Wan watero 1863 calo kany me tem ma agiki i rek me tem mapol ma ocako i Kwanyo Cwiny Madwong me 1844. Lok me tam wa ma acel en adieri ni tuk pa Millerite otyeko ka giketo Kanisa pa Seventh-day Adventist i buk me cik ki Gomenti pa United States i cawa meno keken. Tuk ma ocako porofetik i 1798, otyeko i 1863.

Pwony ma ki omiyo ki Lamo cwalo wa ngec ni, ka lacam madwong me Apokalip dul 18 o aa piny i ceng 11 me September, 2001, gin man kityeko miyo cal iye i yik me Millerite, ka lacam me Apokalip dul 10 o aa piny. Yik me Millerite ocako i kare me agiki i 1798, ka lok me neno me kwar Ulai i dul 8 ki 9 pa Daniyel kityeko yweyo woko. Yik pa 144,000 ocako i kare me agiki i 1989, ka lok me neno me kwar Hiddekel i dul adek me agiki pa Daniyel kityeko yweyo woko.

I kare me agiki pa yore aryo, ocako bedo golo woko piny piny jo ma Lubanga oyero con ki jo ma tye i rwate pa yore pa gi pa gi. Ka cik ma dit pa yore acel acel omoko piny weng, malaika pa yore acel acel oboro piny. Kwena, rwate, ki lakwena obedo kite me tic ma Lubanga otime kwede i yore acel acel me nyutu richo pa jo ma oyero con; pien calo Kirisito opwonye ikom tic ne, ka obed pe obino, jo Yudaya ma kwer-kwer i gin ma otimore con obedo pe ki richo. Lakwena, kwena, ki rwate obedo kite me kobo ma ketogi i kwac pi yweyo liech ma medo medo pa yore pa gi pa gi; ka malaika oboro piny, eno nyutu ni kit me kobo pa jo me lagam ma con ocakore. Kite me kobo kityeko ngeyo piri ka lajwogi ma nyutu yore eno gicamo kwena ma Lubanga ocwalo botgi. Ka gicamo kwena, ci gicwalo kwena bot jo ma oyero con, ma ginear calo jo me wic tur ki me kwer, ma pe bi winyo, ci pe bi dwogo. Ka malaika oboro piny, ki kwena gicamo, ci kobo pa jo me kwer ocako.

Wan watiko kit me moko wii pa Israel ma con, calo ma kimedo piny i Buk me Numbers, i lok me kare pa dul me Millerite; ci lacen, wa binitiko kit me tem man i dul pa jo 144,000. Alama pa namba ‘apar’ myero gimoko ne ki kit me lok ma gityo iye.

Ribo me tem apar ocako i cwiny ma ojwa, en aye i Red Sea pi Israel me con onyo i October 22, 1844 pi jo Millerite. Sister White nyutu lok me adwogi ma ‘landmark’ ma oyabe i cawa meno, ocako ki gin ma onongo omiyo nying ni ‘the passing of time’. Cwiny ma ojwa pi Ebiru ne obedo p’eno pa lwak pa Farao. Pe bedo gen i twero pa Lubanga pi Ebiru onyutu maber i kit ma gi dwoko kun bayo lwak pa lami gigi, macalo kwede i tem me apar ma ogiko. Yesu nyutu agiki ki acaki; ka me ango, kuro me joo madwong’ tutwal i Lobo ma ki yaro ma jomayi apar nyutu, en aye kuro acel keken ma bene ocweyo cwinygi ojwa i tung’ Red Sea. Tem ma apar ma ogiko pi tic me Millerite ne obedo poropheti me kare, calo ne obedo me October 22, 1844.

Cwiny piny madit ma otime i tem ma medo-medo i lok me con pa jo Millerite, ocweyo acaki pa lok me con ma ki nyutu maber ki calo ogolo pa Israel me con ki Ijipt. Kacako i Red Sea, ocake rwom me tem apar; ci tem agiki bino nyutu tem acaki. “Tyeko wot pa kare” i cwiny piny madit, obino pi bal me ngec ikom porofeci me kare. Agiki me kit me teme pa Israel me Roho obedo calo acaki. I 1863, ludito pa Israel me lok atir gi wero dwogo i yo me Baibul pa jo ma gi poko ka keken ni gin nyiri pa Roma; ci gikiweyo woko, onyo ci wac gi ni, gibalogi ngec ikom porofeci me kare ma madir tutwal i Baibul. Agiki pa tem apar, i Israel me lok atir ki i Israel me Roho, kiyaro calo acaki. Ci i agiki, kun i Israel me lok atir kacel ki Israel me Roho, jo maroko woko ginyutu ni gimit dwogo i kabedo ma gi golo-gi woko ki iye ka keken.

