passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
passage unavailable
This passage is not yet available in .
Anyuta me meza aryo pa Habakkuk ki Dwol me Dyeworot Kucut Wiloboกลางคืน
Iye i can man, wabed tye ka nen Habakkuk ka cetecere aryo—Chart me 1843 ki me 1850—i kare ma bor. Wabed cako ki keto Midnight Cry i kabedo ne. Calo onwoyo, pol i wang tic me kwanyo lok mukwongo obedo me neno doki pi jo ma dong ngeyo cing man, ento pien wa tye ka yubo can ma twero kwan ki jo ma pud pe gitye ka ngeyo cing man, myero wakonygi ki keto wang acel i tam mapol ma pire tek. Wabed cako ki Midnight Cry, ka waketo cwiny wa i kom apii mo ma i nongo i Ellen White ka neno ne mukwongo. Wamii kwan paragraf mukwongo ki i Christian Experience and Teachings, pot buk 57.
Pe nongo iye kare ma obedo ka dong tyeko iye mwaka 1844 ni kwan-na me neno mo ma oyabore oyubone da. An atye ka limo pani Haines i Portland, Maine, nyara wa ma omiyo i Kristo, ma cwinne acel matek ki cwinna. Wek wa acel, lwak mukene dako, wa tyeko cano piny i wang wang-jami me odi. Ka wa tye ka leyo, teko pa Katonda odwogo i komna calo pe aneno con.
Monnyo abino adek matino, ma iye gi okube ki Ityeko White i tipo acel, pe tye ka gengo nyutu mo keken me teko pa Katonda. Ma twero niang maber aye ni, gin weng gin mon, ma tye ka wakilisha kanisa, dok gi abino adek, ma twero neno calo nyako aparo abino adek ma lacoo. Man obedo bedo neno keken.
Aneno ka atye ka acwako gin ma twol dooko ku acama, dok ka anywolore malo dok malo ki i lobo. Atyeko kanyo ka alang iye me neno jo Adibenti i wi lobo, ento pe anongo gin, ka dwon mo owaco ni, “Nen dok, dok inen malo manok.” Ka man otime, anywalo wangena malo, dok aneno yo mo ma tye ka tere dok ma dongo, ma otwero malo iwiye lobo. I yo man, jo Adibenti bene gin ka wot dok ka cito i gang me bwalo, ma tye i agiki me yo. Gin ni pe tye ka cito i mudwogo; i nyuma gi, i cako me yo, tye ka keto wic mo ma ryenyo, ma malaika mo owacone ni en “Kok me Dyeworwen.” Wic man oyenyo i yo ducu dok omiyo wang pi tyen gi wek pe gibot. Ka gikwako wanggi cing i Yesu, ma tye ka mbele kede gi, ka telo gi i gang me bwalo, gin ni pe tye i ayela. Ento pe anyim, mukene ocako lot dok owaco ni gang me bwalo tye ka lacoo tutwal, dok gineno ni myero wa dong odony i iye ki anyim. Kany Yesu ni bene opido gi tyenyo, ki yaro cingone ma lakwena pa lubanga, dok ki i cingone obino wic mo ma oryeny ka yenyo malo i wi kibina me jo Adibenti, dok gikwalo ni, “Alleluia!” Mukene dok, ki tim ma pe opimo maber, oganye wic ma tye i nyuma gi, dok owaco ni pe en Lubanga ma otyeko gicwalo ki oo wa i kabedo man. Wic ma tye i nyuma gi ozim, dok olweyo tyen gi i poto me cing acel me oscuru ducu; giboto, dok gubedo pe kanyo neno cim, kata Yesu, dok guweko yo ka opong i lobo marac dok me tim marac ma tye piny.
William Miller ki Kwo mar Dyewor Trok Anyim amalo dhiiang dwong.
I cok me acel man, nyuma me keto gin manok i kare, wabed wa lok i kom Kacok pa Low Hampton pa jo Adwentis i mwezi me December 1844. I kacok man, jo Millerite mogo gucokke, dok William Miller okwero ngec pa Koko me Dyewor. Tyen lok tye kany ni, nino-tye man, ento ka obedo pi wa weng, onongo obedo tutwal pi William Miller.
Iye dwe acel, William Miller okwero terang ma i nyuma gi—Pii me dyeworwen—ma obedo me timo ni opong aa i yo odok i piny marac ma piny ka anyim. Wabed wa yenyo ngatene pa jami magi. Adwogi me yore me kare macon pwonyo ni jo Millerite ducu gitye ka yie ni gitye ka timo ngec me lapor pa nyakweri apari; man obedo ngec ma jo ducu gweyo i kin gi. Wabedo wa nyutu ni William Miller onongo tye ki ngec mo ikom gin ma Pii me dyeworwen obedo. Miller oyie ni Pii me dyeworwen obedo kwena me cawa me ngolo kop ma tye i Daniel 8:14 kacel ki Niyabo 14:6-9. Oyie ni kwena ma cako yubo i ceng me anyim me 1830 obedo Pii me dyeworwen, “Nen, lakwoobo bino,” ci ni Yesu onongo bino bot piny calo lakwoobo.
