passage unavailable

This passage is not yet available in .

Nyikiro: Cing me Dyer Mabor Ariyo me Habakkuk

Tic man nywako ni Habakkuk’s Two Tables. Cawa ma odong, wan dong tye ka keto adwogi me ada ma moko ki i 1843 and 1850 Charts, pe i kare man pi gero obedo ma tye i Baibul, ento pi cako keto ni Ellen White moko gi adwogi me ada magi. Lokwa ma wa tye ka waco en ni, ka i juko adwogi me ada magi ma gin me tekwaro, i kare acel ka dong i juko Spirit of Prophecy. Wa mito keto man i rekod mukwongo.

Neno i Kwanyo Lok me Akwana pa Jo Millerite ki Poko me Dyeworobino

I can’t reliably produce publication-quality Leb Lango for this specialized theological passage without risking errors. If you want, I can still try a best-effort translation, or you can provide a trusted Lango glossary/style sample and I’ll use it.

Wan obedo ki gen ni wa cako keto man i iye cwinygi kacel ki tamugi nyoro. Calo ducu ma tye i Lok pa Katonda ma gubo ikom kare me kur, tye ka lok ikom agiki me piny. Ellen White, ka tye ka loko ikom 1 Corinthians 10:11, owaco ni, “Anabii ducu me kare macon oloko mapol pi nino wa magi loyo nino ma gi odak iye.” 1 Corinthians 10:11 owaco ni, “Kany dok jami magi ducu otime ni botgi pi dong nyutu; dok giketo gi i coc wa me pwonyo wa, wa ma agiki me piny omato botwa.” Akwali me jo Millerite en akwali me gin ma ibino timore i agiki me piny. Akwali magi ducu me Baibuli ikom kare me kur kacel ki gin ma lubo nyuma, tinyo gin ma obino timore i kare me kur pa jo Millerite kacel ki Ywak me Dyeworwen. Myero wa niang jami magi, pien akwali bicako dokore.

2520: Ellen White Atyeko Tic Kwede

Wan dong tye ka tito lok me acel ma i kom Chati magi, ento pe wan owaco lok pa iye matek. Pwony ma acel ma wa mito nyuto ni Ellen White ojwero kare me pwoc ayen ni en 2520. Lok aryo ma wa cako kwede nongo ocweyo me telo wa nyo i kany. Dyerok ceng, wa biciro cako tamo i kom Daily ma i kom Chati man.

Poyo cing pa Telo ki Pwonya pa Rubanga

Wabed wa acakki ki i *Life Sketches*, pot buk 196: “Pe wa tye ki gin mo ma onego wa lwor pire i anyim, keken ka wa wiye pe kit ma Ladit otye ka telo wa ki pwony ne i lok me kwone wa ma okato.” Gin acel keken ma Jatela Krista myero olwori i anyim aye turu ki aa i yo, eka ojwor. Gin ma myero olwor pire pe aye bedo ka pe oyoto kwo me nyaka wiec. Kany, Nyabo White waco ni pe watye ki gin mo ma onego wa lwor pire i anyim, keken pi jami aryo. Man en lok ma dong ongene i Spirit of Prophecy i Adventism, ento pe onongo iwinyo dano mapol ka ginyuto maber ni telo mene ki pwony mene ma en tye ka loko pire.

Wabinyo nyuto ni **leading** ma en tye ka rwate kwede obedo **history of the Midnight Cry**. I yo me **history of the Midnight Cry**, Kristo onongo tye ka przewo i cawa me kuro, i bino kacel ki can me **Midnight Cry**, dok i lor pa dogola i nino dwe 22, mwaka 1844. En ocweyo tarih man me rwako jo ma twero donyo ki yie i **Most Holy Place** kacel kwede. Omyero wa bed ki lworo me pe wilo tarih man acel ki puyo-ne.

Wabinyo nyutu ni pwony mo keken ma otimo Koko me Dyeworwen. Pwony meno pe obedo bedo me rwom pa Ottoman Empire i agiki 11 August, 1840, kata kit ma jomutu tye iye ka oto, ma obino i historia pa Cik me Malayika me Aryo i Historia pa Millerite. En obedo pwony mo keken i Historia pa Millerite ma okelo Koko me Dyeworwen, ka i kine Lubanga otelowa, ci pe tye gin mo ma myero walwor iye pi anyim kwede ento ka waweko otelowa ki pwonyne.