Kun gikwanyo nyo abicel me Levitiko 26, Adventism me Laodikea otyeko cweyo peko me laco lok ma pe gityeko neno anyim. Nyaka kombedi pe gityeko romo yubu peko kono; ento gicwalo kite mapol me lok pa buu i temo me timo kamano. Peko kono tye i rek ma Sista White onongo onyutu ni obedo kic me poto piny ki tiang me dyere pa Adventism.

Lok pa Lubanga ma loyo lok mapatpat weng, ma obedo kacel kit ma oketo i piny kede apok me iye i yie me Advent, en obedo waco ni, ‘Nyo i nino alufu ariyo ki mia adek; eka Ka Maleng biyiweyo.’ [Daniel 8:14.] The Great Controversy, 409.

Adventism tye ki lok mapol ikom lok me apar angwen, ento pe gicako neno ma mokwongo ma myero otimo ikom lokno. Nenoni obedo ni lok me apar angwen obedo “dwoko lapeny.” Dwoko lapeny pe tye ki wiyi ka pe ocano iye lapeny ma kelo dwok. Lok me apar adek pe twero golo ki lok me apar angwen i lonyo wiyi, i cik me leb, onyo i tam maber; pien lok me apar adek en aye lapeny, ento lok me apar angwen en aye dwoko lapeny.

Lapeny, ka kiketo maber kede atir, kelo lok ma tutwal mapat pi wic apar angwen loyo gin ma Adventism yubo. Man pe nyutu ni wic apar angwen pe obedo ‘pite kede tung madit me yie pa Advent’, pien obedo. Lok man nyutu ni, ka Adventism pe onongo ongeyo atir kadi oweko ‘kare 7’ woko i 1863, pe gityeko nyutu opong ngo ma wic apar angwen nyutu atir. I Makwalo Maleng, atir ma adwogi pe obedo atir. Ka ki neno atir, lapeny me wic apar adek mito ngiyo atir pi poropes ma nyutu yweyo Ka Maleng ma kogi goyo piny, kede bene ngiyo atir pi poropes ma nyutu goyo piny pa Lwak. Poropes me mwaka 2300 owaco ikom ‘Ka Maleng’, kede poropes me mwaka 2520 owaco ikom ‘Lwak’.

Me yaro rwom pa lok me coc aryo mito nyutu mabor, ma kombedi pe amito timo i coc magi. Lok magi kityeko giyaro dok dok i mwaka mapatpat, kadong twero gineno i Habakkuk's Tables. Dong an atye ka yaro ranyisi pa Elija, ki amito tyeko gin ma ada meno ko me acel.

William Miller onongo obedo Elija pa acaki me Adiventisimu, kede nyutu ma me acel ma onongo otyeko nongo en obedo kare abicel me Levitiko 26; ci kwanyo woko ada eno i 1863 obedo kwanyo woko kwena pa Elija. I cing man an atye ka tero lok i kit pa Alfa ki Omega ma nyutu agiki ki acaki ni gin acel. Tem agiki pa Israel ma con kiyaro i tem ma me acel. Tem aryo eni yaro bwogo ni piny pa jo ma pe gonyo Lubanga gitye ki teko maloyo pa Lubanga. Tem me apar, kun gitye acel i kit, onongo tye ki golo cik mapol loyo tem ma me acel, pien lok me gin mukato pa lonyo pa Lubanga i tem ma me acel myero otero i jo me golo cik geno ma ocango maber. Ginyuto kwanyo woko pa Lubanga kata obedo ni gineno nyuto pa teko pa En mapol loyo gin ma gineno i Red Sea. Adiventisimu pa Millerite, i 1863, onongo dong tye ka poko pingo poto cwinya madit onongo obedo tic ma tye ki teko pa Lubanga; ento gicimo bene ni giyero lacot ki gidwogo i Misri, kede gikwanyo woko kwena ma Daniel lwongo ni "oath" pa Mose, ma onongo kiyaro ne ki Elija.