I kinjo me akwana me gin ma omiyo jo Millerite gucako bedo, gin gubedo ka gitye ka pwonyo ngec me lapor me nyako apar, ento gupwoyo ni Dwol me dyeworwen obedo kwena ma gitye ka tito. Ento i kare me oro me mwaka 1844, ngec manyen, ma tye atir, opongore: Dwol me dyeworwen obedo tic me Dwe me Abiro, ka giparo ni Yesu biro bino i nino me apar me dwe me abiro. Man en aye Dwol me dyeworwen ma ada. Ka Miller okwero Dwol me dyeworwen ma ada i December 1844, obedo ka okwero historia me oro me mwaka 1844 kadi dok odok i kabedo pa ne con ma ni obedo kwena me kit mapol keken ma oa i myaka me 1830s. Niang dinamiki me Dwol me dyeworwen tye gin mapire tek. Ka pe i niang 2520 calo jo Millerite gu niang iye, pe iromo niang Dwol me dyeworwen. Ka pe iromo niang Dwol me dyeworwen calo jo Millerite gu niang iye, idonyo woko ki i yo, i rumo piny marac ma tye piny.
I kare manwony man, wabicako ki adier mo ma i kom chart, ma kawot me Adibendi me kare ni juko ka pe gimito ka leng. Biblical Research Institute me Kanisa me Seventh-day Adventist ki bal theologian mapol me Adibendi juko 2520. Wabiyubo lok man i yo pa Lekitabu Maleng ka waceto anyim, ento i cako wa, wabinyuto ni Ellen White twero cing tyen bot 2520 i yoo ducu. Institute-ni ki bal theologian mapol bene juko ngec pa luwot me cako ikom Daily. Wabinyuto ni juko ngec pa luwot me cako ni Daily en paganism, obedo juko Spirit of Prophecy. Institute-ni bene juko ka leng i wob me public ngec pa luwot me cako ikom turumpeta—Turumpeta me Abic ki Turumpeta me Abino. Wabicako ki nyuto ni juko ngec pa luwot me cako ikom turumpeta, obedo juko Spirit of Prophecy.
passage unavailable
This passage is not yet available in .
Akwana pa Millerite ki Tye Ceng Maloko Moko Kwongo
Wabedo ki Uriah Smith i buk *Thoughts on Daniel and Revelation*, pot buk 521, me nyutu kwena me Millerite dok me loko lok ikom mwaka 1798. Uriah Smith ocoyo ni, “Kwena me cente me tim manok ma tye i Revelation 10 dong kitye ka nongo ticgi maber ki lok ni malaika man en acel ki malaika mukwongo i Revelation 14.” I Revelation 10, malaika malit obino piny ki aa ki polo, kwo ki buk matidi matye ayaba i cingne. Ellen White owaco ni malaika malit man en Yesu Kristo, dok buk matidi en Buk me Daniel. I agiki me cabi apar, kiwaco bot John me camo buk matidi man, ma bino bedo mamit i doge ento marac i iye. John oromo kwena me Millerite, ka cawa ma kwena me Daniel bedo mamit ento opwodwoko i can me kumu marac. Malaika malit i Revelation 10, calo jo macako kwene owaco, en malaika mukwongo i Revelation 14—gin en malaika acel.
I kare me wa cako tic me tito maber i kom malaika magi i buk me Niyabo, ento myero wa tim kwede. Malaika ma dit i Niyabo 10 bene en malaika ma William Miller onongo oyero ni tye ka tye ka peko Wok me Dyeworwen pa Dii i piny me timo tic pa malaika me acel i Niyabo 14 nti: “Lwonguru Lubanga kwo, kanyuru Wun ducu wek omiiye ducu, pien cawa me ngol kop pire otyeko bino.” Cawa me ngol kop pire tye ka lok i kom Daniel 8:14. Malaika magi nyuto yo mapatpat me tic ma otime.
Ka wa dok cen i kom Uriah Smith: ‘Kare me gin ma tye i Niyabo 10 pud konyo me ngeyo maber ki i gin ma malaika man dong pe tye ma lubbe keken, pien en aye malaika me acel i Niyabo 14.’ En tito gin ma gubedo ka lengogi kacel: gyeng-gi aryo gin gi kwena me lanyut mapat ma myero gitye ka lwalone, gyeng-gi aryo gitye ka loko lanyutgi ki dwon madu, gyeng-gi aryo tic ki lok malube ma tito i kom Lacwec, kadi boti gyeng-gi aryo gilwal kare—acel ka kwoyo kwena ni kare pe bibedo dok, dok acel tye ka lwal ni saa me kwanyo tyer pa Lubanga dong oo. Kwena me Niyabo 14:6 kiketo i but bukin me cako pa kare me agiki.
Uriah Smith owaco ni kare me agiki en aye 1798, kadi cawa me Cik me Neno 14 bino lacen inyime ka meno. En ocoyo ni, “Ento kwena me Cik me Neno 14:6 keto i tung’ kom acakki me kare me agiki. En aye cako me yarowa ni cawa me kwalo pa Lubanga otyeko oo, ci pi meno myero obed ki ticce i odok gwoko ma agiki. Paulo pe olaloyo cawa me kwalo otyeko oo. Luther kacel ki jo ma gwokke pe olaloyo meno. Paulo onyuto lok me kwalo ma bibino, ma pud tye i anyim, ma pe kigengere kare ne; dok Luther oketo en nyo i kare ma romo mwaki abicel adek ki mapol ki lacen ki nino ne. Medo kato meno, Paulo ociko kanisa wek pe ojami kwena mo keken ma calo ni cawa me kwalo pa Lubanga otyeko oo, nio ka kare mo ma kitego otyeko oo.” I 2 Thessalonians 2:1-3, Paulo waco ni nino pa Kristo pe tye cok nio ka kweyo woko bino me acel, dok dano pa abic obinyuto en aye. Paulo oworo dano pa abic, tong gweno matidi, bapapa, dok ogwoko kare lung me loyo wii ne ki ciko me goro, ma otyeko mwaka 1260, ma otyeko i 1798.
