Ngec me nyig coc pa Daniel ma abicadek ki abicangwen, ma kinyutu ki Kwer Ulai, oyabore woko i 1798. Lok pa nabi pa nyig coc ma abicadek gipoko i nyig coc ma abicangwen ki Gabriel; ento pe otime nyaka Daniel otyeko keto paco acel, ma gikwano ni obedo acel ikin paco me dano ma matek loyo i Baibul. I paco meno, Daniel odugore ni onongo ogeyo ni balo woko pa Jerusalem obedo pi higni 70, kaka onongo ocobo i buk pa Jeremia.
I mwaka me acel pa Darius, nyathi pa Ahasuerus, ma en jo Mede, ma kiketo ne rwot i piny pa jo Kaldea; I mwaka me acel pa kit rwotone, an Daniel, angeyo i buk lim me higni ma iye lok pa Rwot obino bot Jeremia lanen, ni obi opongo higni 70 i yubu pa Jerusalem. Daniel 9:1, 2.
Yeremia bene otyeko nyutu ni i agiki pa higa apar abicel meno, Belshazzar obi otho, kun Cyrus, ladit me lweny pa Darius, omako Babilon.
Piny weng man bi bedo ka opoto kede lworo; kede ogwanga magi bi tic bot Rwot Babulon higa 70. En obedo ni, ka higa 70 otyeko, abi lego Rwot Babulon kede ogwanga meno, Lubanga owaco, pi richo gi, kede piny pa Kaldea; kede abi yiko obed ka opoto matwal. Yeremia 25:11, 12.
Daniel bene onongo ngeyo ni yie 70 me poto ne obedo tyeko pa lok me lanabi ma Mose ocoyo.
En aye, Israel weng ogoyo cik pa in, ka giweko woko, wek pe gityeko winyo dwon pa in; ci kwer oobo bot wa, kacel ki lwak ma ki coyo iye i cik pa Moses, lacoo pa Lubanga, pien watimo marac bot en. En oketo tek lok pa en, ma owaco bot wa, ki bot jo ma giloko tam iwa, kun oketo bot wa tim marac madit; pien i bwo polo weng pe ki timo macalo gin ma otime i Jerusalem. Macalo ma ki coyo iye i cik pa Moses, tim marac weng man otyeko bino iwa; ento pe wacwalo lepwa i wang Rwot, Lubanga wa, wek wapuk ki balowa, ki ngeyo adwogi pa in. Daniel 9:11-13.
“Lagam” ma Isirayel otyeko yubu, ma okelo “kwer,” obedo “kare abicel” me Levitiko 26. Lok ma kityalo calo “kare abicel” i Levitiko 26, en aye lok me Leb Hibrui acel keken ma kityalo calo “lagam” i Daniel 9. Lagam pa Mose, ma kinyutu ki lok ma kityalo calo “kare abicel,” obedo poropheti me cawa ma acel ma William Miller ononge, kede en aye acel pa adwogi mapiny mamegi ma kikwany woko i 1863. William Miller onongo tye calo cal me Elija, kede man oketo atir ki Lamo me Poropheti.
Elfu mapol gicako me mako atir ma William Miller owaco, kadong lacam pa Lubanga gu cako tye i tipu ki twero pa Elija me cwalo ngec. Early Writings, 233.
I 1863, muvimenti pa Millerite otyeko ka gin ma con obedo i muvimenti gicako Kanisa pa Seventh-day Adventist. Ka gi cako obedo kanisa, muvimenti otyeko. Otyeko ka gibalo Mose, calo ma kityeko nyutu i "seven times" pa Leviticus 26; ki i kare acel gubalo Elija, ngat ma onyutu "oath" pa Mose bot muvimenti. Mose ki Elija gibal woko weng i 1863, ki pe gi dwogo ngima nyaka i lacen pa September 11, 2001, ka Lubanga odwogo muvimenti Future for America bot yoo macon.
