo pa En ma mito adwogi, kede Sanduku ma okongo Cik pa Lubanga. Lero pa Sabat me Cik me angwen ocwalo cing ma podit me lero i yore pa jo gobo Cik pa Lubanga. Gin me ni jo marac pe gitye ki kwo ma pe kato obedo alama me con. Pe atwero dwogo i wii gin mukene mo ma twero dok i nying pa alama me con. Lok ducu man me waco pi loko alama me con, gin keken obedo gin ma i paro keken." The 1888 Materials, 518.
I ceng 22 me October, 1844, malaika ma adek obino ki kwena i lwete ne.
Ka tic pa Yesu otyeko i kabedo maleng, kede odonyo i kabedo ma maleng loyo weng, kede obedo anyim sanduku ma tye ki cik pa Lubanga iye, bene ocwalo malaika mukene ma tye ki teko madwong ki kwena me adek bot lobo. Papar okete i cing pa malaika, kede ka obito i piny ki teko ki lamal, owaco ngec me ciko ma kelo lworo madwong, ki lok me gedo marac loyo weng ma obino bot dano kare mo keken. Early Writings, 254.
I October 22, 1844, malaika acel obino piny kede rul me cal i lwete, ma jo pa Lubanga myero gicham ne. Lok me pwony ma kityeko nyutu calo “landmarks” meno, myero gicham gi onyo gikwanyo gi, pe gicham. Ka malaika me adek obino kede rul me cal i lwete, kwena ma i iye me rul onyutu ada me temo abicel acel. Tem abicel acel meno kinyutu gi obedo: “woto pa kare,” ma onyutu porofesi me higni 2300; “piro me kot,” ma kinyutu calo “kwero pa Ka Maleng”; kwena me malaika adek; “Cik pa Lubanga”; “Sabat”; kacel ki “kit pa jo ma otho,” ma kinyutu calo “pe kwo ma pe otho pa cwinya.”
Ada abicel acel meno, cing cing, gitye ki ribere kene; ento kityeko anyuto gi pire kene calo alama me yo. Dano mogo romo pe mito medo okato pa kare i rwom man; ento cing cing dano mapol okwero ada ni 22 i Oktoba, 1844, obedo opong maber pa lok pa nyutu. Gikayo i temo meno, ma cing cing ogengo gi ki lwenyo kwede i temo ma bino anyim. Yo me temo pa Lubanga kityeko tero pire kene ni obedo yo me woto anyim mot mot, ma mito ni myero iloyo temo ma kigi mii con, mapwod pe itwero bedo kwede i temo ma bino anyim.
Ka wa cako nyutu ler i kom lapeny pa Sabiti, pe wa nongo paro ma yaro maber ki kakare pi kwena pa malaika me adek ma i Nyutu pa Yohana 14:9-12. Ka wa bino i anyim jo me waco adwogi wa, wa waco kore ni wot madwong me Dwogo pa Kristo maromo aryo obedo pa Lubanga, ni kwena ma acel ki ma aryo dong owuoko, ki ni ma adek myero kimii. Wa neno ni kwena ma adek ocweyo kwede lok man: ‘Kany tye pire tek pa jo ma maleng; kany tye jo ma gwoko cikke pa Lubanga, ki geno pa Yesu.’ Kacel, macalo kit ma wa neno kombedi, wa neno maber ni lok pa poropesi magi nyuto dwogo me Sabiti; ento pi ngo ma lamo pa lamit ma ki poko i kwena obedo, onyo ngo ma cal pa lamit ki tigi pa lamit obedo, pe wa tye ki tam ma yaro kakare.
Lubanga, ki Tipu Maleng pa En, omiyo lamac obed i bot latic pa En, ki lok man oyabe mos mos i wicgi. Onwongo mito yaro mapol tutwal ki kero ma ki luoro me yenyo ne woko, kany ka kany. Ki kero, ki luoro, ki tic ma pe ocung, omiyo tic omede anyim paka i kare ma gin atir madong me kwena wa — ma obedo pore, orwate, ki opong-weng maber — kimiyo bot piny.