I mwaka 1798, gwok ma onongo tye kwede ikom tito ni nino pa Kristo tye cok, oto. Kare me agiki ocako, ci kwer otwero ki i buk matidi. Cak kare meno, malaika me Niyabo 14 ocako wu. Uriah Smith owaco ni, “Ka ibedo me neno,” cak mwaka 1798, kwena pa malaika mukwongo omede ka wu. I mwaka 1798, malaika mukwongo me Niyabo 14 odonyo i historia—man aye ngec pa lupionia. Cak kare meno, malaika me Niyabo 14 otito ni cawa me kucok pa Yat obino, ci malaika me chapter apar otwero ka cung i kom nam ki i kom lobo, ka kwano gi kwo ni kare pe bibedo dok. Ngec gi pe tye ki akalakala. Lok weng ma keto acel, tye ki teko me twerone dok i kom lawote. Dini me kare ni tye ka neno pienc me guro me lok aryo magi. I tito me adwent, makat, ki bot mwaka 1840 nyaka 1844, gurogi mapol ki ma pe onongo twero kwedo, ocako.
Smith kwayo mwaka 1840 ki 1844 i kom jambo malaika me acel me i Niyabo 14 ma obino i mwaka 1798, ento bene okwayo malaika me acel i mwaka 1840, kama kwena ojuko teko. I tyer pa adwent, maka i kin mwaka 1840 ki 1844, cakke tye me timone duc. Ka malaika kene ki tyen acel i pel ma ocum ki acel i lobo, nyutu ber bedo me kwena pa lokke. Kwena no obedo me kato i nam dok oyot i rok mapatpat, dok kwena me adwent bene oo i kacok me misyon acel acel i wilobo duc. Cakke i mwaka 1840, kwena pa malaika me acel, kit ma Ellen White owaco, otyeko cwal i kacok me misyon duc i wilobo. Man otim ka cing kwo me mwaka-kik i profesi me Baibul oyubwate ki bal pa obedo pa Bwami bwa Ottoman. Pe wa tye ka tic ki matut me jami man kombedi, ento wa tye ka yubo gang me lok me i itihasa pa Millerite ki nyig me Midnight Cry.
Gin mukene me Akwana: 1833 kacel ki Kwero pa Mony
I mwaka 1833, lworo pa lakalatwe otimme. Ellen White owaco i The Great Controversy, pot buk 333 ni: “I mwaka 1833, mwaka aryo nyuma ka Miller ocako tyeko i wang lwak adwogi me nyuto adwogi ni Kristo biro cok, anyim me cing apar pa cik ma lacolo oloro me cako ocako nyute, ma Lagwok owaco ni bibedo cala me bino Kwene me aryo. Yesu owaco ni: ‘Lakalatwe bibinyo ki i polo.’ Matthew 24:29. Kadi John i Revelation owaco, ka en oneno i gin ma oneno i nying ango ma onongo gibedo me cako nyuto nino pa Katonda: ‘Lakalatwe pa polo opoto piny, calo yat komwola kelo nyiggi ma pud pe otyeko nwo, ka oyik ki yamo madu.’ Revelation 6:13. Porofeto man oyotwong cing me adwong ki me cwec i kube me lakalatwe ma oponyo matek i November 13, 1833.”
Adwogi pa William Miller owaco ni: “I dyewot, lacen ka acamo cam pa odok ikin dyel me mwaka 1833, acobere i kom meja na me ngi yo me penyo gin mo acel; ka acoo me aa woko me tye tic, gin man obino i cwinya ki teko moloyo lacen ducu ni, ‘Dhi, i miny kwede i pin ma ducu.’ Cwiny man obino anywalanywala ki teko mada, omiyo adok acobore i kom kompi wac ka awaco ni, ‘A pe atwero dhi, Ruoth.’ ‘Pi ngo pe?’ calo ni odwogo boti; eka lok me cwak cwak na ducu ocako tonyo, pe atye ki twero; ento can na odoko madit tutwal, omiyo adonyo i iye me keto cikke maleng kwede Lubanga ni ka En biyo yabe yo, an adhi ka atim tic pa debera bot pin ma ducu. ‘I bedo ka iwaco ngo ka iwaco yabe yo?’ calo ni obino bota. Eyo, awaco an, ka atwero nongo lwongo me loko i wang lwak ka gin man tye i kabedo mo keken, ted an adhi ka aminy botgi gin ma anongo i Baibul ikom bino pa Ruoth. Cutcut pwonya ducu orweny. Eka acwiny yom ni pud pe romo twero ni gibin lwonga i kit man; pien pe anongo kono lwongo ma calo man, pe gitye ka gineno tem na, kadi bene an pe anongo ki gen matidi me lwonga i poto mo pa tic. I kare ma pe oting' madit, calo me dakika adek pa pyera acel, ka peya aa i oda, latin pa Mr. Guilford me Dresden, ma tye ma kama kilomita apar wiye abicel ki abicel ki acel ki gangna, odonyo iye ka owaco ni wonye ocwalo iye me lwonga, dok mito ni adhi ganggi kwede, an ka atamo ni romo bedo ni omito ni onena pi tic mo. Apenyo iye ni omito ngo. Odwogo ni pe bino bedo ki