Ka pe an anywak kare me nyutu rwec pa atir me kare abicel calo poropheti me kare, an bedo ka tic ki paro ma yot me nyutu atir pa en i yoo mukene. Pi muvimenti ma ocako i 1798, tem me agiki me 1863 bende obedo nyutu tem me agiki pi muvimenti pa lacama madwong me Apokarip apar aboro. Pwony pa Lamo ocweyo piny maber loyo ikom ngo ma obedo tem me agiki pi muvimenti aryo.

Setani tye ka mede kelo iye jami ma pe adiera—me kwanyo jo ki woko ki adiera. Yubu ma agiki tutwal pa Setani obedo me miyo lagam pa Tipu pa Lubanga pe obedo ki twero. ‘Ka pe tye maono, jo githo’ (Proverbs 29:18). Selected Messages, book 1, 48.

Pe tye yo ma kare me cano coc pa Ellen White ka i waco ni pe o ye weng kare abiro me Leviticus 26. Sister White, macalo ma waturu nyutu con i coc magi, kede i rek me coc ma kimiyo nying ‘Habakkuk’s Tables’, omiyo wa ngec ka piri ni Lubanga ogolo yore i pata 1843 ki 1850. En opwonyo ka piri ni pata aryo magi gipong woko porobec me Habakkuk pot buk 2. Pata aryo weng kinyutu kare abiro me Leviticus 26 macalo kabedo ma i tung me ter me calgi. I pata aryo weng, rek me kare abiro tye ki lacar pa Kristo i tung me rek pa porobec me kare abiro.

Kakare ki yaro mamegi ikom tabul aryo pa Habakkuk, en ocene mapol ni wa myero mede waco ngec ma kiwaco icawa 1840 tung ki 1844, ki lapwonya me con pa Adventist weng ma teto lok ikom kit ma Jo Millerite gicweyo ngec ma giwaco, nyuto ni gitiyo ki cal me 1843. Pe keken oyaro ngec ma kinyutu i tabul magi, ki mi tam bot jo Lubaŋa ni gibed mede waco ngec acel acel keken ma kiwaco i con meno, en bende omiyo bute mapol ma iye okobo ni ngec meno bigen lweny ki gi i kare weng pa con pa jo me Lubaŋa ma ocad. Ka okobo ikom lweny magi, dong dong onyuwo ni en tiyo pa luri pa Lubaŋa me gwoko gin adieri meno keken.

Ka dirigram tye marac, ci lok ma ginyutu iye bene tye marac. Ka lok ma jo Millerite ogamo i 1840 dok i 1844 tye marac, ci ciko pa Ellen White ma ocako dok ki dok ni lok pa jo Millerite obedo faundeson bene tye marac. Ka lok meno tye marac, ci cikke pa Ellen White ma ocako dok ki dok me mede yaro gin atir acel acel obedo tito ma pe atir. Ka lok pa jo Millerite pe nyutu faundeson ma kitye mito gwoko ki cego ikom yubu pa Satani, ci lok me tito meno bene tye marac. Donye i agiki ni gin weng ma kigamo kwede lok pa Elija i kare meno tye marac, bityeko nyutu nining maber ni Ellen White obedo nabii ma pe atir.

Adventism me kombedi dong bene tito i seminaa gi me Revelation ni kanisa ma ocweo onego obed kede Roho me Poropheti, ma obedo wac me Yesu; ento adada pe ginemiyo ngec bot jo ma gikwanyo i bedo memba me kanisa ni gi tyeko weko woko matwal konyo pa Ellen White kacel ki cege ma omiyo ma rwate ki ada me acaki ma gin odwol, kacel ki lok me con. Wac ma bino tum nining bot in?

Peke gin mo ma wa myero lwor pi kare ma obino, ka keken ka wa pe waparo yo ma Rwot okwalo wa, ki yubu pa En i gin me con pa wa. Life Sketches, 196.

I mwaka 1863, jo Millerite ogamo ki gicono nyinggi calo dul me cik bot gamente, ma lacen obi nongo cweyo cal me twero pa Paapa, ma, ki yore me Ellen White, obedo gokeyo kanisa ki gamente.