Atyeko waco ikom larena kwede Elder Bates. An oneno ni obedo ngat me Kristo matir adwong, ma tye ki kica maber ki dwaro maber. Ogwoko an atir atir calo ni an obedo otino pa en keken. Cawa me acel ma onongo owinyo an ka waco, onyuto dwaro madwong tutwal. Piny ka an ocweyo waco, en oolo malo owaco ni: ‘An obedo Thomas ma atam geno. Pe ageno i neno me cing. Ento ka an romo geno ni lok ma nyaminwa otyeko waco kombedi i odiyo obedo dwon pa Lubanga bot wa keken, abedo ngat ma yom tutwal loyo dano weng ma tye kwo. Cwinya opoto madwong. Ageno ni ngat ma owaco en tye ki adwogi, ento pe atwero yabo kit ma gi nyutone jami ma lamal ma otyeko waco bot wa.’
“Dwe manok piny wede na, an, kwede laco na, adonyo i Konferens i Topsham, Maine, ma Ladit Bates obedo kany. En i kare eno, pe ne gene weng ni visen na obedo pa Lubanga. Konferens eno obedo kare ma oywoyo cwinya tutwal. Laro pa Lubanga obuto an; an ogumo i visen me madwong pa Lubanga, kacel, pi kare me acel oneno pulanet mukene. Piny ka adwogo ki visen, apaco gin ma oneno. Ci Ladit B. openyo ka abedo apwonyo i ngec pa polo. Ami bot en ni pe apongo keken ni con acel awangeyo i ngec pa polo. En owaco ni, ‘Man obedo pa Lubanga.’ Pe con acel an oneno en macalo man ki oyot ki mor. Wiye otwere ki ler pa polo, kacel okwayo kanisa ki twero.” Testimonies, Tome 1, 78-80.
Ada ni, tem me tamiya weng magi gibalo kacel, ento gin bene teme ma ki twero galo-gi woko me bedo keken, ki yaro-gi piny piny bot lacot pa Lubanga. Tye kanisa mapol ma gubedo ka gwoko Sabat me nino abicel acel, ento gikwero lok pa malaiika adek. Gikwero ada ni yubo ocako i 22 me October, 1844, ento pud gubedo ka gwoko Sabat. Tem me tamiya magi gibalo kacel, ento ginyutu teme abicel ma mapire tek.
Macalo kityeko yaro con i kit Joseph Bates, kapiten me yot ma onongo rwate tutwal i pwony me kio ki jami me polo, en ogamo Laro me Nyutu ma con otyeko weko. I dwe Dicemeba me 1844, Ellen White onwako neno me acel, ci tem me abiro obino i duli.
Bibilia myero obedo lanyuto mamegi. Kwan maber en ki Tesimoni ma Lubanga omiyo; pien pe gitye ka lwenyo kwede Lok pa Lubanga i kare mo keken. Ka Tesimoni pe gicako waco kaka Lok pa Lubanga, juki gi. Kirisito ki Belial pe gubedo gin acel. Selected Messages, buk ma adek, pot 33.
Piny cawa manok me 'Great Disappointment', Sister White ogonyo kacoc acel ma nyuto ni Kirisito oweko Kabedo Maleng, odonyo i Kabedo Maleng ma loyo weng i dwe October 22, 1844. En ogamo kacoc eno bot "jo maleng weng."
Ageno ni Gunda Maleng, ma kibiloro i agiki pa cengi 2300, obedo Hekalu pa Jerusalema Manyen, ma Kristu obedo latic iye. Rwot oneya i neno, ma okato loyo higa acel, ni Brother Crosier obedo ki lero madiera ikom loro pa Gunda Maleng, &c; kede ni, en aye dwaro pa en, ni Brother C. ocoyo con ma omiyo wa i Day-Star, Extra, February 7, 1846. Atye ka paro ni Rwot omiyo an twero weng, me akubo jo maleng weng bot Extra meno. A Word to the Little Flock, 12.
En ogamo nyutu me Crosier ikom kit ma Kiristo odonyo i Ka Maler Madit Loyo, ento coc onongo tye ki doktirin mapol ma obale, kacel ki yabo pa Protestantisimu ma ogolo woko ni ‘daily’ i Buk pa Daniel tyeko nyutu tic pa Kiristo. Eka en ocoyo lok me wangeyo, ma en onongo ocwalo piny i 1850, ci lacen oketo iye i buku ma ki yaro Early Writings. Kany en oyaro maber ni “jo ma ogoyo dwon me cawa me kwero gi oneno maber ikom ‘daily’.”