lego i kanisa gi i dyewot ma bino, dok wonye mito ni abi ka alok bot lwak ikom lok pa bino pa Ruoth. Cutu adoko ma atye ka anywena pe ki yom pien an aketo cikke ma acalo man. Acako tugo Ruoth cutcut, eka acako moko cing ni pe abidok dhi. Aliko latin no ma pe amiyo iye gamo mo keken, eka adok i bwo yot ma tye cok ki kama no, ka atye i can madit. Kanyeka amegere ki Ruoth pi kare ma calo cawa acel, ka atye ka atem me yweyo awora ki cikke ma aketo kwede, ento pe anongo yweyo mo. Lok man opwonyo i kom nyutu cwiny na ni, ‘I bi keto cikke ki Lubanga ka dok i turo gi oyot tutwal i kit man?’ eka richo madit tutwal me tim kit man oting'o an cala yamo. I agiki adwogo piny, ka apolo ni adon i cing pa Ruoth; adwoko cikke ni ka En biyo canga, an adhi, ka ageyo i kom En me amiya kica ki twero me timo ducu gin ma En biyo ywayo bot an. Adok gang ka anongo latin no pud tye ka kuro. Omedde tye ka kuro too i nyuma me cam me odok, eka adok kwede i Dresden.” En aye kit ma Miller, ikin dyel me mwaka 1833, ocako kwanyo messeji man i wang lwak. I mwezi me December mwaka 1833, lwoko pa lakalatwe dok omedo lwongo me lwor i kom messeji ne.
1840: Tye ma Neno pa Lanebi Otyeko Kony, ki Ubedi pa Ottoman
I mwaka 1840, Ellen White otyeko anyuta ikom neno ma dit me cobo joneno pa porofeto. Okwena man i Spirit of Prophecy dong pe tiyo ka kulu, pien jo mukene twero loko ni Uriah Smith en aye owinyo dano me keto iye i The Great Controversy, ento twero magi pe tye ki adwogi. En tye ka lok ikom poro pa rwate me cobo pa porofeto ma tye ka telo nyime zuwa mwaka 1840, ma iye tye ka piny pa lakalatwe ki Nino Mupol. En ocoyo ni, “I mwaka 1840, cobo porofeto mukene ma dit apwoyo cwiny pa lwak mapol.”
En nongo obedo ka cako kwanyo kwena me cik me piny i Buk Maleng, pe dong gin me ngat acel keken ma Josiah Litch oneno anyim. Myaka aryo angec con, Josiah Litch, lamitino ma dit ma tye ka loko lok me bino me aryo pa Kristo, opwonyo nyuto me Kanya 9, ka ono anyim wi poto me Ker me Ottoman. Calo kwanyo ne, teko man myero obaloke woko i nino 11 Agusto, 1840. I kare ma onyuto, Turkey, kun oyubo i kom okwena me jwat mege, ojolo gwok pa Teko me Dul me Europa, ci i yo man oketo kene i bwo loc pa wenge ma jo Kristo. Gin ma otimme ocobo anyim-nono ne cocel ada. Ka dong ngatuc obedo dong gini ngeyo, lwak mogo mapol oyik ni cik me lok me nyuto kwena me cik me piny ma Miller kacel ki jo ma tye kwede gujolo, obedo atir; ci omiyo cwercwiny ma dit mada i mwaki me Advent. Jo ma guwoto i kwan ki i rwot, guwot kacel ki Miller i lok ki i coyo me kwano tamme; ci ki i mwaka 1840 acel wa i 1844, tic no oyar odok anyim oyotoyot.
Uriah Smith otyeko wa nywako ni malaika me acel i Cuko 14 obino i mwaka 1798, ento en aye malaika acel ki malaika me Cuko 10. I Cuko 10, kiwaco bot Yohana ni omed buk matidi ki i cing malaika, ci otye ka camo, dok obedo manyen i dyel wi doge. Kwena pa ba-Millerite obedo manyen i nino dwe 11 Agusto 1840, i nge mwaka aryo me acam camo ni Ker me Ottoman obedo ka tur ki pake ma lube ki cik me mwaka-ka-nino i poro me lukaatika pa Baibul. Ka gin acen otime atir tutwal calo gineno, kwena ma gitye ka tito obedo manyen i wi dogi.
I nino dwe 11 Agusto, 1840, kwena obedo marac i doggi. Kiwaco bot Yohana ni oyab buk matin ki i cing malaika ma otyeko lobo. Malaika no olor i dwe 11 Agusto, 1840, dok malaika man me Niyabo 10 en acel ki malaika me acel i Niyabo 14. Malaika me Niyabo 14 obino i mwaka 1798 i kare me agiki, ento kwena ne ocwalo tek i 1840. Ellen White owaco ni ka tic no onyuto ni ngene, piny mapol oyubo ni cik me lok me niyabo me kwano ma Miller ki lutic kwede gubedo kacel giye obedo atir. Kibedo aa i mwaka me 1930, ka i cak ki 1919 ento tutwal i mwaka me 1930, Adventism okwero cik me lok me niyabo me kwano ma Miller ki lutic kwede gubedo kacel giye—cik magi bedo yo me kwano Baibul ki coc me kare-ni-kare me tic me piny.