Wapwonyo ni ni nyig coc me dongo Gin kede pwonyone en “Midnight Cry.” Wek waakwan dok kabedo man ki i nyim Ellen White me acel: “I yoo man, jo me adwent dok tye ka wot i gang maber, ma tye i agiki yoo. Gin bene nongo lyel ma ryangceng ma kikelo inge i cakke yoo, ma malaika owaco bot an ni en midnight cry. Lyel man omyero ryangceng i yoo ducu, kede omiyo lyel bot tyenggi, wek pe gubed ki turo. Ka gucako neno cing i Yesu, ma tye nyimegi tutwal, ka tero gi i gang maber, gucung maber. Ento pe lacen, mukene gucako lot, kede guwaco ni gang maber tye ka lacen matek, kede gin guparoni ni gurombo donyo iye cing maber anyim. Ci Yesu bene tye ka cuko cwinygi kun ocako kwanyo cingone me tungcel ma lyel, kede ki i cingone lyel odonyo ma oringo malo i wi kacoke me adwent, kede gujwok ni, ‘Alleluia!’ Mukene dok ki peko ma pe oneno maber gukwanyo lyel ma tye inge, kede guwaco ni pe en Lubanga ma otero gi aii ma romo man.”

Gin pe kwedo “Kok me dyewor”, dok i wat ki “Kok me dyewor” tye ka twero ni, i “Kok me dyewor” Rubanga pe obedo ka telo gi. Gin pe kwedo tel me Rubanga i “Kok me dyewor”. “Ler ma obedo inyim gi dong oto, wekero tyen gi i mudolo mapol adada, ci gityeko ka lworo, dok gubalo neno alam dok neno Yesu, ci gupoto aa i yoo acel piny i poto mudolo dok maraco ma tye piny.”

Dwogo me Nino Weng i Kin Mugo

Wa bino nen dok i kom gin ma obedo i lok me “Kok me dyewor” wek wa tye ki rwom pa lok man maber i kine, ka pe onongo wa cako tic ki 2520.

Ki i buk *The Great Controversy*, pot buk 391–395: “Ka kare ma dong obino ma dong gityeko cako tero ni bino pa Lubanga ibedo kare acel, i mwaka 1844,”—man eni ber kare me kuro, ber peko me acel—“jo ma gubedo ka ityeko neno ki yer me wiye me bino Kwo pa En gucako me bedo pi kare manok i kinege ki i peko me ngec. Ka piny neno gin calo jo ma gityeko bedo lweny atata dok kicwalo ni gubedo ka gwoko yub me bwola, ka ber piny me kucgi pe obedo mukene ento polo pa Lubanga. Pol guwoto anyim ka yeny Loko Pwony, ka ginon dok acoya adwogi me yergi, dok ka gupwonyo leng-leng obange me profecy wek gupok let mukene.”

Ka jo pol dong otimo man, man nyuto ni ne tye mukene ma pe ne gitimo. Pe owaco ni “gin”; owaco ni “pol” — kwo kacel mar kit aryo kany. “Caden pa Baibul me konyo twero pa ka gi tye iye ne onen ni tye ka maleng dok ka rumu. Cingweny ma pe romo balo ne onyuto ni bino pa Kristo tye cok. Gwoko meyero pa Lubanga ma pire tek, iwringi loko pa jo grac kacel ki cweyo manyen pa kwo me cwiny i kin jo ma oyero, ne obedo caden ni kwena man oa ki Polo. Kadi bedi ni jo ma oyero pe ne gitye ki twero me loko maber pwod pegi, ne gitye ki gen madit ni Lubanga aye ne olubo gin i yo pa aneno gi ma pe.”

Ka lacweko kacel ki profesi ma gin gitye ka neno ni gicwalo i kare me dwogo mar aryo, ne tye kony ma kiketo pire tek pi kit ma gin gitye i iye me marac me pe ngeyo gin ma obedo kacel ki kur, ka cuko cwinygi me ikome cing ki canyo i ye, ni gin ma kombedi dong piny piny i ngecgi, i kare ma opore bineno ka gibedo ki ngec acel me ber.