Enoca aneno i kit ma rwom kwede ‘daily’ (Daniel 8:12) ni lok me ‘sacrifice’ o mede ki ngec me dano, pe obedo pa coc, ki ni Rwot omiyo tam ma kakare i iye bot jo ma gicoyo kwena me cawa me ‘judgment’. Ka rwate ne tye, mapwod pe otyeko 1844, jo mapol atata ne gidong rwate i tam ma kakare me ‘daily’; ento ki 1844 con, i mukeke ma otime, tam mukene gityeko gicako, ki ‘darkness’ ki ‘confusion’ owuoyo. Early Writings, 74.
Kom me "the daily" i buk Daniel obedo cal pa dwogo pa Adventism i yore me tic pa Protestantism ma ojuko adwogi i cawa me acaki pa cente abicel; kede kombedi, neno ma atir me Jo‑Millerite ikom "the daily" kityeko kwanyo woko ki lamedo me tam me Lubanga pa Adventism. Kikwanyo ne woko, kadi Sister White otyeko nyutu piny keken ni Jo‑Millerite obedo atir i nyutu "the daily" calo teko me Setani pa paganism. Gi okwanyo adwogi me "the daily", pe keken i cane ki yubo ma Laro Maleng omiyo iye ni neno pa Jo‑Millerite en atir, ento bene i cane piny keken ki nyutu ma owang'o piny keken pa iye ni doktrin marac ma kwano ni "the daily" nyutu tic pa Kiristo i Ka Maleng, ma kicwalo ne ki "Lakica ma kikwero gi woko ki Polo!"
Kede obedo Brother Daniells, ma i pac pa en adui ne tye ka kitimo; kede malaika ma gikwanyo woko ki i polo ne gitye ka kitimo i pac pa in ki i pac pa Elder Prescott.
Yweyo pa en ikom gin ma Adventism kombedi tye katico kwede calo acel i 'dishes of fables' megi obedo matek pire tek, pien Daniells ki Prescott ogamo cal me teko pa Setani (paganism) ci ogiketo cal ma eni i tic pa Kristo i Ka Maleng. Man omiyo tem me yubu obedo aboro.
Tem me abongwen i lok me kare ma gonyo i mwaka 1863 obedo cweyo tabla me aryo pa Habakkuk i 1850. Chaat ma pionia me 1843 onongo kecweyo i 1842, ci gi luongo ne ‘chaat me 1843’ keken, pien onongo owaco ni Kristo obino dwogo i 1843. Cik me cweyo tabla me aryo pa Habakkuk onwongo omiyo Sista White i 1850. Cweyo tabla aryo pa Habakkuk ociyo rwom bot lok me kare pa malaika me acel ki me aryo kwede lok me kare pa malaika me adek. I biyografi ma grandson pa en ocoyo ikom kwo gi tic pa en, omiyo lok ma laceny ikom gin matime ma kelo i cweyo chaat me 1850. Omiyo man kun yero lok ma rwate pa Sista White, ci omedo komentar pa iye i lok ma laceny.
Ka wan odwogo i gang pa Brother Nichols, Rwot omiyo an neno, kede onyutu an ni adiera myero obed pyeŋ i tabelo, ci obino miyo jo mapol yero adiera ki ngec pa malaika ma adek, kede aryo ma con obed pyeŋ i tabelo.-Barua 28, 1850.
I neno man bene nyutone ni gin ma bino miyo James White teko i cwiny me mede ka goyo coc:
An bende neno ni obedo tek tutwal ni pepa myero kiyabo, macalo tek ma jo ma kimiyo myero wot; pien jo ma kimiyo mito pepa me kelo kwede, ma tye ki lok me atir ma kombedi, me keto i cing pa jo ma winyo, ci atir pe bido woto woko ki i wii. Kede ni pepa biwot i kabedo ma jo ma kimiyo pe romo wot.-Ibid.