Ca 1843 ki Cawa me Tarrying Time
Alama ma tic i yore pa gin ma obino i lok pa kare me dong acel bene en cati pa 1843, ma otimo i dwe me May 1842. Ellen White okwanyo ni, “An dong aneno ni cati pa 1843 okelo ki cing pa Wonye, kadi bongo pe myero lokke, pien namba ne tye calo en mito, dok cing ne bedo malo pire ka kano kica i gin mo ma bal i namba mogo, me tic pi ni ngat mo pe nenone anyaka ka cing ne okwanyo.” Cati man en alama pa yore me profesi, ma otimo i dwe me May 1842. I dwe me June 1842, kanisa me Protestant nokingo doggi, dok malaika me aryo ochako bino.
passage unavailable
This passage is not yet available in .
Yweyo moko me acel bino i ngec. Ki i buk *The Great Controversy*, pot buk 393: “I mwaka 1842 acel ki cawa manok, cik ma opedo i agiki man me coc ni, ‘cok wang acel me wangwac, dok iyer kede i kom tabul, wek ngat ma kwano obed ki yot me ringo,’ no otyeko kelo i tam Charles Fitch yub me timo tabul me agiki me nyuto wangwac ma i Daniel ki Revelation.” Charles Fitch, ma oto ceng manok ka pud pe otoyo *Great Disappointment* me 22 October 1844, Pan obedo ka tic kwede i lok me kit man. En ojubo tabul meno, ma opwonyo ki opok i dwe me May 1842.
passage unavailable
This passage is not yet available in .
Man obedo kare me kuro i ngec me lapeny pa nyako apar, i Habakkuk 2, kede i Daniel 12. Daniel 12:11 twero ni, “Ka cako ki kare ma gibikelo woko mot me tyeko ceng...” Lupwonye me acakki gwoko ni peke pa pakan obedo atum i mwaka 508, ka Clovis oloyo Visigoths. Ka cako ki kare ma gipoko pakan woko dok papi obiketo i wi kom (mwaka adek i nyima, i 538), bino bedo nino 1290. Tyen ma lubo owaco ni, “Ngat ma gilamwonye en ngat ma kuro dok oo i nino alif acel adek ki piero adek abicel.” 508 mede ki 1335 tye 1843. “Ngat ma gilamwonye en ngat ma oo i 1843.” 1335 nyuto kare me kuro, ka owaco ni, “Ngat ma gilamwonye en ngat ma kuro dok oo i 1843.” Ka i cing iye ngec pa lupwonye me acakki ikom me “daily,” calo Ellen White bene timo, man leng.
Me wec me bedo ka anye lok man maber, Isaia 30:18 waco ni, ‘Kumeno, Rubanga bino kuro.’ Kany, Rubanga en ja nyom ma i ngec me nyako apar, dok En obedo ka kuro. ‘Kumeno ja nyom bino kuro wek obed ma atir keken botu, dok kumeno En bino kwinyal i wi piny wek obed gi cing me kica botu; pien Rubanga en Rubanga me ngolo. Gum mapwod nono joma kuro En.’ Man rwatte ki Daniel 12:12: ‘Gum mapwod ngat ma kuro dok oo i 1335.’ Ja nyom kuro i March 22, 1844. Gum acel tye ka konyo ni i bino oo i lwor me poko me acel, ci dong ikuro. Ka ioo kany, myero ikur. In kuro ngo? Habakkuk 2:3 waco ni, ‘Pien anyut tye pwod pi kare ma kiketo woko, ento i agiki obino loko dok pe gibec; kata bed ni obedo ka kuro, kur wek obi.’ Gum me oo i 1335 en gum me oo i historia man, ka ka Rubanga bicobo Kwo me Dyewor.
Pe dano pe biye iye ni ginywako kwo i Kwooto me Dyewor Aboro. Lwak moko odok ki jo Millerite pe pien gin tye ki ngecgi kengi me Yesu Kristo onyo kwan kengi me Lok me Katonda, ento pien lworo. Kanying Dyewor Aboro pe pud obino, Mukama pwodho owot owoko lwak magi ki i tic man. Kec me acel obedo buto acel i yo me yubbo pi Kwooto me Dyewor Aboro. Calo Ellen White owaco, ka pe watye ka niang man, wawoto aa ki i yo piny i poto marac ma piny.
Miyo Moco me Cawa mar Atyen Ngec me Aryo
passage unavailable
This passage is not yet available in .
Pii me dyewor piny omiyo tek bot kwena me malaika me aryo. Malaika ocwalo ki i polo me cogo jamo i tam me jolo megi ma gitye ki can i cwiny, kacel ki gi me kwayogi pi tic maduong ma tye anyimgi. Dano ma gin gi ngec madit onyo yub madit pe gin aye gubedo me acel me rwamo kwena man. William Miller pe obed me acel me rwamo kwena man; ento pot bukene, en obed me agiki me rwame. En obed ma lacoo ma tye ki yub madit adaa i niang kwena man, ento Samuel Snow en aye obed me acel. Gi ma con gitye ka przewo tic man gubedo me agiki me rwamo kwena man kacel ki konyo me medo tek i pii man. I kom gin ma obedo i kare me lwak, dano me agiki me rwamo kwena me Pii me dyewor piny obedo William Miller.