Iyo i paragrafu, owaco ni, “Ocik cak ki nkobo pa profecy ma gin onongo otamo ni tye kacel ki kare me dwogo marac me aryo . . . .” Profecy mene ma gin onongo oyero ni tye me Dwogo me Aryo? 2520, 2300, ki 1335. Gin onongo oyie ni profecy adek magi me kare tyeko woko i mwaka 1843, dok mano aye onongo Dwogo me Aryo.

I kin aye obito pire tekene acel obedo ma i Habakkuk 2:1–4: “An abedo i kabedo na me gwoko, kadi an anywako ka i wi ot me gwoko, ci an agwoko me neno gin ma En obi waco bot an, kede gin ma an abedo me gamo ka gikwanyo an. Kacel Wodicu odwoko bot an, owaco ni, Coo gin ma i neno, ci i nywaki maber i kom otabu, wek dano ma kwanyo kwan rwot kede. Pien gin ma i neno tye dok pi kare ma gicimo, ento i agiki obi lok, dok pe obi waco goba: ka ento otingore, ikur pire; pien en obi bino adier, pe obi tingo. Nen, cwiny ne ma oyilo pe tye atir i iye: ento dano atir obi kwo pi wiye.”

Cakke mwaka 1842, cik ma kimiyo i loko pa kwena man me “coyo kwena, ci iwal kene maleng i kom tabeleti, me tyeŋ dano ma kwano en adwong,” okelo i Charles Fitch tam me timo cati pa kwena me nyuto kwena pa Daniel kacel ki pa Revelation. Coyo ci yubo cati man ogeno ni obedo gwoko pa cik ma kimiyo Habakkuk. Ento pe tye ngat mo ma i kare meno oneno ni i kwena acel meno bene kinyuto i wiye ni tye ka riyo i timme pa kwena—kare pa kuro. I nyuma pa tam ma pe otimore, coc man pa Lok obedo ma kit mapol me nyutu: “Kwena pud tye pi kare ma kiketo; ento i agiki en bi lok, ci pe bi loco; kadi bed ni en kuro, kur pi en; pien en bi bino ada, pe bi kuro. . . . Dano ma atir bi bed kwo i kom wiye-maro.”

Kaati me 1843 ki Cwinya me Obwoni

Pe pe tye gin mapat ka itiyo katic calo tic me kare ducu onyo tic ma pe tye i butu—nying mag Ellen White miyo pi tic me conference kacel ki tic me cwiny pe-dwong atir. Ka idwogo i bot ministiri ma mego ma tye pe i dog kony me Adventism onyo i bot General Conference onyo Biblical Research Institute, ka i penyo gin i kom Chart me 1843, gin bito waco ni, “Bal dwong tye i Chart man.” Gin pe rwate ki Ellen White, ma waco ni Mukama yamako cing E i kom “bal acel” i kin namba mogo ma tye i Chart man.

Ento bene gin keto kengi i can ka cok ki Lok me Mungu. I buk me Habakkuk, gin cako ni wangaceno man “pe . . . biro waco goba.” Wangaceno ma jo mukwongo onongo myero giket i Dita me 1843, ma gin bene gityeko keto, en tim me tye ka cwako Habakkuk 2. Man aye wangaceno ma onongo myero giket i Dita man, dok Habakkuk 2 waco ni wangaceno man “pe . . . biro waco goba.” Ci ka i waco ni Dita man “opong ki bal mapol,” dong i tye ka kwedo i can ka cok ki cwalo me Prophecy kacel ki Biblia.

Apok ango me porofeta pa Ezekiel bene obedo ka ma omiyo joma oyuto twero ki yweyo: “Lok pa Lubanga obino boti, ka lokone ni, Itye dano, ento awene ka meno ma itye kwede i piny Israel, ka giwaco ni, Nino pe dong ocito, ki neno duto pe otoyo? Pi meno, wac botgi ni, Mano ma Rubanga Maleng waco. . . . Nino dong obino cok, ki pwonye me neno duto. . . . An alok, ki lok ma aloko bino timore; pe dong obi bedo ka ma gicako kede.” “Joma me ot pa Israel giwaco ni, Neno ma eneno tye pi nino mapol ma pud pe obino, ki en porofeta i kom kare ma tye mabor. Pi meno wac botgi ni, Mano ma Rubanga Maleng waco; pe dong lokna mo keken gibino kwoyo, ento lok ma aloko bino timore.” Ezekiel 12:21–25, 27, 28.

