Lok me Tiyo Kaka Atye Nying Kede Tye Miyo Ngene Piny
I kare dong waacako timo ayuta me coc me “Tabilo Aryo pa Habakkuk” wek ginywaki adwogi i leb mapol ma tye i kakube wa. Tic me loko kwena ma owaco i dog cen i kit me coc, en tic matek loyo kit ma dano romo niang ka pe ongene ki kit me gin mapol ma myero gicung i iye me loko kwena ma owaco i dog cen bedo kwena ma ococ, kacel ki peko ma myero ocake i agiki me lokiyo gin man i leb mapol ma tye i kakube man. Wacako kombedi me yubo coc wa maber i kwena acel ki i kin acel me kwena abicel adek ki abicel, dok anongo gin mukene ma myero wa dok wa cung i iye. Man tye kwede ki dongo mapol mapol me kwena man kacel ki cobo ne ma obedo i mwaka 1989 nyaka i kare me historia wa ma kombedi.
I kare ma okwalo mapee ikinino mwaka apar wi dyer abicel angec, bene tye adwogi ma ne pe kiangeco maber, calo nyig coc me ngec. Adwogi me acel ikin ma myero alokone maber aye tero me malaika me aryo i anyim me lok pa Millerite. I kare meno ne angeyo ni malaika me aryo obino ka kanisa me Protestant gucako tyeko dyeregi wek pe giyab lok pa Miller me kwano me cawa pa malaika me acel, ka gitwero kwede agiki me mwaka 1843. William Miller ne tito cawa i yo me kwan ma en ne oyero ni nyuto ni mwaka pa 1843 gucako ka 22 March, 1843 dok gucito ka 22 March, 1844. En ne oparo ni neno pa cik me lanen adek ma i agiki ne giketogi i kom carta abiro maleng, gucitwero i mwaka 1843, dok en ne oyero ni mwaka meno otyeko ka 22 March, 1844. En ne obale i gin abiro.
Neno angec magik me nino 1335 i Daniel apar wiye acel ki aryo, mwaka 2520 me “cok abiro” i Lebitikus acel piero aryo ki abicel, ki nino 2300 i Daniel abicel, Miller oneno ni ogik i dwe me Marica mwaka 1844. Ka man otum, Rubanga odwogo Samuel Snow me ni pe keken owinyo ni angec magik pe i 1843, ento i 1844; kadi boti Snow ocako bene timo tic ki yub me kwano kare me Karite, ma pe obedo yub me keto kare ma Miller dong otio kwede. Miller dong otio ki yub me kwano kare me Rabbinic/equinox, ma oketo mwaka i kom kare me acamo me mwaka acel wa i cako me mwaka me cwoo oo wa i cako me mwaka me cwoo mukene.
Cawa wa wa tye ka wa nyutu Tebul me aryo me Habakkuk, pe wa neno ni adaa me lok me kare man me gin ma otimme i kite me yore, ci wa tiyo ki ngec me Miller me keto Nino 22 marac 1844 calo bino pa malaika me aryo, kede calo acakki me kare me kur. An aneno, kede pud aneno ni bino pa malaika meno olwongo ki kare ma ba-Protestant gikwanyo lok pa malaika me acel me Miller, ci buk ma lubo man en aye obedo ka acako paro ki i iye.
“I dwe marac ma June, 1842, Mr. Miller omiyo puony me aryo pa lokone i ot lega ma Casco Street i Portland. An awaco ni obedo twero madit tutwal ni anongo rwate i puony man; pien acokore ki can me chuny, kadi pe aneno ni atye ma ayubbe me rwate ki Jatwarona. Puony man me aryo owoto ki cwercwiny madit loyo ma mukwongo i gang kwan. Ki manok ma pe gutye, dul pa dini mapatpat oloro doggola me ot lega gi bot Mr. Miller. Lok mapol ma oa i wang rwom mapatpat otemo pweyo bal me kwo ma gitye ka twero ni en fanatik pa lapuony man; ento lwak mapol ma chunygi pire tek olubo mitingine, dok jo mapol pe onongo twero donyo i ot. Dulu ma ocoke piny onongo gitye tek-tek cing, dok gitye ka winyo maber.” Life Sketches, 27.
Aneŋ ni atero ni lok pa dyere i cwara bot cike me Miller onyuto acakki pa kwero malaika me acel, kede i tic pa ngec pa Miller i kom yubu pa bala me kare ma luwut me Rabbinic/equinox tye kede, atwero ni nino 22 marac pa dwe me March, 1844 onyuto agiki pa mwaka 1843. Nyutu pa Miller i Portland i dwe me June pa 1842 adier en yoo me cik ma nyuto kwero ma nywalore anyim-anyim ma gityeko i agiki i nino 18 marac pa dwe me April, 1844, ento i kare pa nyutu magi wa pe wa neno ni Samuel Snow otiyo ki yubu pa bala me kare pa Karaite.
I cako me tic ma acel wa cako yubo maber coc, acako neno ni gin ma kicoyo i kare meno nen calo pe rwatte ki gin ma wa pwonyo kombedi. En rwatte, kede pe rwatte. En aye keto tek iwiye me bino ma nywal-nywal pa malaika aryo, kede bene cal me nyuto yabe ma nywal-nywal pa kwanyo cing me lok man, calo bene obedo i historia pa jo Millerite. Ngec man me yelek cing myero odok bot jo ma olubo got pi yubo wa me nying April 19, 1844 calo twero kwo me acel pa jo Millerite kede gin ma kipwonyo i kare mukato.
“Lok me acel ki me aryo ne kimiyo i mwaka 1843 ki 1844, dok wa kombedi tye i bwo cako lok me adek; ento lok me adek gi lok me acel ki me aryo duc pud myero kikwo. Tye gin ma pire tek kombedi calo bene obedo con ni gibedo ka dok ikwoyo ne jo ma tye ka yeny adwogi me ada. Ki coc ki dwon wa myero wa turo cako lok man, ka wa nyuto rwomgi, ki tic pa profesi ma kawo wa i lok pa malaika me adek. Pe twero bedo ni tye me adek ka pe tye me acel ki me aryo. Lok man wa myero wamiyo piny i buk me kwena, i lok me cawa, ka wa nyuto i rwom me tarih pa profesi gin ma obedo ki gin ma pud bi bedo.” Selected Messages, book 2, 104.