Future for America ogamo ni 11 September 2001 obino pa 'Woe' adek; kede gin ma ocweyo nyutu ni tim ma Islam otime i 11 September obedo lok mukato pa 'Woe' aryo mukwongo, macalo Millerites otyeko nyutu gi, ma gicenyo gotere i cal me pionia me 1843 kede 1850. Ka gubedo dwogo i lok mukato pa Millerite me cwalo piny rwom pa Islam me kombedi, Rwot Lubanga nono oyabe ngec pa Future for America ikom 'abiro kare' me Leviticus 26, ma kicwalo i cal i cal aryo, i rek ma i tung kany. Ki i cal aryo, mere me rek ma i tung kany en Musalaba. Ka Lubanga ociko cweyo tabul aryo pa Habakkuk, otyeko moko adok ni 'lagam' pa Moses, 'abiro kare' me Leviticus 26, obedo mere pa cal mukene me porofeti ducu, ci i tabul aryo Krisito kiceto ne i mere me tung kany atata.
Man rwate ki kare me cawa ma tye i poro me anyim mapat ma Gabriel ocoyo i pot buk 9 pa Daniel, ma onyutu ni Kristo obigonyo rwom ki jo mapol pi wiki acel.
En obi moko kica kwede jo mapol pi cabita acel; i tung cabita, obi juko lamo me lacer kede mino me lamo; kede pi yub weng me kwer, obi weko ne opoto, nyo i giko; kede gino ma kiketo ki cik bi ywayo i wi piny ma opoto. Daniel 9:27.
Wiki me poropheti obedo ceng me alama 2520; poropheti ma Gabriel ne tye ka yubu ocoo ni i tung, onyo i wang ceng me alama 2520 meno, gibiketo Kristo i musalaba. Kristo aye i tung pa '2520' i tabul aryo pa Habakuku, kacel ki wiki ma en ogonyo lagam kwede mapol.
I mwaka 1863, Adventism ocako bedo calo kanisa. Tung me Millerite, ma kityeko miyo gi teko kun Lamo pa Elija, ginego. Jo me tung me Millerite ongeyo ni, i kom kanisa abicel aryo i Buk me Nyutu, gibedo kanisa me Philadelphia. Jogi ma ogolo piny ki gi kun loyo Cwil Cwiny madwong me 1844, dong gimiyo gi nying calo jogi me Laodicea. I mwaka 1856, James White ocako nyig acoya mapol i Review and Herald, ma nyuto ni yore ma ocake calo Philadelphia dong ocoke Laodicea, kede ni jokanisa myero dong gicenyo yot me yubo ma kimiyo bot kanisa me Laodicea. I mwaka acel keken, i Review and Herald acel keken, James White ocwalo nyig acoya mapol ma Hiram Edson ocoo, makwako poropesia me mwaka 2520 me Levitiko 26. Acoya magi pe gityeko.
Ka Rwot onongo omiyo tuk me Future for America dwoko dok i yore pa con inyoo ki 11 September 2001, kacoc ma Edson ocoyo ginyuto dok; kede, pi kare me acel i lok pa lobo, kare aryo me higa 2,520 gicono calo laana aryo. Acel tye ikom dul apar ma i tung me wi, ki acel mukene ikom dul aryo ma i tung me piny. Miller onongo onyutu kare 7 ma otiyo ikom piny pa Juda ma i tung me piny, ento Edson onongo onyutu kare 7 ma otiyo ikom piny pa Israel ma i tung me wi. Future for America oneno ni myero gicet gin aryo. Ka yubu aryo gicego kacel, gikelo lacer me lok pa lanen ma pe gicono ne ki Miller onyo Edson.
Ka Rwot oketo Future for America dwogo i yo me macon i nyim 2001, “oath” pa Moses odwogo i ngima ci ocungo i cing pa iye. Kwena ma okube ki “oath” en, kicwalo ne ki jo ma gi cwal kwena pa malaika me adek, calo kit ma kicwaloone kede kimegoone ki jo pa malaika me acel. Future for America ne obedo rwom me jo ma gi yaro kwena ma ki yiko ne ki “Moses” i teko pa “Elijah,” ci “Elijah” oyaro dwon pa “Moses” maler, nyaka otum me rwom me yaro ma kimiyo nying Habakkuk’s Tables ma otum macek i 2012. Ka rwom meno me yaro otum, lim ma oaa ki twolo ma pe tye piny pa iye ocako malo me lweny ikom Moses ki Elijah. Lweny meno ocako ka Future for America omako wii me giko tic ma onongo tye timo ki 1996, ci ocako ot me pwonyo, ma ki dwong cwiny o yaro nying ne The School of the Prophets. Maber ne kikwayo nying ot meno, Ot me Pwonyo pa Lanabi ma Pe Adier!