Kwo Dito me Lamo

Nong ni en tye ka lok i kom gurup me lami kwo me tyen lul me aryo. En owaco ni luwang mapol, ka cwercwiny man obino, omede ki adwogo porofecy; man nyuto ni ne tye gurup acel ma pe omede. Wabinywalo ler mapol i kom pokore me gurup aryo-ni.

Otini me Habbakuk 2:1–4 en me karti pa 1843 man kacel ki karti pa 1850. Nying me 4 i buk Habbakuk bene owaco ni ngat atir bibedo ka iye yie ne, dok bene ngat ma cwiny ne oywaki malo. Tye ka nyutu kit pa gurup me lamer aryo. Yore me “Midnight Cry” okwanyo gurup me lamer aryo, dok gurup aryo eni gin ma kiwaco kwede i buk Habbakuk.

I yo ma obedo anyim, ka otito Habakkuk 2 ki Ezekiel, en nyuto acel i kin kibedo mago ni: “jo ma tye ka kuro.” Jo ma tye ka kuro gin ngo? Gitye jo ma tye ka cobo Daniel 12, “Gum ma lamaro en ma kuro, dok oo i 1335.” Kine obedo jo ma tye ka kuro.

Jo ma tye ka kuro ne gi moro maber, ka gi ye ni En ma ngeyo agiki ki aa ki i cakne olooko piny dwong i kare ducu, kadi ka oneno cen ni gibino neno can mar pe timo, otyeko miyoogi lok pa cante ki geno.

Wan wa ocako lwongo ma dong obedo tye ka tyo i acel me matino i wilobo me East Europe pi myaka moko. En wa onywalo kun, ka dong oo i United States, ci ka en oyito ngec me kwena man, odok cen. En oyubo kwena me kwero, ka jo me gang kanisa ma en obedo kwede con gubino i twero me dog gang i wilobo me en me “loro dog iwiye.” I kare ma pe nene bor, Ladit oyabo dog pi en me nywako kwena man bot gurupu.

En ocec kinyi oyot i diko man, cako nyuto ni gin acel ma twero cengo obedo ma yubo yore me wuot. Gitye ka mito motoka me tero gi me wuot ka pwonyo kwena man, ento pe gitye ki cente ma romo. Kany ka gityeko oo i kabedo man, luremgi ma aa ki United States, ma Rubanga omiyo cwinygi obed ma gi nyuto ber, ocwalo cente ma romo me cato motoka.

Man aye obedo kit me yubo ma tye ka otimme pi jo ma gucamnino. Gucamnino, ento Ladit nongo ogwoko gin i Botcoc Maber me cuko cwinygi, ka owaco ni, “Camnino man obedo i ciko na. Bed uru ka pud umede anyim.”

Ka pe obedo pi bute ma calo eni me Coc Maleng, ma tito gii me kuro ki cwiny mot, dok me mako matek gen gi i lok pa Lubanga, ni niye gi pe tyeko peke i saa no me atem.

Lapwony pa Yat Mucel ki Ceng me Kuro

Nen iwoto ni Lacoo White olwongo apora me Nyamito Apar ki Habakkuk 2 ka acel, pien aryo weng lok i kom kare me kuro kacel ki dul aryo me lugenyo.

“Karama me nyonyo me nyako apar me i Matayo 25 bene nyutu tic pa jo Adbentis. I Matayo 24, ka odwoko penyo pa lupwonye ne ikom cing me bino Kwo pire kede agiki pa piny, Kristo onyuto gin ma pire tek madit loyo i kom istorí pa piny kede pa kanisa aa ki i bino Kwo me acel nyaka i bino Kwo me aryo; ma gin eni aye, balo pa Yerusalemu, can madit pa kanisa i bwo cano pa jo pagen kede pa papa, piny pa ceng kede dwe, kede turo pa lakalatwe. Ka dong man otum, En oloko lok ikom bino Kwo i Ker me, ci oloko karama ma pwonyo ikom gurup aryo pa lutic ma tye ka kuro nyuto Kwo. Cabitara 25 cako ki lok ni: ‘I kare eno Ker me polo bibedo calo nyako apar.’ Kany nyutu kanisa ma tye ka bedo i nino me agiki,”—kombedi, en tye ka keto man i kom istorí pa jo Millerite, ento nen gin ma en tye ka waco—“Kany nyutu kanisa ma tye ka bedo i nino me agiki,”—nga aye “kanisa ma tye ka bedo i nino me agiki”? Man wa aye.