Ki buk *The Great Controversy*, 376: I kare me cing me *Midnight Cry* ka tye ka omedo tek, jo ma romo 50,000 gicako woko ki i kanisa. Pien tic pa Miller obedo me cweyo keken kanisa, i acakki ne ogamo gi kwo, ento ka lutela me kanisa gi lulamojjo me dini giyero me kwero pwony me *Advent* dok gicwako me tumu weng me yelelyel i kom lok man, gikwero iye ki i kabedo me kwanyo lok me pwony, dok gikwanyo ki jo-gi twero me bedo i kare me winyo pwony i kom dwogo me aryo pa Kristo, kata me loko i kom gen-gi i kube me kacoke me jo. Lutela i Kanisa me Adventist tin ni, ma gikwanyo pwony pa kwena man i kanisa dok kata i gang me jo, gitye ka nyuto anyim i kany i mwaki me Millerite.
Joma ngat ma oyee i Kricito nongo gin i atem matek ki i can marac me tamo. Gin orwaro kanisa gi ahinya dok pe gikwanyo peke me ywak ki kanisa gi, ento ka gineno ni caden me Lok pa Lubanga tye ka kicoo, dok twero gi me nongo tic me yeny me profesi tye ka kikwayo, gityeko ka ni cing ma oweko ni gitye gupeko ni rwom me bedo ma adwong i kom Lubanga pe obedo me gicako rwate. Jo ma gwoko me gengo caden me Lok pa Lubanga pe onongo romo neno gin calo jo ma gin tye ka timo Kanisa pa Kricito. Pi meno, gineno ni gibedo ki pwoc me ywak ki kub me kwan ma gitye iye con. I kare me lyeto me mwaka 1844, romo jo 50,000 okwanyo ki i kanisa.
Ngene pa Miller ki Dwol Piny mar Adaa ma Adier
Ki buk me Elder Damsteegt, *Foundation of Seventh-day Adventist Message and Mission*, Miller onongo ni poro me Daniel 8:14 kacel ki malaika me acel i Revelation 14 obedo Wo me Dyeworwok—“Nen, cware bino.” En onongo oyero ni kwena man tye ka nyutu dwogo me aryo pa Christ. Miller oneno ni lok me gin mukene ducu obedo Wo me Dyeworwok, ento Ellen White owaco ni Wo me Dyeworwok gucobo i kare acel ma kikome. Samuel Snow ocako nying me kwena ne “Wo me Dyeworwok me Aham” me poyo en ki pwony pa Millerite ma onongo owaco ni Wo me Dyeworwok obedo kwena me chung.
Jo ma gin rwate i kom cwiny me lacoo ni ogamo kwena mukwongo, dok jo ma con gubedo i tel me tic ne gin ma gubedo me agamo pacu ka lacen, kacel ki konyo me meddo piyee me wo. William Miller, ma otelo tic kwede ki cak mwaka 1833 nywal ma i anyim, ne otwero tek ki kwena me “Kok me Dyeworwen” ka omwogo i dwe me Agusto 1844. En pe ne otam bedo ma tye ki cwiny ma nongo ni myero oyot ki poko ki kanisa, dok en pe kwede ne omedo pwonyo ni tye ki ngec mukene i kom “Kok me Dyeworwen” pi myaka mapol.
William Miller ocoyo ni, “An pe atam keken ikare mo acel maber pi nino acel me nyuto pa Rwot, pien ayito ni dano mo pe twero ngeyo nino ki saa. I kare ducu me pwonyona aweng ma kiwoko, gin bino nen ikom pot buk, ni, calo mwaka 1843. I pwonyona ducu ma ayubo ki dog cen, an kare ducu awaco bot jo ma tye ka winyo ni kare magi bino tum i 1843 ka pe tye bal mo i kwanona, ento pe atwero waco ni agiki pe twero bino kadi con mbele i anyim me kare meno, kadi bene ni gin myero dong obed ma kilwongo kare ducu.” I mwaka 1842, owek me lutino luwote mo guwaco ki moko mapat madit adada mwaka kikome, dok gukwer woko an pien akwanyo iye “ka.” I May 1842, kiwoko kart me 1843, dok lutino luwote guwaco bot Miller ni enong woko “ka” ki i tyen lokke.
Miller omede ni, “Jarnal me lwak pa lwak bene obedo acoyo ni an acako ayiko ni An atye ka acako ceng acel ma atir, acel me nino abir me dwe me April, pi bino pa Rwot. Pi meno, i dwe me December pa mwaka meno, ka an atamo ni pe aneno bal mo keken i kwanica, an acoyo yenyika ni i kare mo acalo iye ikin March 21, 1843, ki March 21, 1844, Rwot bino.” Miller dong otyeko acung iye ni nino me apar pa dwe me abir aye nino meno, dok lacen ma Samuel Snow tiyo ki tam man me kwako “Kok me Dyeworweny,” Miller dong otye ka acoyo ikome. Miller en aye dano ma Rwot tiyeko kwede me ryeko kacel me lok ma Samuel Snow tiyo kwede me nyuto October 22, 1844.