Tic me cal manyen ocake tutwal, ki kigolo boro me waco bot owot wa icobo iye i namba pa Present Truth ma James okelo woko i dwe ma malubo:
Map. Map me yore me kare pa neno ma Daniel ki John noneno, ma kiketo me nyutu maber terang atir me kombedi, kombedi kitye ka coyo ne i lithograph i cing pa Owad wa i Kristo, Otis Nichols, me Dorchester, Massachusetts. Jo ma gipwonya atir me kombedi, en bikonyo gi madwong kwede. Lok mukene ikom map man bimiyo anyim.-Present Truth, November, 1850.
I agiki pa January, 1851, mapu eno otye ki rwate, kede kityeko waco ni bicato ne ki $2. James White ocwiny opor tutwal kwede, omiyo ne nono bot ‘gi ma Lubanga okwaco gi me miyo kwena pa malayika me adek’ (Review and Herald, January, 1851). Miyo cente me kony madwong mogo o konyo me kobo rwate pa yaro ne. Arthur White, Ellen G. White: The Early Years, volume 1, 185.
Ka waco ikom cal pa 1843, Dako White oketo i coc ni en dong obedo ma Lubanga otero.
Rwot onyuto an ni lwete pa Iye onongo otero cal me 1843, ki ni but mo keken iyie pe myero kiloko; ni namba ne obedo calo ma En mito gi. Lwete pa Iye onongo tye i wi cal me 1843, ki okano bal ma tye i namba mogo, ma omiyo pe ngat mo keken romo neno ne, nyaka lwete pa Iye ogolo woko. Review and Herald, November 1, 1850.
Ka ocoyo laler ma kiromo kwede cik me yubo cal mukene i 1850, en omiyo yaro acel acel pa Lubanga pi cal me 1850, macalo yaro ma kimiyo pi cal me 1843, kun bene onyutu ni cal mukene ma gutye ki yubo con pe obedo maber i wang Rwot. Cik me yubo cal manyen kiketo pire kacel ki cik me goyo buk manyen.
An oneno ni tic me yubo chaati obedo marac pire kene. Ocako ki Odogi Rhodes, ki Odogi Case olubo ne. Cente kede jami me tic otyeko golo i yubo chaati ki coyo cal ma pe rwate, ma cwiny pe mitgi, me yaro malaika ki Yesu ma tye ki dwong madit. Gin macalo eni, an oneno ni pe tye ma Lubanga mito. An oneno ni Lubanga obedo iye i yabo pa chaati ma Odogi Nichols oyabo. An oneno ni i Bibul tye aworo pa chaati man; ci ka chaati man kicayo ne pi jo Lubanga, ka opore pi acel, opore pi mukene; ki ka dano acel mito chaati manyen ma kicoyo i rwom madit, jo ducu mito ne kamano keken.
Aneno ni iye i Brother Case tye kit cwiny ma pe tye kuc, ma pe opong, ma pe akwayi; kit cwiny man omiyo omaro cati mukene. Aneno ni cati ma kigoyo rangi iye magi okelo kit marac bot jo ot pa Lubanga. Omiyo liel me yubu ma piw-piw, ma pe rwate, obed i mitingi.
Aneno ni kit cal ma Lubanga ociko ogoyo paro maber, kata pe ki yaro. Itye gin mo ma maler, ma maleng, ki ma me polo i tito pa malaika i kit cal. Paro, calo pe gineno maber, okwanyo bot Lubanga ki i polo. Ento kit cal mapat ma gityeko cako gikwero paro, ki gimi paro bedo mapol i lobo loyo i polo. Pica ma tito malaika neno mapol calo jogi marac loyo jo me polo. Aneno ni kit cal gin ocuno pi ceng ki sabiiti paro pa Brother Case, ka myero obedo tye ka yeny ngec me polo bot Lubanga, ki myero obedo tye ka medo i ngwono pa Lamo Maleng, ki i ngec me adwogi.
Aneno ni ka cente ma gubalo nono i cweyo cal me yaro, onongo giki keto pi nyuto ada maler i wang walami, ki cwalo buk matino, kede jami mapatpat, onongo obedo otimo ber madwong ki ogwoko cwinye. Aneno ni tic me cweyo cal me yaro opore macalo twot. Manuscript Releases, number 13, 359; 1853.