Kec ki yubu ma otime ka sukulu ocako weko jo ma onongo pe Rwot ogamo-gi me bedo calo lupeny pa En me cako kelo paro pa gi keken ogik ki tho pa Future for America i ceng 18 me July, 2020. I kare meno, Moses ki Elijah onongo gityeko gitigo-gi me otho i yore.
Ento ka gi dong otyeko lok me lami gi, cwak ma aa ki obur ma pe tye piny obi yubo lweny i tunggi, obi yiko gi, ka obi keto gi i tho. Komgi me otho bibi bedo i yoo pa bungu madit, ma i kit me Roho ki tye ki nying Sodom ki Egypt, ma ka bene kityeko keto Rwot wa iye i lacer. Revelation 11:7, 8.
Lamal ma itwero geno en aye lamal ma otyeko i agiki pa tyen me coc ma ki miyo nying ‘Tebul pa Habakkuk’. Eka leja odugi. An pe angeyo ngat ma tye ka lubo coc man me kombedi, ento acalo ni gin oromo atata ki ludiro pa Future for America ka acel ki gin ma pud tye ka temo me yubo cwinygi i pek me nino 18 me July. Omiyo atamo ni gin ma tye i kategori ma atero calo ludiro gibinyutu kit ma keto pa gin mukato me con pa lok pa lanen nen calo tic ma mite pire kene i cwinygi. En aye kamano. Cawa otye matin tutwal me cwalo ni gin mukato me Future for America pe ki yaro maber ni obedo movement ma kicwalo calo movement pa Millerite, kacel ki ni cawa bende otye matin tutwal me cwalo ni lamonyo me dano pa Laodicea ma tye ki bal, ma kicweyo malo me lalo i movement en, pe kicwalo calo William Miller.
Miller obedo ngat pa Philadelphia, ki an abino i bot Adventism ki bot lobo i 1975; ka ma en, an obedo Laodicean Adventist ma apoko atir. Lok pa kwo na cwalo atir pi eni. Ka ma eni, Lubanga ma tye ki kica pa polo kombedi omii an cik me aketo kwena ma tye kombedi ka yarone i coc, ka acwalo ne bot dul. Cik ma omii an obino kwede ogamo ni, ka odwogo Moses ki Elijah i kwo, gibed odwogo calo jo Philadelphia, pe calo jo Laodicea. Muvimenti ma ocake i gin acoya pa Millerite obedo cawa pa Philadelphia, ma i 1856 odoko Laodicea, ka ocako yoo me yweyo kom ma Millerite oketo. Yweyo eno ocake ki weko woko yar manyen me ler ma kityeko yaro kibot pul pa Hiram Edson. Higa 7 lacen, i 1863, muvimenti pa Elijah, ma oketo kwena pa Moses, kigoyo. I kare acel keken ma kigoyo muvimenti, kityeko cano dul me rwako kabedo pa muvimenti. Moses ki Elijah kigoyo gi i cako pa Adventism, ki gi kigoyo dok i agiki pa Adventism.
I agiki me Laodicea ma me poro, i 1989, neno pa dhing Hiddekel kiweyo ki cego, kede rwom ocako ma kinywo ki min ma en Laodicea. Rwot pe kicenyo, kede ongeyo ni obi tieko tic pa malak adek calo ma ocako kwede. Obi tieko ne ki rwom pa Philadelphians, calo ma ocako ne; i timo man, rwom ma obedo Laodicean ki nywol myero kiguro, kede kikelo ne dwogo kwo calo Philadelphians. I timo kamano, rwom ma kikwanyo ki i kanisa me Laodicea obi bedo 8 ma en me 7, i rek adaa ma kubo me adek obi bedo 8 ma en me 7. Kede i rek man keken, tung me Republicanism obi nongo dwogo kwo pa 8 ma ne obedo me 7 ma kigiuro ne ki “woke-ism” pa Egypt ki Sodom; ento rek me poro man bityeko pako ne lacen i coc.
Jo ki kac ki leb ki gweng bineno ringgi gi ma otho pi nino 3½, ki pe gibalo ni ringgi gi kikete i kume. Gin ma bedo i piny gibi moro pi gi, ki gibi leyo, ki gibi cwalo kica bot botgi; pien lan aryo man gugoyo peko bot jo ma bedo i piny. I cok me nino 3½ Roho me ngolo ma oaa ki bot Lubanga odonyo i gi, ki gi ocungo i cinggi; ki luoro madwong ocopo i gin ma nenogi. Nyutu pa Yohana 11:9-11.