Tabela aryo me Habakkuk 1 ku 95
Nyikwaya i Komi Abaro me Habakkuk ki Pii me Dyeworobic
Iye i can man, wabed tye ka nen Habakkuk ka cetecere aryo—Chart me 1843 ki me 1850—i kare ma bor. Wabed cako ki keto Midnight Cry i kabedo ne. Calo onwoyo, pol i wang tic me kwanyo lok mukwongo obedo me neno doki pi jo ma dong ngeyo cing man, ento pien wa tye ka yubo can ma twero kwan ki jo ma pud pe gitye ka ngeyo cing man, myero wakonygi ki keto wang acel i tam mapol ma pire tek. Wabed cako ki Midnight Cry, ka waketo cwiny wa i kom apii mo ma i nongo i Ellen White ka neno ne mukwongo. Wamii kwan paragraf mukwongo ki i Christian Experience and Teachings, pot buk 57.
Pe nono lacen tyen ma obino i mwaka 1844 ka ki-mi-ya neno na ma cokke i wang dano pi acel. An atye ka limo Madam Haines i Portland, Maine, nyara wa ma rwot i Christo, ma cwiny ne ocwako ki cwiny na. Wek wa abic, duto mon, ne wa tye ka ogwok cing i kin kacel i nyim altar pa paco. Ka wa tye ka lega, teko pa Lubanga obino i kom na calo pe onongo obiniko i kom na kumeno con.
Mony adek eni, ma cwinygi obedo acakki kacel ki Lacoo White, pe gityeko bedo ka kwero anyut pa teko pa Mungu. Ma atit, gi ducu gin mon, ma giyubo kanisa, kadi bedi gitye abic, ma romo neno calo nyako abic ma lacwiny. Man obedo gin acak acel keken.
Aneno ka nen calo alo bute ki terang, dok aneno ka atye ka tye rwate i polo maleng loyo ka aa ki i piny. Atyeko aketo wang’a me neno jo Adbenti i wi lobo, ento pe anongo gi, ka dwon acel owaco ni, “Nen dok, dok inen malo matidi.” I kare man, ayeko akelo wang’a malo, aneno yo acel ma tere dok ma diki, ma giketo malo i piny lobo. I wi yo man, jo Adbenti ne tye ka wot otino i gang, ma ne tye i tum yo. Ne tye ki terang ma ryang ma giketo i nyuma gi i acakki yo, ma malaika owaco ni botena ni man ne ye Dwon dyeworot i dyeworot. Terang man ne ryang i yo ducu dok ne miyo terang bot tyen gi wek pe gubed ki goro. Ka gibedo ka gengo wang’gi i Yesu, ma ne tye ka i wang’gi tutwal, ka telo gi i gang, ne gitye i ber. Ento pe lacen, mukene oyot owelo matek dok owaco ni gang ne tye kene bor ahinya, dok gi ne geno ni gubedo ka dong dong giyabo iye. Ci Yesu ne cuko cwinygi ku pok cing’i me tung cel ma wok ki ducu me ducu, dok ki i cing’i ne oa terang ma ne yengo i wi gurupu jo Adbenti, ci gikwalo ni, “Alleluia!” Mukene dok ki tim ma pe opor okwero terang ma ne tye i nyuma gi, dok owaco ni pe ne obedo Lubanga ma otyeko telo gi oo kama romo man. Terang ma ne tye i nyuma gi oto, wek tyen gi odok i mudho ducu ducu, ci gigoro dok gubalo neno alamadgi dok Yesu, ci gulu woko aa i yo ka piny i lobo mudho dok marac ma tye piny.
William Miller ki Wo Idyek Dyang Tungu Tengah Bal```
I tyen lok me acel man, ka wa cako ki keto gin mo angec i kabedo maber, wabedo ka lok iye ikom Kacok me Low Hampton pa jo Adibentic i dwe maracel me December 1844. I kacok man, jo Millerite mo ne gubino kacok, dok William Miller nolikwanyo niang pa Koko me Dye Kenceng. Tamo me lok kany en ni, wangec man, ento obed me wa weng, mapol cutcut ne pe obedo pi William Miller.
I dwe acel, William Miller okwero lyer ma tye nyuma gi—Koko me dyewor—ma bene obedo gima myero omiye oloke ki i yo ka odung i piny maraco ma tye piny. Wa bino nyuto lok ma tye i iye. Cing me gin ma otimo i kare mukato onyuto ni Millerites weng oyero ni gitye ka tye ka gucobo ngero me nyako apar; man dong pe obedo gin mapol pe gitye ni gitye ka ngeyo, ento obedo lok ma gitye ka ngeyo weng. Wa bino nyuto ni William Miller nongo tye ki ngec i kom gin ma Koko me dyewor obedo. Miller oyero ni Koko me dyewor obedo kwena me cawa me ngol kop ma tye i Daniel 8:14 kacel ki Revelation 14:6-9. Oyero ni kwena ma en ocako ka lando i mwaka me cako me 1830s obedo Koko me dyewor, “Nen, cwara tye ka bino,” ki ni Yesu tye ka bino bot piny calo cwara.
I kin mapol pa dit Millerite, gin oyito ni gin tye ka timo cing pa kwena me nyako apari, ento gin poyo ni Koko pa Dyeworwen obedo kwena ma gin bene gin tye ka loko. Nyingi dong, ka okato ka mwaka 1844 tye ki cing me kany kany, ngec manyen dok atir oyalo pwonyo: Koko pa Dyeworwen obedo cing pa dwe me abiro, kun gin tye ka neno Yesu ni bino i nino me apar pa dwe me abiro. Man aye Koko pa Dyeworwen ma atir. Ka Miller okwanyo Koko pa Dyeworwen ma atir i December 1844, obedo ka okwanyo historia me ka okato pa mwaka 1844, dok odok i twero ne ma con ni man pe obedo gin mo mukene kun obedo kwena me jwi ceng ki jwi ceng ma oa i miaka me 1830s. Niang cing ki nyutu me Koko pa Dyeworwen pire tek tutwal. Kace pe iniang 2520 calo Millerites gin oniango, pe itwero niang Koko pa Dyeworwen. Kace pe itwero niang Koko pa Dyeworwen calo Millerites gin oniango, ilwongo ki i yoo ma dok i piny maraco ma tye piny.
I kare manwony man, wabicako ki adier mo ma i kom chart, ma kawot me Adibendi me kare ni juko ka pe gimito ka leng. Biblical Research Institute me Kanisa me Seventh-day Adventist ki bal theologian mapol me Adibendi juko 2520. Wabiyubo lok man i yo pa Lekitabu Maleng ka waceto anyim, ento i cako wa, wabinyuto ni Ellen White twero cing tyen bot 2520 i yoo ducu. Institute-ni ki bal theologian mapol bene juko ngec pa luwot me cako ikom Daily. Wabinyuto ni juko ngec pa luwot me cako ni Daily en paganism, obedo juko Spirit of Prophecy. Institute-ni bene juko ka leng i wob me public ngec pa luwot me cako ikom turumpeta—Turumpeta me Abic ki Turumpeta me Abino. Wabicako ki nyuto ni juko ngec pa luwot me cako ikom turumpeta, obedo juko Spirit of Prophecy.