"I tice ma kombedi tye ka time i Amerika ma Kacel me nongo kony pa lwak me piny pi cik ki yore pa kanisa, jo Protestanti gitye ka wot i yore pa jo pa Papa. Pe mano keken; dok bene, gitye ka yabo wang odi pi Lwak pa Papa me dok nongo lwak madit i Amerika ma Protestanti, ma ogoyo ki iye i Lobo macon." The Great Controversy, 573.

I kom tam ma ni rwom me cik me rwate ki gamente obedo but acel i mito yubo, i cawa ma lutino me piny gikwedogi i lweny ma rem opong ma kimito ‘Lweny me Civil’, wot me Millerites otyeko. I 1863, ki karatac ma ki yiko kede cal manyen, Kanisa me Seventh-day Adventist okweyo lagam me slavery, ma Daniel owaco ni obedo ‘kica pa Moses’. I 1850, Rwot oyero jo pa En me gicweyo tabul me aryo pa Habakkuk, kede dwogo bal ma En okano lwete iye i tabul me 1843. Cal ma ki cweyo i 1850 opong tyeko gimaro ne weng, pien Ellen White owaco ni oneno ‘ni Lubanga nonge iye i yiko pa cal,’ kacel ki nyutu ni cal me 1850 kimito iye i Habakkuk chapta me aryo.

Tic pa cal me 1850 obedo kaka pa cal me 1843. En obedo jami me evanjelistiki ma kitiye kwede me nyutu kwena pa laciël ma adek bot lobo matye ka tho. I 1863, kwena eno kicweyo woko. Yore me tem ma kiloko calo yore me tem ma ocake i Red Sea ocake ki porofesi me kare ma nyutu kabedo maleng ma obedo me goyo piny i Daniel 8:13, ci ogiko ki porofesi me kare ma nyutu lwak ma obedo me goyo piny i Daniel 8:13.

Eka awinyo ngat acel ma maleng tye ka waco; ki ngat mukene ma maleng owaco bot ngat ma maleng ma otyeko waco ni, “Obed adii wang neno me lamo me nino ka nino, kede golo cik me goro, me miyo Ka Maleng kede lweny obed kigoyo i ti?” En owaco bot an ni, “Nino alufu aryo kede miya adek; eka Ka Maleng bino yweyo.” Daniel 8:13, 14.

Yo me temo ma ocako i October 22, 1844, tye ki ruc pa Alfa ki Omega. Cako me yo me temo meno obedo poropheti me kare ma nyutu Hekalu ma onongo obino goyo piny. Obedo poropheti ma ka opong woko, omiyo liech madit. Yo me temo ma ogiko i 1863, tye ki ruc pa Alfa ki Omega. Giko me yo me temo meno obedo poropheti me kare ma nyutu lwak ma onongo obino goyo piny. Obedo poropheti ma kigero pi miyo liech madit ka opong woko. Obedo poropheti me kare ma Elija me lok me gin matime meno ocwalo, ki ka kikweyo woko ki kiweyo i lado, omiyo mudho madit.

Kadong man en chula ni ler ose bino i piny, ento dano ne ohero mudho maloyo ler, pien ticgi ne marac. Yohana 3:19.

Yore me tam ma aparo ni abi tyeko coc man kwede, eni aye ma acimo con. Lubanga, ki kom Ellen White, omoko cal me 1843 ki 1850?

Atyeko neno ni cal me 1843 onongo otere ki lwak Rwot, kede ni pe myero ocoyo ne; ni lim ma iye onongo obedo calo kit ma En onongo mito; ni lwakne onongo i wi ne, omwoko bal i tung lim mogo, pi pe ngat mo romo neno ne, nyaka lwakne okwanyo woko. Early Writings, 74.

Aneno ni Lubanga obedo iye i tic me puplika bar me cal ma Brother Nichols otimo. Aneno ni obedo lok me unabi me bar me cal man i Baibul, kede ka bar me cal man kimiyo bedo pi jo pa Lubanga, ka obedo ma rwatte pi acel, obedo ma rwatte bende pi mukene; kede ka acel mito bar me cal manyen ma kigoyo i rwom madwong loyo, jo weng gimito bene kacel atir. Manuscript Releases, namba 13, pot 359; 1853.