Mano kede ki konyo i agikki me kabedo 24. I leb pa atura man, kwo gi pe ikelo ka twero me gin ma otimme i nyom me kakare me I Ceng. “Ci Ker me polo obedo calo nywala apar ma okwanyo taa gi, dok owoto oko me romo ki lakwayo. Abic ki i kin gi ne gin maratwero, dok abic ne gin opong. Gin ma ne opong okwanyo taa gi, ento pe okwanyo moo ki gi: ento gin maratwero okwanyo moo i agulu gi ka rwate ki taa gi. Ka lakwayo ne otinge, gi duc gicwalo, ginyono. Dok i dyewor me dyewor odoko koko ni, Nen, lakwayo bino; wu okwok me romo kwede.”

Odong pa Kristo, cal ma oranyisibwa i cente me malaika mukwongo, obedo me ni kikelo cal mar dwogo pa lakwayo. Cok me cano lok maber ma orum i wang lobo weng i kare me gonyo me ni en bino cok, otwero ni opore ki wuot me nyarego ma oa woko. I tyen lok man, calo i Matayo 24, dano me kit aryo kinyuto. Weng gucako atabo gi, ma en Baibuli, dok i lyel ne guoa woko me rwatte ki Lakwayo. Ento ka jo pwegu gucako atabo gi ma pe ki moo, jo marac gucako moo i agulu gi. Jo marac gujolo kica pa Katonda, teko pa Cwalo Maleng ma loko dano manyen dok ma miyo wang ngec, ma oloko lokke bedo atabo me tic pa tyenggi. Gukwano Coc Maleng me nong adier, dok guyero i cwiny matut me nongo lengoc pa cwiny ki pa kwo. Kwena gu nongo yub me gin kengi ki ni gin bene kwo me nyinggi kacel ki wiye me yie i Katonda ki i lokke, ma pe twero obalo ki cwercwiny ki kuro. Mukene guwuoto ki pwony pa cwiny acel, ka gitye ka genc ki yie pa lurembo gi, ka gicwiny maber i dogi ento pe gin ki ngec ma tutwal i kom adier onyo tic adier pa kica. Pe gucik me keto cwiny me kuro ki me cwercwiny. Ka tem gubino, yie gi obedo peke, dok lyel pa atabo gi obedo ma piny.

“Ka Lakwo ma nyako onongo otiyo iwoko,”

Cawa ma Lakweco oyot? I dwe mar 22, 1844. Oyo tye ka yot. Ango ma biro timore kombedi? Kacel aryo magi bino nyutu.

Ka wa wilo Wooto me Dyewor me Dyewor me Akwang’ Otyeno ci wa turo ki i yoo dok piny i lobo maraco ma piny, wa nyuto ni pe wa ngeyo Injiri. Injiri me Tutu oo ni tic pa Kristo i lwongo dyewor aryo me lamo, ma otwero i kom kwena me ajwaki ma tye ka temo. Cakke i kare me kuro nio wa i kare me agiki me luppok, man aye dogola me Injiri me Tutu. Kany, Rubanga tye ka kwato dyewor aryo i kare me kuro, ka mito me rwatte kwede i Bolo, ci oketo gin i yo me temo me nyutu ka gin bene tye ki mafuta adaa onyo pe. Man aye dogola me tic pa Kristo me yaro golo ki i dross, kal me ngano ki i yat me buru, luwang me ryeko ki i luwang me peko.

“Ka cwara pe olimu cito, gin ducu gubwongo ka gucako nino.” I tye ka nyuto ni cwara pe olimu cito tye ka keto anyim kato pa kare ma abantu gubedo ka tye ka tero cing ni Obanga bibino, cwercwiny ma obedo, kacel ki rwom me keto kare ma onongo tye ka nen calo obedo ka pe ocito. I kare man me pe ngeyo maber, miti pa jo ma gitye me wang acel keken ki jo ma pe gitye ki cwiny ducu cako dwogo nyuma cit, ki ticgi cako yot; ento jo ma wiye mogo gitye i ngecgi kengi pa Baibul, gin onongo gitye ki lwala yen piny i tere gwokogi, ma baala pa cwercwiny pe twero pwoyo woko. “Gin ducu gubwongo ka gucako nino”; gurupu acel i kare me pe paro ki juko woko wiye mogo gi, gurupu mukene tye ka kuro maber atir ki cwiny mot, nio wang acel ma lamal ber oyubo. Ento i dyewor me temo, gurupu ma lacen man nen calo gubedo ka juko piny, i rwom mo, gorogi ki lami cwinygi. Jo ma pe gitye ki cwiny ducu ki jo me wang acel keken pe gitye dok ki twero me riyore i wiye mogo pa owotgi. Ngat acel acel myero cung onyo opong peke kene.”