Kiny, Adibedventis mapol dong pe gitye ki ngec ma tye maber ikom 1290 ki 1335; i piny atika, ngec gi tye kacel ni pe acoya. Ka pe tye ki ngec pa pionia ikom 1335, pe tye tyen lok mo keken me Baibul me nongo ni kare me kuro ma ocako i March 22, 1844. Ka dano pe ngeyo kare me kuro, pe twero niang dong gin ma otwero kelo Dwol me Abar i Dyewor. Ka pe ngeyo Dwol me Abar i Dyewor, ngwecako ka i yoo ka loroto iye, ka poto i piny me jo marac ma tye piny. Wabinyuto adier magi i kom chaati, ka watiyo ki moko ma roco me gengo pa Jwok me Porofeto, ci lacen wabinywanynyo gi ki i Lok pa Mungu. Ento lakwena, mite ni wanen gin ma obedo oyot i around i historia pa jo Millerite, ki gin ma okwanyo Dwol me Abar i Dyewor.
Akwan pa Millerite ki Donyo me Malayika me Kwan
Wan woko ki Uriah Smith ki i buk ne *Thoughts on Daniel and Revelation*, pot buk 521, me nyuto lok me kit ma jo-Millerite gubedo kacel ki me rwate ki mwaka 1798. Uriah Smith ocoyo ni, “Kit me tic pa kare me jami ma tye i Revelation 10 dong kiyubo maber dok ki i lok man ni malaika man en acel ki malaika me acel i Revelation 14.” I Revelation 10, malaika manyen ma lacoo tutwal cito piny ki i polo, ki buk matidi ma tyer i cinge. Ellen White owaco ni malaika man lacoo tutwal en Yesu Kristo, dok buk matidi no en Buk pa Daniel. Ka i agiki me cura apar, kiwaco bot John ni en myero cam buk matidi no, ma bitwero bedo mom i doge ento marac i iye. John oromo nyuto historia pa jo-Millerite, ka kwena pa Daniel tye mom, ento dong tero i cwercwiny marac. Malaika lacoo tutwal me Revelation 10, calo jo me acakki guwaco, en malaika me acel me Revelation 14—gi en malaika acel.
Watye pe wakwanyo kare maduongʼ me bedo ka watito ki rwom maber i kom malaika magi i Kwan me Revelation, ento myero watim kumeno. Malaika lonyo i Revelation 10 bene en malaika ma William Miller oyero ni tye ka otimo tyen lok me Koko me Dyeworwen kun otwero tic me malaika mukwongo i Revelation 14: “Lwonguru Lubanga, kadi mwamiyego ducu, pien saa me ngol kene otyeko bino.” Saa me ngol kene tye ka kwanyo lok i Daniel 8:14. Malaika magi nyutu butic mapatpat me tic ma otimere.
Ka wa dok cen i kom Uriah Smith: ‘Kare me gin ma tye i Niyabo 10 pud konyo me ngeyo maber ki i gin ma malaika man dong pe tye ma lubbe keken, pien en aye malaika me acel i Niyabo 14.’ En tito gin ma gubedo ka lengogi kacel: gyeng-gi aryo gin gi kwena me lanyut mapat ma myero gitye ka lwalone, gyeng-gi aryo gitye ka loko lanyutgi ki dwon madu, gyeng-gi aryo tic ki lok malube ma tito i kom Lacwec, kadi boti gyeng-gi aryo gilwal kare—acel ka kwoyo kwena ni kare pe bibedo dok, dok acel tye ka lwal ni saa me kwanyo tyer pa Lubanga dong oo. Kwena me Niyabo 14:6 kiketo i but bukin me cako pa kare me agiki.
Uriah Smith owaco ni kare me agiki en aye 1798, kadi cawa me Cik me Neno 14 bino lacen inyime ka meno. En ocoyo ni, “Ento kwena me Cik me Neno 14:6 keto i tung’ kom acakki me kare me agiki. En aye cako me yarowa ni cawa me kwalo pa Lubanga otyeko oo, ci pi meno myero obed ki ticce i odok gwoko ma agiki. Paulo pe olaloyo cawa me kwalo otyeko oo. Luther kacel ki jo ma gwokke pe olaloyo meno. Paulo onyuto lok me kwalo ma bibino, ma pud tye i anyim, ma pe kigengere kare ne; dok Luther oketo en nyo i kare ma romo mwaki abicel adek ki mapol ki lacen ki nino ne. Medo kato meno, Paulo ociko kanisa wek pe ojami kwena mo keken ma calo ni cawa me kwalo pa Lubanga otyeko oo, nio ka kare mo ma kitego otyeko oo.” I 2 Thessalonians 2:1-3, Paulo waco ni nino pa Kristo pe tye cok nio ka kweyo woko bino me acel, dok dano pa abic obinyuto en aye. Paulo oworo dano pa abic, tong gweno matidi, bapapa, dok ogwoko kare lung me loyo wii ne ki ciko me goro, ma otyeko mwaka 1260, ma otyeko i 1798.
I mwaka 1798, gwok ma onongo tye kwede ikom tito ni nino pa Kristo tye cok, oto. Kare me agiki ocako, ci kwer otwero ki i buk matidi. Cak kare meno, malaika me Niyabo 14 ocako wu. Uriah Smith owaco ni, “Ka ibedo me neno,” cak mwaka 1798, kwena pa malaika mukwongo omede ka wu. I mwaka 1798, malaika mukwongo me Niyabo 14 odonyo i historia—man aye ngec pa lupionia. Cak kare meno, malaika me Niyabo 14 otito ni cawa me kucok pa Yat obino, ci malaika me chapter apar otwero ka cung i kom nam ki i kom lobo, ka kwano gi kwo ni kare pe bibedo dok. Ngec gi pe tye ki akalakala. Lok weng ma keto acel, tye ki teko me twerone dok i kom lawote. Dini me kare ni tye ka neno pienc me guro me lok aryo magi. I tito me adwent, makat, ki bot mwaka 1840 nyaka 1844, gurogi mapol ki ma pe onongo twero kwedo, ocako.