Miller ocoyo ni, “I mwaka me 1843, lurok ma opong loyo me potor marac dongi orumorumi i cawa pa an ki jo ma tye kacel koda ki nyig coc ki keto me rwot kacel ki mimbar mogo. Gikonewa ma wa timo ogerwogi, cikewa ogeng-nyuto marac, ki kitwa obedo me tuko nyinge.” Cawa odok anyim, dok nino me 21 March 1844 opita ka pe i Wangacel otyeko bino. Cwercwiny no bedi maduong, dok jo mapol pe ocako cako dok wot kacel gin. Kabedo ma pe ka cawa man otoye, aa ki 1840, jo ma karekero ni gin Millerites gitye aryo me mia apari (200,000), ento ka otyeko oo i kabedo man, jo me mia abicel keken (50,000) aye odongore.
Miller omede ni, “Cing ma pe olare, i ngwelo me mwaka 1843, obedo ni lutic wakena mogo cako luoro kanica ni Babylon, dok gucako tito ni obedo tic me Adventists me aa ki iye. Gin man, obedo cwer cwiny matek bot an. Pe keken ni atir mamego obedo marac, ento an akongone ni obedo loko marac me Lok pa Katonda, kacel ki wokke me Cik Maleng.” Miller onywalo can ki lok me malaika aryo, ma omedo matek bot iye me rwate lok me “Midnight Cry” ma atir. Cik man opong, dok kanica gulyeko wang botgi, ma okelo kwor kacel ki poko jo Adventists mapol ki kanica gi ma acel acel.
Ka ikare ma enyaŋ i buk ne otumere, Miller onyutu ni cwercwiny omede i kom ikare kikonyo atir, ento odongo ni pire tek i woro. Omedde ki ticce i West i kare me lyeto mwaka 1844 tungo ka lok me dwe me abiriyo ne ocako. Pe obedo ki butic mo keken i tic man, aa ka i waraga acel ma otyeko cocyo dwe apar wiye acel mukato, ma oloko i kom gwoko Cik me Moses ma otitino i dwe meno. Pe olamo ni lok meno myero otim ki kit ma calo man, onyo ni ye i cadi meno myero obed yubo me warruok. Pe obedo ki rwate ki tic meno tungo ka wiki aryo onyo adek ma pud pe ochopo i October 22, 1844. I waraga ma ocoyo do Himes i October 6, 1844, Miller ocoyo ni, “Atye ka neno ducu lyel me dwong i dwe me abiriyo ma pe anenon kwede con… Kombedi, gima opwodwore obed i nying Wonye, aneno ber, rwom, ki rwate i Loc pa Lweny, ma acamo lego pire kare malac, ento pe aneno tungo otino. Pwod Wonye, aye cwinya. Omera Snow, Omera Storrs, ki jo mukene, gubed ma opwodwore pien gubedo jamiyo ma guyabo wangena. Atye cok ki gang. Lyel, lyel, lyel, lyel.”
Iŋene Miller odoko tyeko paro dok i kom Woł pa Dyeworwiny, ka nyako ni obedo fanatikismi. Damsteegt tito ni Snow oo tyeko nongo cako lok me kwena pa cawa me Woł pa Dyeworwiny ki i tic pa Miller ma obedo con.
Abaro pa Snow, ma gityeko coyo kun gicako kwanyo gi i dwe marac 1844, pe ocako tero tam pa lwak mapol go nyaka i kacok me Exeter camp meeting, i nino 12–17 pa dwe me abicel 1844. Ka eno, nino ma en ocoyo atir pi doka pa Kristo onywalo yeny mapol i kin jo Millerite, ka tye kelo tic gi me lakwena me cing cen. Dogi pa jo onongo olokke me ngene ni “Seventh Month movement.” Kadi bedi ni jo ma dongo i kin jo Millerite onongo gin geno tic man kadong i caku, i cabit acelacel mapek ma pud pe otyeko poto pa gin ma gitye ka kur, gidwogo me dongo i yubo man, kendo giyie ni tam pa Snow odong ka gicoyo gi i papula kendo ka gicwako.
Pwoc me Dyewor Kede Gin ma Obedo Icing Enye
Woro Ellen White me acel okelo ni jo pa Katonda tye i yo ma doko i polo, ka tye ki lyel ma tye nyuma gi ma lwongo ni Koko me Dyewor. Omyero ni ngec ma Samuel Snow onyuto obed ma ongene. I dwe me May 1842, gucoyo chart 300 pi jo laloc 300. Ka oo i March 22, 1844, nyuma pa paro marac me acel, guweyo chart, dok lwak mapol gucako aa woko i mwolo. Jo ma gubedo dok gucik ni guwot i mbele. I kacokke me kampu me Exeter, Snow onyuto ni Rwot bino i October 22, 1844, Nino me Kwanyo Coo. Man omiyo gi cwinya me tito kwena onyo.
Joseph Bates onyuto ni i nyuma pa kucok ki i camp meeting me Exeter, ka en owoto i dyere me gini pa ciemo, en owinyo dwon jo ma dong tye ka dokor dokor ni, “Nen, lakwayo tye ka bino!” Cik man owanyeko Amerika weng i dwe aryo, kelo Icwiny Madit me Kec i nino 22 October, 1844.
Damsteegt tito ikom pi Kacok pa Low Hampton pa jo Adbenti, December 28–29, 1844, ma obedo kwede Himes ki Miller. Himes oyubu ni myero poc lutela, cogo piny pa jo Kristo, dok oluong kwena pa warrac bot jo grwok. I nge tyen calo cabit manok, kacoc pa Adbenti ocako dok tic, dok Himes oyebo ni dog pa warrac oyabore. Miller ma pe oyot-oyot ojuko cing ki ngec pa “dog ma otwero tyen” ma opong labongo, dok odok i tamme ma owok kwede con i kom Koko pa Dyeworwen. I dwe acel no kede, Ellen White otyeko neno gin acakki me neno, ma onyuto ni gin acel ma gengo Koko pa Dyeworwen, gikwanyo woko ki i yoo. Neno no obedo bot William Miller marac kwede calo bot dano mo keken.