Future for America pe gubicogi i kabur; keken onwongo ocobo piny i yoo ma gubalo kede, kun lwenyge gudo yeki ikom tho ma nen calo. Ento, “piny ikom ceng adek kacel ki abar, Tipu me kwo ma bino ki Lubanga odonyo iyi gi, gi ocung i tunggi.” Kare pe dong tye, kono ceng adek kacel ki abar obedo cal me alama pa 1260 ceng onyo higni, ma i Buk me Nyutu 12:6 ki 14 ginyutu calo otwii ma iye tem ki ludito gupoto piny. Ka gubicogi i kabur, pe gubed i yoo ma gibipoto piny. Poto piny me Future for America pe keken kare me alama; ento en aye kare me alama pa kwena me “cawa abicel aryo” ma kiwaco kwede i kwer pa Moses.
Gibicwe i wang tong, ki gibicobo woko i piny weng; ki Jerusalem bitito piny ki jo ma pe Yahudi, nyaka kare pa jo ma pe Yahudi otumu. Luka 21:24.
Tye kare adek ma kiyito piny Jerusalemu. Mokwongo, ne obedo ki Babulon, ki cako i 677 BC nyo ochopo i 607 BC. Yito piny ma aryo ne otimore ki Roma ma pe tye ki yie me Kristo, ki cako i 66 AD nyo ochopo i 70 AD. Kare ma adek ne otimore ki Roma me lamal, ki cako i 538 nyo ochopo i 1798. Kit yito piny Jerusalemu ki joma pe jo Yuda, ma kiketo nying i Luka 21, ne obedo higa 1,260 pa lonyo pa Paapa. Revelation 11, kama wanongo wac me Mose ki Elija, ocako ki yaro kare meno.
Kimii an okang ma calo tung; malaika ocung ka owaco ni, “Cung, kadong irup Hekalu pa Lubanga, ki alta, ki jo ma lamo iye. Ento wang ot ma tye woko ki Hekalu, weke i woko; pe irup; pien wang ot en kimiyo jo ma pe Yahudi; ki gweng ma maleng gibicobo iye ki cingegi pi dwe 42.” Nyutu pa Yohana 11:1, 2.
Cik ma omiyo Jaani me pimo ot pa Lubanga kacel ki jo ma lamo iye nyutu yabo pa kobo i 1844, pien rek aryo ma obino i anyim nyutu ni Jaani otyeko nongo yino pa Keto Cwiny Piny Madit i 1844, ci bong gicwalo pire ni myero odwoko tic me waco lok pa Lubanga, rek acel i pot-buk apar acel nyutu ni kobo dong ocako kombedi.
Kare obino ma gin weng ma romo wayo myero giyayo, wek gin ma pe romo wayo obed. Kit weng tye bino neno odoco i wang Lubanga; pien otye kapimo ot pa Lubanga, kede joworo ma tye iye. ‘Gene man,’ owaco en ma okongo lacim abiro i lwete tung macoc, ma woto i tung cen i bot kandera me gol abiro: ‘An angeyo tic mamegi.... An atye ki gin mo ikom in, pien i rwenyo hera mamegi ma me acel; omyero iparu kabedo ma ipoto ki iye, ci ilok cwinya, ci itim tic ma me acel; ka pe, abi bino bot in mapile, ci abi kwanyo kandera ne ki kabedo ne.’ ‘Lok cwinya; ka pe, abi bino bot in mapile, ci abi lwenyo ikom in ki tong me cok na. En ma tye ki winyo, winye ngo ma Roho Maleng owaco bot kanisa weng: Bot en ma ogoyo woko, abimiyo en me camo mana ma kigengo i mung, ci abimiyo ne kidi macek, ci i kidi eno gicoyo nying manyen, ma ngat mo pe ngeyo, ka ce en kende ma okwako ne.’ The 1888 Materials, 1116.
Ka Yohana tye ka yaro kacako me nyutu cing i 1844, omito ni weko paco ma woko pa ot pa Lubanga, pien kimiyo bot jo ma pe Juda, ma gibiro cobo poto maleng pi mwaka 1,260. Luka 21 onyutu ni jo ma pe Juda gibiro cobo Yerusalem nyaka ‘cawa’ me jo ma pe Juda otyeko opong woko. Yohana, i chapta 11, onyutu ni kare me cobo Yerusalem ki jo ma pe Juda ne obedo ki mwaka 538 nyaka 1798. Yohana i chapta 12 oyaro kare man dok aryo calo ‘gweng’, kare ma kanisa owoto iye pi weko yubu ma Papa kelo.