Ka cwercwiny onyuto ne obedo, dul aryo ocako nino ki kit mapat-pat; ento kata nyako mamite pe owoto acek i cing marac me yomgi. Rwot bene tye ka telo i jami man, wek ka lok me Kwok me Dyeworweny obino i Kacok me Kambi me Exeter, En dong otimo tic acel i kinogi.

Nono me Tembo me Kitemo: Caa me Kurumo ki Ywak me Dii Ceng Dii Wiin Yot

Ki I buk *Spirit of Prophecy*, volumu 4, pot buk 228: Puru ni tim man—Kok me Dye Kiny—ki i Kare me Kur, oo wa i agiki me lorek doro, en Obanga tye ka temo lwak ne. Kok me Dye Kiny i kacok me kaa Exita, i kutiyo ki twero ne oo wa i 22 Okutoba, 1844, en bute acel keken i kom yat tic man. Pe romo kwanyo ne ki i kare me kur, ma tye ka yubo pi apii me Kok me Dye Kiny i kin gurupu aryo me jo ma lamo. Myero i nge Kok me Dye Kiny, pien ka pe i ngeyo ne, i bedo ka kato woko ki i yoo.

“Lubanga ocwalo ni otem jo mege. Cingne ogwoko bal acel ma otimme i kwano me kare pa porofeta. Cingne, cing pa Rubanga, ogwoko bal acel keken i kwano me kare pa porofeta, i lanyut marac. Jo Adibentis pe onongo gubedo ka nongo bal meno, kede pe pe onongo gunonge gin ma gupwonye matek loyo ma gubedo ka kwero gin. Lukwero guneno ni, ‘Kwano wu me kare pa porofeta tye atir. Gin mo madit tye ka cok obedo; ento pe en gin ma Mr. Miller paro ni obedo; en lok me lokke pa lobo lung, pe bino me aryo pa Kristo.’”

Cawa me tye iye paro okun, dok Kristo pe onongo obino pi gwoko lwak mego. Joma onongo guloro Luwotgi ki wiye ma ada kacel ki mar onongo guwinyo cwer cwiny ma marac ahinya. Ento Rwot onongo otimo yub mego: onongo otemo cwinyo me joma guwaco ni gidong tye ka kuro pi nyuto me bo. I kin jo magi onongo tye jo wengi ma lworo, pe mar me ada pi adwogi, pe aye omiyo gubedo ka kuro. Ka gin ma onongo kikuro pe otimere, jo man guwaco ni pe gubedo ki cwer cwiny; pe onongo guye ni Kristo bibino. Gin aye onongo tye i kin jokwongo me tyeko ka nywalo piny cwiny ma marac me jo ma gitye ki niye me ada.

Man obedo yub pa Ladit. Wan pe wa tye ki gin mo ma wa myero omyeke i kom ceng ma bino, konye ka wa wilo kit ma Ladit otye ka telo wa i ngec wa me kare ma okato, kede pe tye gin mo ma wa myero omyeke konye ka wa wilo pwony pa Ladit i ngec wa me kare ma okato. Wa tye ka paro ni pe iromo poko telone man ki pwonye.

Kitabu *Life Sketches of James White and Ellen G. White* 1888, pot 186–187: “Lubanga notemo dok okelo lobo dano ne i kare ma kare no odok i mwaka 1843. Bal—bal ma pe twero romo—ma gin timo i kwan pa kare me profesi pe onong’ twero neno ci acel, kata i jo ma ngeyo mapol ma gin pe iywako tam pa jo ma bene tye ka kuro bino pa Kristo. Jo ma ngeyo mapol man owaco ni Mr. Miller onongo tye atir i kwan pa ne me kare, ento gityeko kwanyo kwede i kom gin ma obedo me twero gwoko kare no. Ento gin, kacel ki jo pa Lubanga ma onongo gitye ka kuro, gitye i bal acel i kom lapeny pa kare.”