Smith kwayo mwaka 1840 ki 1844 i kom jambo malaika me acel me i Niyabo 14 ma obino i mwaka 1798, ento bene okwayo malaika me acel i mwaka 1840, kama kwena ojuko teko. I tyer pa adwent, maka i kin mwaka 1840 ki 1844, cakke tye me timone duc. Ka malaika kene ki tyen acel i pel ma ocum ki acel i lobo, nyutu ber bedo me kwena pa lokke. Kwena no obedo me kato i nam dok oyot i rok mapatpat, dok kwena me adwent bene oo i kacok me misyon acel acel i wilobo duc. Cakke i mwaka 1840, kwena pa malaika me acel, kit ma Ellen White owaco, otyeko cwal i kacok me misyon duc i wilobo. Man otim ka cing kwo me mwaka-kik i profesi me Baibul oyubwate ki bal pa obedo pa Bwami bwa Ottoman. Pe wa tye ka tic ki matut me jami man kombedi, ento wa tye ka yubo gang me lok me i itihasa pa Millerite ki nyig me Midnight Cry.
Ginene me Iye me Kare macon: 1833 kacel ki Cwer pa Lakweny##
I mwaka 1833, lwak me kwero pa lakalatwe obedo. Ellen White ocako lok i The Great Controversy, pot buk 333: “I mwaka 1833, mwaka aryo pien Miller ocako nyuto i wang jo adwogi me cing pa Kristo ma tye cok, ginni agikki me anyut ma Lakwo ocwalo calo nyut me dwogo Kine me aryo onongo obedo. Yesu owaco ni: ‘Lakalatwe bino kwero ki i polo.’ Matthew 24:29. Kadi dong John i buk me Revelation owaco, ka nenone i wang kabedo me ngec lapeny ki jami ma myero nyut nyutu ceng pa Mungu: ‘Lakalatwe pa polo gukwero piny, calo yat tugo okwero tugo ne ma pud pe olony, ka kiyuko gi yamo matek.’ Revelation 6:13. Profesai man onongo oyelo gonyo me adwogi ma twero loyo cing dok tye ki lonyo matek i kwero madit pa mwony lakalatwe i dwe me November 13, 1833.”
Adwogi pa William Miller owaco ni: “I dyewot, lacen ka acamo cam pa odok ikin dyel me mwaka 1833, acobere i kom meja na me ngi yo me penyo gin mo acel; ka acoo me aa woko me tye tic, gin man obino i cwinya ki teko moloyo lacen ducu ni, ‘Dhi, i miny kwede i pin ma ducu.’ Cwiny man obino anywalanywala ki teko mada, omiyo adok acobore i kom kompi wac ka awaco ni, ‘A pe atwero dhi, Ruoth.’ ‘Pi ngo pe?’ calo ni odwogo boti; eka lok me cwak cwak na ducu ocako tonyo, pe atye ki twero; ento can na odoko madit tutwal, omiyo adonyo i iye me keto cikke maleng kwede Lubanga ni ka En biyo yabe yo, an adhi ka atim tic pa debera bot pin ma ducu. ‘I bedo ka iwaco ngo ka iwaco yabe yo?’ calo ni obino bota. Eyo, awaco an, ka atwero nongo lwongo me loko i wang lwak ka gin man tye i kabedo mo keken, ted an adhi ka aminy botgi gin ma anongo i Baibul ikom bino pa Ruoth. Cutcut pwonya ducu orweny. Eka acwiny yom ni pud pe romo twero ni gibin lwonga i kit man; pien pe anongo kono lwongo ma calo man, pe gitye ka gineno tem na, kadi bene an pe anongo ki gen matidi me lwonga i poto mo pa tic. I kare ma pe oting' madit, calo me dakika adek pa pyera acel, ka peya aa i oda, latin pa Mr. Guilford me Dresden, ma tye ma kama kilomita apar wiye abicel ki abicel ki acel ki gangna, odonyo iye ka owaco ni wonye ocwalo iye me lwonga, dok mito ni adhi ganggi kwede, an ka atamo ni romo bedo ni omito ni onena pi tic mo. Apenyo iye ni omito ngo. Odwogo ni pe bino bedo ki lego i kanisa gi i dyewot ma bino, dok wonye mito ni abi ka alok bot lwak ikom lok pa bino pa Ruoth. Cutu adoko ma atye ka anywena pe ki yom pien an aketo cikke ma acalo man. Acako tugo Ruoth cutcut, eka acako moko cing ni pe abidok dhi. Aliko latin no ma pe amiyo iye gamo mo keken, eka adok i bwo yot ma tye cok ki kama no, ka atye i can madit. Kanyeka amegere ki Ruoth pi kare ma calo cawa acel, ka atye ka atem me yweyo awora ki cikke ma aketo kwede, ento pe anongo yweyo mo. Lok man opwonyo i kom nyutu cwiny na ni, ‘I bi keto cikke ki Lubanga ka dok i turo gi oyot tutwal i kit man?’ eka richo madit tutwal me tim kit man oting'o an cala yamo. I agiki adwogo piny, ka apolo ni adon i cing pa Ruoth; adwoko cikke ni ka En biyo canga, an adhi, ka ageyo i kom En me amiya kica ki twero me timo ducu gin ma En biyo ywayo bot an. Adok gang ka anongo latin no pud tye ka kuro. Omedde tye ka kuro too i nyuma me cam me odok, eka adok kwede i Dresden.” En aye kit ma Miller, ikin dyel me mwaka 1833, ocako kwanyo messeji man i wang lwak. I mwezi me December mwaka 1833, lwoko pa lakalatwe dok omedo lwongo me lwor i kom messeji ne.
1840: Tute pa Wang Cike me Loro Kwo pa Ottoman Empire
I mwaka 1840, Ellen White otyeko anyuta ikom neno ma dit me cobo joneno pa porofeto. Okwena man i Spirit of Prophecy dong pe tiyo ka kulu, pien jo mukene twero loko ni Uriah Smith en aye owinyo dano me keto iye i The Great Controversy, ento twero magi pe tye ki adwogi. En tye ka lok ikom poro pa rwate me cobo pa porofeto ma tye ka telo nyime zuwa mwaka 1840, ma iye tye ka piny pa lakalatwe ki Nino Mupol. En ocoyo ni, “I mwaka 1840, cobo porofeto mukene ma dit apwoyo cwiny pa lwak mapol.”