Ka gikwako kwo Mose ki Elija, ki giweko gi i yoo me kiketo gi piny ki cinggi pi kare me nino adek ki abar, gin matime con adek kun Jerusalem kiketo piny ki cinggi myero gene calo nyutu pa kare meno. I Luk apar acel, jo ma pe Jwif gubedo giketo piny boma maleng ki cinggi nyaka kare me jo ma pe Jwif opong.
Ka kamano, Luka nyutu ni tye ki kare mapol me jo ma pe Yahudi; ento wa ngene ni kare me jo ma pe Yahudi ma opongo obedo 1798. ‘Kare me jo ma pe Yahudi’ ma acel ocako i 723 BC, ka kingdom me tung maloyo pa Israel ogweyo piny ki Assyria. Gogo piny eno ocako goyo piny ki twero pa jo ma pe yaro Lubanga, ci odongo mede nyo oo i 538, ka twero pa Paapa onongo ocako mede tic eno nyo oo i 1798. Jo ma pe yaro Lubanga oyabu ki ogweyo piny Israel ma piny, ki yubu pa Paapa oyabu ki ogweyo piny Israel me Lamo. “Cawa” me jo ma pe Yahudi nyutu higa 2520 me Levitiko 26, ma nyutu yore aryo me goyo piny. Ma acel kityeko golo ne ki jo ma pe yaro Lubanga, macalo Assyria, ci Babilon, ci lacen Roma me jo ma pe yaro Lubanga. Eka twero me aryo ma kelo bonyo woko, ma Miller onongo onyutu i kit maler me porofesi ma otyeko tic kwede, obedo yubu pa Paapa, ma onongo biro mede goyo piny nyo oo i 1798. Goyo piny pa jo ma pe yaro Lubanga kacel ki yubu pa Paapa en peno keken ma gimiyo malo i lok me polo, ma kelo dwoko ma obedo msingi ki nguzo me i wang pa Adventism.
Eka awinyo ngat acel ma maleng tye ka waco; ki ngat mukene ma maleng owaco bot ngat ma maleng ma otyeko waco ni, “Obed adii wang neno me lamo me nino ka nino, kede golo cik me goro, me miyo Ka Maleng kede lweny obed kigoyo i ti?” En owaco bot an ni, “Nino alufu aryo kede miya adek; eka Ka Maleng bino yweyo.” Daniel 8:13, 14.
Malaika Gabriel kede malaika moko gimiye Miller me ngeyo ni “daily” nyutu Paganizim, ci “transgression of desolation” nyutu Papalizim. Paganizim kede Papalizim weng gibino cobo piny Yer me Luba kede Lwak. Ci “times” pa Jo ma pe Yudaya ma Luka loyo iye, en cawa aryo me cobo piny pi mwaka 1,260, ma i kacel gibedo cawa 7 me Leviticus 26.
Lok me "oath" pa Musa gicweco i 1863, kacel ki lami ngec Elija ma otyeko miyo lok pa Musa. Lok pa Musa kacel ki lami ngec pa Elija onwoyo ki tho piny ka ceng 11 me September, 2001. Inyo ka Elija dok okobo lok pa Musa, gicwecogi, ci gikiwegi i yoo, pe gigubogi pi ceng 1260; man obedo rib matira i lok me "seven times" ma Danyel waco ni "oath" pa Musa. Yubu ki lami ngec ma dwoko lok pa Elija me Musa, macalo cal ma kityeko yaro iye ki Miller ki Millerites, i agiki bi obed i tung cing kede bi nwoyo ki tho.
Ci bang nino adek ki nus, Roho pa kwo ma oa i bot Lubanga odonyo iye gi, ci gicung i tiende gi; luoro madwong opolo i botgi ma oneno gi. Ci gi winyo dwon madwong ma aa ki polo ma owaco botgi ni, “Binu malo kany.” Ci gidhi malo i polo i oboke; ci joma okwero gi oneno gi. Revelation 11:11, 12.
Wa bi waco ikom adwogi man i coc ma bino.