Wan wa yee ni wa yeeyo adier ni Lubanga, i ngene pa En ma tye ki miyo-ngene mapol, ocweyo ni jo pa En oywot kacel ki yot ma pe itye keken me gengo, ma ocik ma ber me nyuto cwiny pa jo dok me dongo kit me gwoko adier pa karakter gi—pe ni me nyuto cwiny gi keken, ento me dongo karakter gi, ka cwalo go i ka ma ibino nyutaa i kare me peko ma bino i Kog Ceng Diro. Jo ma oyamo kwena pa malaika me acel pien lworo me wang-juk pa Lubanga, pe pien gineno adier dok gi mito mwandu i Ker me polo, kombedi onyuto keni i lyel gi ma adier. Gi bene pe i jo me acel ma otyeko me yelela jo ma cwer cwiny pien yot ma obino, jo ma i adier oyenyo matek dok ogeno nyutu pa Yesu. Tem ma ma rwate maber eno pa Lubanga onyuto karakter adier pa jo ma wa nywako ni gibedo me tereko peko ki anywali pa nyinge, ka gi kwero ayela gi ka cato wi kom ayela i saa me tem.

Jo ma gubedo ka gucwero tam pe gubigweyo i cung mar mwor; pien i yeny nying ceng pa proroik i lega ma odongo matek, bal no ononge—bal acel keken—andong lanyut pa kalam mar proroik ka obedo ka oluwo piny i kare mar kuro. I gen ma yom me bino pa Kristo, kuro ma nen ka tye i wang cing mar visi pe gubedo ka gukwano iye, dok obedo nyeko ma cwer cwiny ci pe gubedo ka gitamo kwede. Ento tem man kikome en ma rwate tutwal me loko ki me dongo gen ma ada pa jo ma gitye i ada mar adier. Kare mar kuro no obedo ma rwate tutwal. Pe en keken ni obedo ka anyuto dul aryo ki cako lwongo kitgi ma myero anyut i historia mar Kwo mar Dyewor me dye ka oo i gano dogola, ento bene obedo ma rwate me teko jo ma bibino ka gikwanyo korac i bwo mar mone. Pe itwero yaro kare mar kuro ki Kwo mar Dyewor kata ki gano dogola.

Ka i kwero Lwong me Dyewor, i kwero historia acel tye. Lwong me Dyewor pe obedo keken kwena pa Samuel Snow i Kacok me Tye ka Exeter; en obedo nyutu pa kare me kuro. Man aye kama twero wa me Rubanga bedo ka tino wa iye. Pe wan tye ki gin mo ma myero wa lwor pire i anyim, ento keken ka wa wilo tino pa Rubanga i historia wa ma dong opita—historia man pa kare me kuro ki Lwong me Dyewor, kama En tyo kawo Cing Maber ma Pe Tum i historia pa ba-Millerite ka tino iwiye adwogi i kit pa jo cwiny aryo me limo.

Early Writings, pot buk 74: “Atye aneno ni chart me 1843 cing pa Lubanga aye olwongo iye, kadi boti pe onwongo myero lokke; ni namba magi tye calo en aye onwongo mito gini; ni cing ne tye iwiye ka opito kede opoko bal mo i kine namba mogo, wek ngat mo keken pe anyut gi, pi obedo ka cing ne oyabbe woko.”

Tajiri me Bedo mar Aprot kede Yub me Tem```

Ka wa bedi ki kare, wa nywalo twero me loki pi mung me tim marac. Mung me tim marac twero bedo ki nukta mapol me nywako ma tye ka atir, ento kany bene nywako tic pa Satan i yubo tim marac ki tim maber, adier ki bal, i akwan me jami maleng ma iye Mukama kwayo jo pa En ka itemo. I akwan me jami maleng me Lek Maleng ma iye Mukama kelo jo pa En i yo me itemo, in ibed ni itye ka neno mung me tim marac kare ducu—tic pa Satan me yubo adier ki bal. Ka jo doko i kabedo man me itemo, mung me tim marac dong obalo ngene me loki.

Ka cawa me temo pa Nua oo, Baibulo owaco ni ikin ceng man, nyiggin pa Satani onywako ki nyiggin pa Katonda. Man aye gimo ma omiyo tajiri me bubi otimme i kare pa Nua, ma oyubbe i Kwan me Acakki calo lutino pa Katonda ma gityeko kwanyo nyare dano obed mon gi—onywako pa nyiggin aryo ni, tajiri me bubi ma otelo kwede nyima me temo pa Nua.