En nongo obedo ka cako kwanyo kwena me cik me piny i Buk Maleng, pe dong gin me ngat acel keken ma Josiah Litch oneno anyim. Myaka aryo angec con, Josiah Litch, lamitino ma dit ma tye ka loko lok me bino me aryo pa Kristo, opwonyo nyuto me Kanya 9, ka ono anyim wi poto me Ker me Ottoman. Calo kwanyo ne, teko man myero obaloke woko i nino 11 Agusto, 1840. I kare ma onyuto, Turkey, kun oyubo i kom okwena me jwat mege, ojolo gwok pa Teko me Dul me Europa, ci i yo man oketo kene i bwo loc pa wenge ma jo Kristo. Gin ma otimme ocobo anyim-nono ne cocel ada. Ka dong ngatuc obedo dong gini ngeyo, lwak mogo mapol oyik ni cik me lok me nyuto kwena me cik me piny ma Miller kacel ki jo ma tye kwede gujolo, obedo atir; ci omiyo cwercwiny ma dit mada i mwaki me Advent. Jo ma guwoto i kwan ki i rwot, guwot kacel ki Miller i lok ki i coyo me kwano tamme; ci ki i mwaka 1840 acel wa i 1844, tic no oyar odok anyim oyotoyot.
Uriah Smith otyeko wa nywako ni malaika me acel i Cuko 14 obino i mwaka 1798, ento en aye malaika acel ki malaika me Cuko 10. I Cuko 10, kiwaco bot Yohana ni omed buk matidi ki i cing malaika, ci otye ka camo, dok obedo manyen i dyel wi doge. Kwena pa ba-Millerite obedo manyen i nino dwe 11 Agusto 1840, i nge mwaka aryo me acam camo ni Ker me Ottoman obedo ka tur ki pake ma lube ki cik me mwaka-ka-nino i poro me lukaatika pa Baibul. Ka gin acen otime atir tutwal calo gineno, kwena ma gitye ka tito obedo manyen i wi dogi.
I nino dwe 11 Agusto, 1840, kwena obedo marac i doggi. Kiwaco bot Yohana ni oyab buk matin ki i cing malaika ma otyeko lobo. Malaika no olor i dwe 11 Agusto, 1840, dok malaika man me Niyabo 10 en acel ki malaika me acel i Niyabo 14. Malaika me Niyabo 14 obino i mwaka 1798 i kare me agiki, ento kwena ne ocwalo tek i 1840. Ellen White owaco ni ka tic no onyuto ni ngene, piny mapol oyubo ni cik me lok me niyabo me kwano ma Miller ki lutic kwede gubedo kacel giye obedo atir. Kibedo aa i mwaka me 1930, ka i cak ki 1919 ento tutwal i mwaka me 1930, Adventism okwero cik me lok me niyabo me kwano ma Miller ki lutic kwede gubedo kacel giye—cik magi bedo yo me kwano Baibul ki coc me kare-ni-kare me tic me piny.
Ca 1843 ki Cawa me Tarrying Time
Alama ma tic i yore pa gin ma obino i lok pa kare me dong acel bene en cati pa 1843, ma otimo i dwe me May 1842. Ellen White okwanyo ni, “An dong aneno ni cati pa 1843 okelo ki cing pa Wonye, kadi bongo pe myero lokke, pien namba ne tye calo en mito, dok cing ne bedo malo pire ka kano kica i gin mo ma bal i namba mogo, me tic pi ni ngat mo pe nenone anyaka ka cing ne okwanyo.” Cati man en alama pa yore me profesi, ma otimo i dwe me May 1842. I dwe me June 1842, kanisa me Protestant nokingo doggi, dok malaika me aryo ochako bino.
Ki i Testimonies, tom me acel, pot buk 21: “Ikin dwe me June mwaka 1842, Mr. Miller omiyo tic me kwano me aryo i Casco Street Church i Portland, Maine. Kec ma tin, denomynecion mapol opino dog ganggi me lega ka maalo bot Mr. Miller.” Ellen White tito ni wa, calo jo Kristo me Seventh-day Adventist, myero wa pwonjre me paro ki nyuto ki i tyen lok ma pe tye keken, ento ki i gin ma cako ci cako keto anyim adwogi. Tyen lok ma okelo kanisa me Protestant me pino doggi ne en nywako chart man. I kare ma chart ne okel woko i dwe me May, kanisa me Protestant ogero ni jo Millerite bene lunatic fanatics ma guwot i yub ma bal.
Kec piny me acel bino i ngeye. Ki i buk The Great Controversy, pot buk 393: “Dong ki mwaka 1842, cik ma onongo ocako i profesi man ni coc wang acel dok i wang tabeel, wek ngat ma kwano en oyot i rwate, ocako miyo Charles Fitch tam me ryeko cwec poto me profesi pi konyo nyutu wang acel ma i Daniel ki Revelation.” Charles Fitch, ma oto cok ki ceng me Cwercwiny Madit me 22 October, 1844, Pan obedo ka tic kwede i lok man me gin ma otimo. En oyiko poto, ma opwonyo ka i dwan me May 1842.
Kwanyo i kom cati man oneno calo otic pa cik me Habakkuk. Ento pe dano mo ma oneno gin ma nen calo kwo marac i tyeko pa visiɔn. Cawa me kuro bene ki nyutu i profesi acel ka eni. I nge lworo marac, lok pa coc man onen calo twero madit: “Pien visiɔn obedo piny me cawa ma kiketo woko; ento i agiki en olwongo, ka pe oluwo; kadi bed ni okuro, ikur onyo; pien en bino ada, pe obikuro. Laco ma atir obedo kwo ki yica.” Cawa me kuro eni obedo lworo marac mukwongo, ma oo i nino dwe mar Achiel aryo, 22, 1844. Jo ma lulubo Miller bene tye ka poro agiki pa lobo i mwaka 1843, ka tiyo ki kwan pa cawa ma i Baibul. Ka Rubanga pe bino nyaka i cawa eno, lworo marac mukwongo ocako i nino dwe mar Achiel aryo, 22, 1844. Man e cawa me kuro.
Man obedo kare me kuro i ngec me lapeny pa nyako apar, i Habakkuk 2, kede i Daniel 12. Daniel 12:11 twero ni, “Ka cako ki kare ma gibikelo woko mot me tyeko ceng...” Lupwonye me acakki gwoko ni peke pa pakan obedo atum i mwaka 508, ka Clovis oloyo Visigoths. Ka cako ki kare ma gipoko pakan woko dok papi obiketo i wi kom (mwaka adek i nyima, i 538), bino bedo nino 1290. Tyen ma lubo owaco ni, “Ngat ma gilamwonye en ngat ma kuro dok oo i nino alif acel adek ki piero adek abicel.” 508 mede ki 1335 tye 1843. “Ngat ma gilamwonye en ngat ma oo i 1843.” 1335 nyuto kare me kuro, ka owaco ni, “Ngat ma gilamwonye en ngat ma kuro dok oo i 1843.” Ka i cing iye ngec pa lupwonye me acakki ikom me “daily,” calo Ellen White bene timo, man leng.