Tem Madit me Otyeko pa William Miller ki Pwony Mamego me Tye Moko Duku
Ki buk *Early Writings*, pot buk 257: “Ki ca luwoko tam na i kom William Miller. En onongo nen calo dano ma tam omwoyo i iye, dok onongo otuk ki cwercwiny kacel ki cwer ma i kom lwak pire. Dul ma onongo gubedo kacel i jedo ki mar i mwaka 1844, gubedo ka tye ka weko margi, ka gubedo ka kwanyo lok i kingi kengi, dok ka gubedo ka donyo i kit ma otngweno, ma gitye ka dok cen nyuma. Ka en oneno man, cwercwiny omaroo teko ne. A nen lutelo ma dit ka gitye ka neno en, mapol lok i kom Joshua Himes, dok ka guluoro ni romo bedo ni obino rwate ki kwena pa malaika me adek.” Kwena pa malaika me adek i kabedo man obedo Sabato. Ka Miller onongo olwongo iye olo i wang marac ma aa ki polo, lutino man gucako keto yub me kwayo tam ne aa cen ki wang marac no. Teko pa dano ogengo en i mudiro dok ogwoko teko ne me twero i kin jo ma gubedo ka kwero adwogi. I agiki, Miller ocako yeko dwone ka kwero wang marac ma aa ki polo—Sabato. Pe ojolo kwena ma onongo wa nyutu tyen lok me cwercwiny ne ma obedo pi pe romo, dok ma wa keto wang marac ki ducu me dwong i kom gin ma guwoto con. En ojing i kom ryeko pa dano me kakare, pe i kom pa Lubanga. Pien tic omwolo en dok myaka ocako turo en, pe onongo obedo ki ceng ma rom keken calo jo ma gugengo en ki adwogi. Cul no tye i komgi. Kace Miller romo oneno wang marac pa malaika me adek, gin mapol wa bedo ka ginyutere ne. Ento lutino owot ne gubedo ka twero me yebo mar madit i kom en, me ma en opwoyo ni pe romo pud oyaro kene ki weko gin. Lubanga ojuko ni en obed i bwo teko pa to, dok opiko en i lyel pien jo ma gucako kwayo en aa ki adwogi. Musa oyubo bal mapat mapat con mapwod pe odonyo i Piny ma Kijuko; dok kit manok bene, Miller oyubo bal ka onongo cok odiye me donyo i Kanaan me polo. Jo mukene gubedo ka telo en me timo man; jo mukene no aye gibed ka miyo kwan pi man. Ento malaika gitye ka gwoko pro ma ber pa jatic pa Lubanga man, dok gibino aa woko ka dwon pa turumbeta ma agiki oywak.”
Agiki: Pwony ma pi kare-ni masiku-ni
Ka tyen lok, William Miller tye cal ma nyuto Abadventis me nino me sabiti i agiki me piny. Neno ma Ellen White neno me acel tye pi nino wa ma loyo nino ne kikome. I agiki me piny, Abadventis me nino me sabiti bibedo ka kwero terang me “Midnight Cry.” Terang me “Midnight Cry” pe twero niang ka pe ki niango historia man. Kec ma acel oweko gibedo maleng adwong i wi kacok me Millerite, ka kwanyo woko jo ma bene tye kany pi pwoc ma pe opore, kadi dong oyubo lwak pi nongo temo ma obicwalo gi donyo i Kabedo Maleng Atyek. Jo ma oo i kec ma acel gitye ki gum pe ka pe gi kuro pi October 22, 1844. Cawa man Lubanga ocimo pi cweyo lwak ma En obikoko i Kabedo Maleng Atyek. Kwero “Midnight Cry” dok lwo woko ki i yoo no, obedo kwero historia man ducu.
William Miller otimo balo adek, dok wan bene kare duto ki temo wa ki temo adek. Balone me acel obedo kwanyo kwede Pii me Dyeworwen i dwe me December 1844. Balone me aryo obedo winyo dano i kare ma pe winyo Katonda, ma omiyo otino i balone me adek: kwanyo kwede Sabato. I agiki me piny, Adwentis me Nino me Abiro bino kwanyo kwede historí me Pii me Dyeworwen kacel ki luŋo me dok cen i yo mapol, pien gin winyo dul ma tiyo kwedgi. I tic man, gin yubo gin kikome me cing jami me lela, ka gin dok tye ka rwatteko yo me temo me Miller ma tye ki tuto adek, ma cako ki kit ma gin rwatte kwede kwena kacel ki historí me Pii me Dyeworwen.
Ngecari aryo keken ma tye ka kwanyo lok me kwena pa kare me gin ma pe oyube me acel oo wa i gin ma pe oyube me aryo: nino 2300 (“Ento ka nino me kwena obedo ka pe oyot, itye ka kuro onyo”) ki 2520. Kwanyo 2520 weng obedo kwanyo Koko me Dyewor. Kwanyo Koko me Dyewor obedo lwongo woro ki i yoo ki poto i wi lobo marac ma tye piny.
Wan wa bino maber dok i poko ma aa anyim.