Onongo Lubanga, ki cing Ellen White, oketo cing i lok ma jo Millerite owaco i kare 1840 tung i 1844?

Lubanga pe miyo wa lok manyen. Wa myero waco lok mane i 1843 kacel ki 1844 okelo wa woko ki kanisa mapat. Review and Herald, January 19, 1905.

Lubanga kwayo wa ni wamii kare wa ki kine wa i tic me kobo ngec bot jo, ngec ma oyweyo cwinye pa jo lacoo ki jo dako i mwaka 1843 ki 1844. Manuscript Release, Namba 760.

Lok weng ma kimiyo i cawa me 1840 dok i 1844 myero kimiyo bedo ma tek kombedi, pien tye dano mapol ma gityeko rwenyo yore gi. Lok weng myero odonyo i kacanisa weng.

Kristo owaco ni, “Maber wangeu, pien gineno; ki litu, pien giwinyo. Pien adier, awaco botu ni, janabi mapol ki ngat maleng mapol gi odwaro neno jami ma uneno, ento pe gineno; ki winyo jami ma uwinyo, ento pe giwinyo” [Matayo 13:16, 17]. Maber wange ma oneno jami ma ne gineno i mwaka 1843 ki 1844.

Ngec kimiyo. Kede pe myero ki kwanyo kare i dwogo waco ngec, pien aloka pa kare tye ka timo atir; tic me giko myero otim. Tic madit obi tim i kare manok. Ngec obi kimiyo con macok, ki cimo pa Lubanga, ma obidwiro dok obed kwec mabor. Ci Daniel obi tut i dul ne, me miyo lami ne. Manuscript Releases, volumu 21, pot 437.

Gin ada ma wan onongo wamako i higa 1841, 1842, 1843, ki 1844, kombedi myero kikwano gi ki kiloro. Lok pa malaika me acel, me aryo, ki me adek, i cawa ma bino, bitye loro ki dwon madit. Miyo lok man obitimo ki bedo matek ki i teko pa Roho. Manuscript Releases, voliyumu 15, 371.

Wa ngeyo ni tic ma kombedi tye mape ki tek, kacel ki matino. Wa otyeko neno. I timo tic ma Lubanga omiyo wa, watwero wot ki geno anyim, kwede cono ni en obedo twero wa. Obedo kwede wa i 1906, macalo en ne kwede wa i 1841, 1842, 1843, ki 1844. Loma Linda Messages, 156.

Joma obedo lapwonye ki lamedo i dul wa myero obed maber i geno ki i yore me kwena pa Malaika ma adek. Lubanga mito jo pa En ngeyo ni wa tye ki kwena calo kit ma En omiyo wa i 1843 ki 1844. General Conference Bulletin, April 1, 1903.

Ngec me ciko obino: Pe myero yweyo gin mo me bino ma obiro balo tung me yie ma iye, ma wa otyeko yiko kwede kun kare ma kica obino i 1842, 1843, ki 1844. An onongo abedo i kica man, ki kare weng abedo anyim lobo, atir bot lare ma Lubanga omiyo wa. Pe wa paro ni wabikwanyo cing wa woko ki i piny ma kiketo gi iye, ka cawa ki cawa wa kwayo Rwot ma pire tek, kwanyo pi lare. Iparo ni atwero weko lare ma Lubanga omiyo an? En myero obed macalo Kidi me Kare Weng. En dong olongo an kun kare ma kimiyo. Review and Herald, April 14, 1903.

Lubanga, ki lwete pa Ellen White, onongo omiyo jo pa En kica me gengo ki caki ma twero bur adieri pa rek pa Millerite?

Alam madit pa adwogi, ma nyutu wa tung wa i rek me porofeti, myero ki gwoko gi maber atika, pien kikigolo gi piny, ki loko gi ki tami ma bino kelo bal pa cwiny, kun pe bino kelo nuru atir. Selected Messages, book 2, 101, 102.

Kombedi Setani tye ka yeny kare me golo piny alama me atir—monyumento ma kiketo malo i yore; ci wa mito ngec pa latic ladito ma gi yubo otgi iyie kidi ma tek tutwal, ma ci ki lok marac kacel ki lok maber gityeko bedo piny i atir. Gospel Workers, 104.