Me wec me bedo ka anye lok man maber, Isaia 30:18 waco ni, ‘Kumeno, Rubanga bino kuro.’ Kany, Rubanga en ja nyom ma i ngec me nyako apar, dok En obedo ka kuro. ‘Kumeno ja nyom bino kuro wek obed ma atir keken botu, dok kumeno En bino kwinyal i wi piny wek obed gi cing me kica botu; pien Rubanga en Rubanga me ngolo. Gum mapwod nono joma kuro En.’ Man rwatte ki Daniel 12:12: ‘Gum mapwod ngat ma kuro dok oo i 1335.’ Ja nyom kuro i March 22, 1844. Gum acel tye ka konyo ni i bino oo i lwor me poko me acel, ci dong ikuro. Ka ioo kany, myero ikur. In kuro ngo? Habakkuk 2:3 waco ni, ‘Pien anyut tye pwod pi kare ma kiketo woko, ento i agiki obino loko dok pe gibec; kata bed ni obedo ka kuro, kur wek obi.’ Gum me oo i 1335 en gum me oo i historia man, ka ka Rubanga bicobo Kwo me Dyewor.
Pe dano pe biye iye ni ginywako kwo i Kwooto me Dyewor Aboro. Lwak moko odok ki jo Millerite pe pien gin tye ki ngecgi kengi me Yesu Kristo onyo kwan kengi me Lok me Katonda, ento pien lworo. Kanying Dyewor Aboro pe pud obino, Mukama pwodho owot owoko lwak magi ki i tic man. Kec me acel obedo buto acel i yo me yubbo pi Kwooto me Dyewor Aboro. Calo Ellen White owaco, ka pe watye ka niang man, wawoto aa ki i yo piny i poto marac ma piny.
Miyo Moco me Cawa mar Atyen Ngec me Aryo
Ki i buk *Early Writings*, pot buk 238: “Macalo ni kare me kwanyo me pwony malak me cing me aryo tye ka cok, aneno lanyut madit aa ki polo ka lamenyore i iwi jo pa Mungu. Cak me lanyut man nen maber loyo macalo ceng, dok awinyo dwon malaika ka gogonyo ni, ‘Nong wot, dwek lacoo bino!’” Man obedo Koko me Dyeŋ Ceng me dyewor, ma pe twero me pwony malak me cing me aryo. Jo ma odong iye me acel onongo ongene ni pwony malak me cing me acel obino i mwaka 1798, ento otwero ki pwony i kare me peke me Ker me Ottoman i mwaka 1840. Pwony malak weng bino i kare ma kiketo iye, ka dong i ngeye giwero twero. Pwony malak me cing me aryo obino i March 22, 1844, ka kanisa me Protestant oyiko doggola gi ikom pwony me Millerite. Koko me Dyeŋ Ceng me dyewor medo twero i pwony malak me cing me aryo. Pwony malak me cing me adek obino i October 22, 1844, dok otwero ka malaika malac me Revelation 18 orom iye. Pwony malak weng bino i gin mukwongo me tarih dok i ngeye giywero twero. Man pire tek ni onego ongene.
Pii me dyewor piny omiyo tek bot kwena me malaika me aryo. Malaika ocwalo ki i polo me cogo jamo i tam me jolo megi ma gitye ki can i cwiny, kacel ki gi me kwayogi pi tic maduong ma tye anyimgi. Dano ma gin gi ngec madit onyo yub madit pe gin aye gubedo me acel me rwamo kwena man. William Miller pe obed me acel me rwamo kwena man; ento pot bukene, en obed me agiki me rwame. En obed ma lacoo ma tye ki yub madit adaa i niang kwena man, ento Samuel Snow en aye obed me acel. Gi ma con gitye ka przewo tic man gubedo me agiki me rwamo kwena man kacel ki konyo me medo tek i pii man. I kom gin ma obedo i kare me lwak, dano me agiki me rwamo kwena me Pii me dyewor piny obedo William Miller.
Ki buk *The Great Controversy*, 376: I kare me cing me *Midnight Cry* ka tye ka omedo tek, jo ma romo 50,000 gicako woko ki i kanisa. Pien tic pa Miller obedo me cweyo keken kanisa, i acakki ne ogamo gi kwo, ento ka lutela me kanisa gi lulamojjo me dini giyero me kwero pwony me *Advent* dok gicwako me tumu weng me yelelyel i kom lok man, gikwero iye ki i kabedo me kwanyo lok me pwony, dok gikwanyo ki jo-gi twero me bedo i kare me winyo pwony i kom dwogo me aryo pa Kristo, kata me loko i kom gen-gi i kube me kacoke me jo. Lutela i Kanisa me Adventist tin ni, ma gikwanyo pwony pa kwena man i kanisa dok kata i gang me jo, gitye ka nyuto anyim i kany i mwaki me Millerite.
Joma ngat ma oyee i Kricito nongo gin i atem matek ki i can marac me tamo. Gin orwaro kanisa gi ahinya dok pe gikwanyo peke me ywak ki kanisa gi, ento ka gineno ni caden me Lok pa Lubanga tye ka kicoo, dok twero gi me nongo tic me yeny me profesi tye ka kikwayo, gityeko ka ni cing ma oweko ni gitye gupeko ni rwom me bedo ma adwong i kom Lubanga pe obedo me gicako rwate. Jo ma gwoko me gengo caden me Lok pa Lubanga pe onongo romo neno gin calo jo ma gin tye ka timo Kanisa pa Kricito. Pi meno, gineno ni gibedo ki pwoc me ywak ki kub me kwan ma gitye iye con. I kare me lyeto me mwaka 1844, romo jo 50,000 okwanyo ki i kanisa.
Ngene pa Miller ki Dwol Piny mar Adaa ma Adier
Ki buk me Elder Damsteegt, *Foundation of Seventh-day Adventist Message and Mission*, Miller onongo ni poro me Daniel 8:14 kacel ki malaika me acel i Revelation 14 obedo Wo me Dyeworwok—“Nen, cware bino.” En onongo oyero ni kwena man tye ka nyutu dwogo me aryo pa Christ. Miller oneno ni lok me gin mukene ducu obedo Wo me Dyeworwok, ento Ellen White owaco ni Wo me Dyeworwok gucobo i kare acel ma kikome. Samuel Snow ocako nying me kwena ne “Wo me Dyeworwok me Aham” me poyo en ki pwony pa Millerite ma onongo owaco ni Wo me Dyeworwok obedo kwena me chung.