En owaco terang ni, “Lubanga obedo i timo tabul me cal [1850] ma Ladit Nichols otimo,” kede ni tye “poropesii [Habakkuk abicel] pi tabul man i Bibul.” En bene onyutu ni “tabul me cal” [mapol; 1843 ki 1850] ma Lubanga ociko ni gitim, gikayo pwec maber, kadi pe tye yaro. Habakkuk abicel ociko jo Millerite ni gitim gin ma oneno obed terang i tabul (mapol), wek ngat mo keken ma kwano tabul aryo romo woto i yo ki i yo i Lok pa Lubanga. Tabul me cal ma Lubanga omiyo pe ne mito yaro mukene mo, macalo kit ma onongo obedo ki tabul me cal ma Uriah Smith otimo i 1863 ma en obedo nyon marac.
Lubanga odwoko an, owaco ni, “Go coc me neno, ki imiyo obed maler i lepa, wek ngat ma kwano ocito.” Habakkuk 2:2.
Tem me namba apar obedo gin ma coc man tye ka cwako iye. Ki tem apar ma Mose oyaro i Numbers, dul me 14, lamogi me Leb Hebru kacel ki teolojian mapat gicweyo tam mapat-pat me poyo neno ni gin mene i gin matime, aa ki war i Red Sea nyaka i bwolo me lacoo apar, romo nyutu tem meno. Bwolo ma i lok me mukato man kelo yore mapat me yero, ento en atir ni tem me namba apar omako cako me higa 40 me tho ma poro-poro i cogo me lobo, nyaka jo weng ma obedo bwolo, gin jo ma ocake i higa ma gikero kwede pi tije-gi, githo woko.
Macalo kamano, jo mo romo kubo yera ma an otyeko yero pa tem apar man me pwonye, pien romo bedo ki lok mapat-pat ma nen calo ber maloyo gin ma an acwalo anyim kany. Kadi kamano, tem ma apar, ma en me agiki, tye pore calo dwoko wii pa jo apar mane odonyo me neno piny. En obedo kwero me kare 7 me Leviticus 26. Tye adwogi mapat-pat pa lanen me moko atir ngiyo man.
I coc ma bino anyim, wa bi cako nyutu minyutu me lanen ma mako ki rwatte nyutu ni kare abiro pa Levitiko 26 obedo pe otum ma namba apar ki ma agiki pa Adventism me Laodicea.
Ka teko pa Lubanga yaro ni ngo en ada, ada eno myero obed kare ducu calo ada. Tam ma bino lacen, ma tero tung ki leco ma Lubanga omiyo, pe myero ywayo. Dano binyete kede yubu me Makwalo Maleng, ma botgi obedo ada, ento pe ada. Ada pi cawa man, Lubanga omiyowa me bedo kite pa yie wa. En keken omiiwa ngec me ngo ma ada. Ngat acel binyete, kadong acel mukene, kede leco manyen ma tero tung ki leco ma Lubanga omiyo kun nyuto pa Roho Maleng pa En.
Dano manok dong pe githo, ma gikato i tem ma gityeko nongo i kare me tero ada man. Lubanga, ki kica, ogwoko ngimagi, pi gidwogo dwogo tem ma gikato kwede, nyaka kare me tho gi; macalo ni Joon, Apwostol, otime nyaka kare me tho ne. Kede, gi ma giloyo anyut ma gilwo i tho, myero giwaco ki kudwogo coyo gin ma gicoyo. Kimiyo an cik ni, kaka mano, dwon gi myero owinye. Gi myero gimiyo lamiang pa gi pi ngo ma yubu ada pi kare man.
Pe wa myero cwako lok pa ngat ma bino ki kwena ma ogonyo kite ma pire tek i geno wa. Gin cwal kacel Coc pa Lubanga mapol-pol, ki cetogi me nyutu i tung i par-par ma gin ogamo. Man otime dok dok i mwaka apar abic ma otyeko. Kadi bene Coc pa Lubanga obedo Lok pa Lubanga, ma myero wero gi, ento kit ma gi tiyo kwede, ka kit man omiyo oporo acel okwanyo woko ki i dul me ocake ma Lubanga ogwoko pi mwaka apar abic man, obedo bal madit. Ngat ma timo kit ma gitiyo kwede macalo man pe ngeyo nyutu ma pire tek pa Tipu Maleng ma omiyo lok pa kare mukato ma obino bot jo Lubanga twero ki teko. Selected Messages, book 1, 161.