Pe tye kare mo me Lubanga weko piny peke ki dano ma twero yero ikom ber ki marac, kica maber ki kica marac. Lubanga tye ki dano ma oyerogi me bedo i tung me lweny i cawa me peko madwong. I cawa me peko madwong, obiro geroo dano calo kit ma otimo i kare me con. Lacoo matidi gibikwayo me girib kwede jo me cwalo cal ma dong odugu, pi gibed tek, ki gipwonyi ki gine ma jogi ma gi geno maber, ma gityeko kato i lweny mapol mapol; ki botgi, Lubanga, kun wac pa Laro mamegi, otyeko waco botgi mapol mapol, me nyutu yoo ma atir ki me keco yoo marac. Ka goro ma tem geno pa jo Lubanga ocako, jo me acaki me tic myero giland gine ma con otimore, ka peko macalo eni obino, ka adier gipenyo iye, ka paro ma piny-piny, ma pe obino bot Lubanga, gikelo iyie.

Myero ngec pa jo tic ma ladito obed kombedi; pien Satan tye ka neno kare weng me kwanyo piny tung me nyutu yo ma macon—tung ma dong gicweyo ki i kom yo.

I higa 1863, muveimenti me Millerite ogikore pien giyweyo woko adiera ma acel ma Elija me histori meno kityeko keto en i ngeyo. Tem ma agiki pa muveimenti meno onongo kiketo iye lok aryo i Daniyel aboro, ma ginyutu yedo piny pa kabedo maleng ki lwak. Ler pa kabedo maleng oyabe i me acel me teme apar, ki mudho okelo i lwak i me agiki me teme apar.

Gin acel tye adit: Jo Seventh-day Adventist ma gicako bedo i wang bendera pa Setani, con gi weko yiegi i kica ki cwalo keca ma tye i Testimonies pa Tipu pa Lubanga.

Kimiyo kwayo pi bedo maleng mapol keken ki pi tic ma maleng loyo; kadong obi mede miyo kwayo eni. Dano mogo ma kombedi tye ka waco tam me Setani bibi dwoko wiigi. Tye gin mo i kabedo me geno madit, ma pe gi ngeyo ada me cawa man. Megi myero ominogi lok me waco eni. Ka gi gamo, Krisito bibi gamogi, kadong obi cweyo gi gin jok tic kacel kwede. Ento ka gi kwero winyo lok me waco, bibi yweyo ganggi i iye bendera macol pa Ladit me Oturo.

Kimiyo an cik me waco ni ada ma pire tek pi kare man tye ka yabore piny piny matut bot cwinya pa dano. I kit ma piri tek, dich kede dako myero gi cam ring pa Kricito ki meko remo pa en. Bineno medo i ngiyo, pien ada tye ki twero me medo kare weng. Lubanga Maleng ma ocako ada obino bedo i lumeny ma piny piny maloyo ki jo ma giluwo ne me ngeyo ne. Ka jo pa Lubanga gamo lok pa en calo achapa me polo, gibino ngeyo ni wotne kityeko yiko calo okinyi. Gibino gam teko pa Laloc, calo kom gam teko me kom ikare ma kicamo cam.

Pe wa twero ngeyo tutwal tamo pa Rwot i kwanyo woko nyith pa Isirael ki i twero pa jo Misri, kadong okelo gi i yoo me cogo, okelo gi i Kanaan.

Ka wan tero kebe me lero pa Lubanga ma yaro ki Lok Maber, wa bin nongo ngec ma poyo maler ikom ter pa Yahudi, ka kadong wa bin paro mabor ikom adwogi ma tek pa eni. Yenyo wa me adwogi pud pe otyeko. Wan otero kebe me lero manok keken. Jogi ma pe gin jokwano me Lok pa Lubanga i nino ki nino, pe gibino nyutu peko pa ter pa Yahudi. Pe gibino ngeyo adwogi ma timo tic me Templu okwaco. Tic pa Lubanga kigenge ki ngec pa piny ikom ter maduong pa En. Kwo me anyim bin yabo nining me cikke ma Kiristo, ma ocobo pire i dul me wol, omiyo jo pa En. Spalding ki Magan, 305, 306.

Wa bi medo poyo wa ikom kit me alama pa Elija ma rwate ki 1863 i coc ma bino.