Jo ma gin rwate i kom cwiny me lacoo ni ogamo kwena mukwongo, dok jo ma con gubedo i tel me tic ne gin ma gubedo me agamo pacu ka lacen, kacel ki konyo me meddo piyee me wo. William Miller, ma otelo tic kwede ki cak mwaka 1833 nywal ma i anyim, ne otwero tek ki kwena me “Kok me Dyeworwen” ka omwogo i dwe me Agusto 1844. En pe ne otam bedo ma tye ki cwiny ma nongo ni myero oyot ki poko ki kanisa, dok en pe kwede ne omedo pwonyo ni tye ki ngec mukene i kom “Kok me Dyeworwen” pi myaka mapol.
William Miller ocoyo ni, “An pe atam keken ikare mo acel maber pi nino acel me nyuto pa Rwot, pien ayito ni dano mo pe twero ngeyo nino ki saa. I kare ducu me pwonyona aweng ma kiwoko, gin bino nen ikom pot buk, ni, calo mwaka 1843. I pwonyona ducu ma ayubo ki dog cen, an kare ducu awaco bot jo ma tye ka winyo ni kare magi bino tum i 1843 ka pe tye bal mo i kwanona, ento pe atwero waco ni agiki pe twero bino kadi con mbele i anyim me kare meno, kadi bene ni gin myero dong obed ma kilwongo kare ducu.” I mwaka 1842, owek me lutino luwote mo guwaco ki moko mapat madit adada mwaka kikome, dok gukwer woko an pien akwanyo iye “ka.” I May 1842, kiwoko kart me 1843, dok lutino luwote guwaco bot Miller ni enong woko “ka” ki i tyen lokke.
Miller omede ni, “Jarnal me lwak pa lwak bene obedo acoyo ni an acako ayiko ni An atye ka acako ceng acel ma atir, acel me nino abir me dwe me April, pi bino pa Rwot. Pi meno, i dwe me December pa mwaka meno, ka an atamo ni pe aneno bal mo keken i kwanica, an acoyo yenyika ni i kare mo acalo iye ikin March 21, 1843, ki March 21, 1844, Rwot bino.” Miller dong otyeko acung iye ni nino me apar pa dwe me abir aye nino meno, dok lacen ma Samuel Snow tiyo ki tam man me kwako “Kok me Dyeworweny,” Miller dong otye ka acoyo ikome. Miller en aye dano ma Rwot tiyeko kwede me ryeko kacel me lok ma Samuel Snow tiyo kwede me nyuto October 22, 1844.
Miller ocoyo ni, “I mwaka me 1843, lurok ma opong loyo me potor marac dongi orumorumi i cawa pa an ki jo ma tye kacel koda ki nyig coc ki keto me rwot kacel ki mimbar mogo. Gikonewa ma wa timo ogerwogi, cikewa ogeng-nyuto marac, ki kitwa obedo me tuko nyinge.” Cawa odok anyim, dok nino me 21 March 1844 opita ka pe i Wangacel otyeko bino. Cwercwiny no bedi maduong, dok jo mapol pe ocako cako dok wot kacel gin. Kabedo ma pe ka cawa man otoye, aa ki 1840, jo ma karekero ni gin Millerites gitye aryo me mia apari (200,000), ento ka otyeko oo i kabedo man, jo me mia abicel keken (50,000) aye odongore.
Miller omede ni, “Cing ma pe olare, i ngwelo me mwaka 1843, obedo ni lutic wakena mogo cako luoro kanica ni Babylon, dok gucako tito ni obedo tic me Adventists me aa ki iye. Gin man, obedo cwer cwiny matek bot an. Pe keken ni atir mamego obedo marac, ento an akongone ni obedo loko marac me Lok pa Katonda, kacel ki wokke me Cik Maleng.” Miller onywalo can ki lok me malaika aryo, ma omedo matek bot iye me rwate lok me “Midnight Cry” ma atir. Cik man opong, dok kanica gulyeko wang botgi, ma okelo kwor kacel ki poko jo Adventists mapol ki kanica gi ma acel acel.
Ka ikare ma enyaŋ i buk ne otumere, Miller onyutu ni cwercwiny omede i kom ikare kikonyo atir, ento odongo ni pire tek i woro. Omedde ki ticce i West i kare me lyeto mwaka 1844 tungo ka lok me dwe me abiriyo ne ocako. Pe obedo ki butic mo keken i tic man, aa ka i waraga acel ma otyeko cocyo dwe apar wiye acel mukato, ma oloko i kom gwoko Cik me Moses ma otitino i dwe meno. Pe olamo ni lok meno myero otim ki kit ma calo man, onyo ni ye i cadi meno myero obed yubo me warruok. Pe obedo ki rwate ki tic meno tungo ka wiki aryo onyo adek ma pud pe ochopo i October 22, 1844. I waraga ma ocoyo do Himes i October 6, 1844, Miller ocoyo ni, “Atye ka neno ducu lyel me dwong i dwe me abiriyo ma pe anenon kwede con… Kombedi, gima opwodwore obed i nying Wonye, aneno ber, rwom, ki rwate i Loc pa Lweny, ma acamo lego pire kare malac, ento pe aneno tungo otino. Pwod Wonye, aye cwinya. Omera Snow, Omera Storrs, ki jo mukene, gubed ma opwodwore pien gubedo jamiyo ma guyabo wangena. Atye cok ki gang. Lyel, lyel, lyel, lyel.”
Iŋene Miller odoko tyeko paro dok i kom Woł pa Dyeworwiny, ka nyako ni obedo fanatikismi. Damsteegt tito ni Snow oo tyeko nongo cako lok me kwena pa cawa me Woł pa Dyeworwiny ki i tic pa Miller ma obedo con.
Abaro pa Snow, ma gityeko coyo kun gicako kwanyo gi i dwe marac 1844, pe ocako tero tam pa lwak mapol go nyaka i kacok me Exeter camp meeting, i nino 12–17 pa dwe me abicel 1844. Ka eno, nino ma en ocoyo atir pi doka pa Kristo onywalo yeny mapol i kin jo Millerite, ka tye kelo tic gi me lakwena me cing cen. Dogi pa jo onongo olokke me ngene ni “Seventh Month movement.” Kadi bedi ni jo ma dongo i kin jo Millerite onongo gin geno tic man kadong i caku, i cabit acelacel mapek ma pud pe otyeko poto pa gin ma gitye ka kur, gidwogo me dongo i yubo man, kendo giyie ni tam pa Snow odong ka gicoyo gi i papula kendo ka gicwako.
Pwoc me Dyewor Kede Gin ma Obedo Icing Enye
Woro Ellen White me acel okelo ni jo pa Katonda tye i yo ma doko i polo, ka tye ki lyel ma tye nyuma gi ma lwongo ni Koko me Dyewor. Omyero ni ngec ma Samuel Snow onyuto obed ma ongene. I dwe me May 1842, gucoyo chart 300 pi jo laloc 300. Ka oo i March 22, 1844, nyuma pa paro marac me acel, guweyo chart, dok lwak mapol gucako aa woko i mwolo. Jo ma gubedo dok gucik ni guwot i mbele. I kacokke me kampu me Exeter, Snow onyuto ni Rwot bino i October 22, 1844, Nino me Kwanyo Coo. Man omiyo gi cwinya me tito kwena onyo.
Joseph Bates onyuto ni i nyuma pa kucok ki i camp meeting me Exeter, ka en owoto i dyere me gini pa ciemo, en owinyo dwon jo ma dong tye ka dokor dokor ni, “Nen, lakwayo tye ka bino!” Cik man owanyeko Amerika weng i dwe aryo, kelo Icwiny Madit me Kec i nino 22 October, 1844.
Damsteegt tito ikom pi Kacok pa Low Hampton pa jo Adbenti, December 28–29, 1844, ma obedo kwede Himes ki Miller. Himes oyubu ni myero poc lutela, cogo piny pa jo Kristo, dok oluong kwena pa warrac bot jo grwok. I nge tyen calo cabit manok, kacoc pa Adbenti ocako dok tic, dok Himes oyebo ni dog pa warrac oyabore. Miller ma pe oyot-oyot ojuko cing ki ngec pa “dog ma otwero tyen” ma opong labongo, dok odok i tamme ma owok kwede con i kom Koko pa Dyeworwen. I dwe acel no kede, Ellen White otyeko neno gin acakki me neno, ma onyuto ni gin acel ma gengo Koko pa Dyeworwen, gikwanyo woko ki i yoo. Neno no obedo bot William Miller marac kwede calo bot dano mo keken.
Tem Madit me Otyeko pa William Miller ki Pwony Mamego me Tye Moko Duku
Ki buk *Early Writings*, pot buk 257: “Ki ca luwoko tam na i kom William Miller. En onongo nen calo dano ma tam omwoyo i iye, dok onongo otuk ki cwercwiny kacel ki cwer ma i kom lwak pire. Dul ma onongo gubedo kacel i jedo ki mar i mwaka 1844, gubedo ka tye ka weko margi, ka gubedo ka kwanyo lok i kingi kengi, dok ka gubedo ka donyo i kit ma otngweno, ma gitye ka dok cen nyuma. Ka en oneno man, cwercwiny omaroo teko ne. A nen lutelo ma dit ka gitye ka neno en, mapol lok i kom Joshua Himes, dok ka guluoro ni romo bedo ni obino rwate ki kwena pa malaika me adek.” Kwena pa malaika me adek i kabedo man obedo Sabato. Ka Miller onongo olwongo iye olo i wang marac ma aa ki polo, lutino man gucako keto yub me kwayo tam ne aa cen ki wang marac no. Teko pa dano ogengo en i mudiro dok ogwoko teko ne me twero i kin jo ma gubedo ka kwero adwogi. I agiki, Miller ocako yeko dwone ka kwero wang marac ma aa ki polo—Sabato. Pe ojolo kwena ma onongo wa nyutu tyen lok me cwercwiny ne ma obedo pi pe romo, dok ma wa keto wang marac ki ducu me dwong i kom gin ma guwoto con. En ojing i kom ryeko pa dano me kakare, pe i kom pa Lubanga. Pien tic omwolo en dok myaka ocako turo en, pe onongo obedo ki ceng ma rom keken calo jo ma gugengo en ki adwogi. Cul no tye i komgi. Kace Miller romo oneno wang marac pa malaika me adek, gin mapol wa bedo ka ginyutere ne. Ento lutino owot ne gubedo ka twero me yebo mar madit i kom en, me ma en opwoyo ni pe romo pud oyaro kene ki weko gin. Lubanga ojuko ni en obed i bwo teko pa to, dok opiko en i lyel pien jo ma gucako kwayo en aa ki adwogi. Musa oyubo bal mapat mapat con mapwod pe odonyo i Piny ma Kijuko; dok kit manok bene, Miller oyubo bal ka onongo cok odiye me donyo i Kanaan me polo. Jo mukene gubedo ka telo en me timo man; jo mukene no aye gibed ka miyo kwan pi man. Ento malaika gitye ka gwoko pro ma ber pa jatic pa Lubanga man, dok gibino aa woko ka dwon pa turumbeta ma agiki oywak.”
Agiki: Pwony ma pi kare-ni masiku-ni
Ka tyen lok, William Miller tye cal ma nyuto Abadventis me nino me sabiti i agiki me piny. Neno ma Ellen White neno me acel tye pi nino wa ma loyo nino ne kikome. I agiki me piny, Abadventis me nino me sabiti bibedo ka kwero terang me “Midnight Cry.” Terang me “Midnight Cry” pe twero niang ka pe ki niango historia man. Kec ma acel oweko gibedo maleng adwong i wi kacok me Millerite, ka kwanyo woko jo ma bene tye kany pi pwoc ma pe opore, kadi dong oyubo lwak pi nongo temo ma obicwalo gi donyo i Kabedo Maleng Atyek. Jo ma oo i kec ma acel gitye ki gum pe ka pe gi kuro pi October 22, 1844. Cawa man Lubanga ocimo pi cweyo lwak ma En obikoko i Kabedo Maleng Atyek. Kwero “Midnight Cry” dok lwo woko ki i yoo no, obedo kwero historia man ducu.
William Miller otimo balo adek, dok wan bene kare duto ki temo wa ki temo adek. Balone me acel obedo kwanyo kwede Pii me Dyeworwen i dwe me December 1844. Balone me aryo obedo winyo dano i kare ma pe winyo Katonda, ma omiyo otino i balone me adek: kwanyo kwede Sabato. I agiki me piny, Adwentis me Nino me Abiro bino kwanyo kwede historí me Pii me Dyeworwen kacel ki luŋo me dok cen i yo mapol, pien gin winyo dul ma tiyo kwedgi. I tic man, gin yubo gin kikome me cing jami me lela, ka gin dok tye ka rwatteko yo me temo me Miller ma tye ki tuto adek, ma cako ki kit ma gin rwatte kwede kwena kacel ki historí me Pii me Dyeworwen.
Ngecari aryo keken ma tye ka kwanyo lok me kwena pa kare me gin ma pe oyube me acel oo wa i gin ma pe oyube me aryo: nino 2300 (“Ento ka nino me kwena obedo ka pe oyot, itye ka kuro onyo”) ki 2520. Kwanyo 2520 weng obedo kwanyo Koko me Dyewor. Kwanyo Koko me Dyewor obedo lwongo woro ki i yoo ki poto i wi lobo marac ma tye piny.
Wan wa bino maber dok i poko ma aa anyim.