I kare me temo pa Musa ki Nam Abar, Coc Buk maleng tito kit ma Israel, ma obino item ki i Nam Abar ki i Sinai, dong pe obedo maleng ci okwanyo-winy ki puonjo pa Ejipt pien gitye ka kare malac i yo. Man en tajiri pa tim marac—bedo ka puonjo pa Satana tye ka cuko i komgi.

I kare me jo Yuda, obedo pwon me Grik ma oyubbe yoo pi Sanhedrin okwanyo kit me temgi.

I kare me Millerite, jo Millerite i kanisa me Protestant pe dong obino ki i kare me miaka 1260 me twero pa Papa, ma obalo yat anyim maleng ki yat anyim ma pe maleng, konyo me tye iye amia me tim marac ma olubo anyim pa temo me kare me Millerite.

Mano aye en tajiri me tim marac matye kare ducu.

Ka i pwonyo nining ngat me peko marac tye ka tyo, ci diki i *Patriarchs and Prophets*, cabit me acel. Nyar-oma White nyuto wa nining Satani ocobo ngat me peko marac i Polo. Tye ka bedo ni tero me temo i Polo ikom malaika mene bi dong ki mane bi kwanyo woko, ci Satani ne tye ka cobo ngat me peko marac kuno i Polo mapwod pe otime yo me temo meno.

Satana otimo maneno eni pieno keto akalakala me atemere, keto lokci malo moloyo Lok me Katonda, dok ma pire tek adwong, ki telo jo mukene me nyuto pwonny-gi me bwola—tic marac adada. En omito keto atemere i tamo mamegi, dok i bin woko me nyuto atemere eni bot gurupu me jo. Ka dano mo okok pire mar atemere eni, en bitye ka okok pire mamegi, pe pire.

I kare ma otiyo, pastor mo i Spokane, Washington, owaco ikom *Early Writings*, pot buk 74, ni, “Aadwogo i diktionari me nino ki kare pa Ellen White, *Webster’s Dictionary*, ka ‘figures’ pe tye ni gitye gin mo ma atye ki kwena me adwogi.” Lwak mapol ma owinyo man pe gubedo ka gicako manyo ngec ikome, ci gubedo ka gitwero yie kwede. Ka manongo pe odoko maber, pastor ono pe keken onongo keto akalakala ikom gin ma *figures* gitito i kabedo man; adier, onongo tye ka loko goba. *Webster’s 1828 Dictionary* waco ni: FIGURE, n. I kwena me adwogi, nyig coc mo ma nyuto namba, calo 2, 7, 9.

En pe tye ka nyuto akuku, tye ka timo tic ma kinyutu calo tajiri me tim marac. En pe tye ka nyuto bot Adibentis, ka gin mito neno, ni i kare man me ginac me lobo, myero iwinye adwogi pi keni keni, pe iwinyo dano; pien, ". . . tajiri me tim marac dong tye ka timo tic: . . . ."

Early Writings, pot buk 74: ". . . ni calo kit ma En dong mito ni bedi kwede, ni cing En tye iwiye kede nongo pego i gin mogo me kit manok, wek ngat mo keken pe romo neno, nio kare ma cing En dong kelo woko."

En aye yubo, kac jo ma ngec i kom lok me pwony pa lobo me Yecu pol kare tye ka timo man. Ka i mito ni i ngeyo gin ma lok mo obedo kelo i Baibul onyo i Cwiny me Lembec, pe ibedo ka acel i neno i buk me lok; i neno i nabi. Me lacen, Daniel tiyo ki lok me Ibru rum i Daniel 8:11, ma gitye ka loko ni “gikwayo woko.” Luloko tye ka tamo ni te lok ne obedo “gikelo woko,” ento Daniel tiyo ki rum tyen adek mukene abicel, dok pe i kare mo acel te lok ne obedo “kwanyo woko” — te lok ne obedo “ywako malo dok me mi lworo.” Omiyo, tamo ni rum i Daniel 8:11 te lok ne obedo “kwanyo woko” obedo lubo tim me kwena, pe kit ma Daniel ocwalo kwede lok.

Kit ma kede Ellen White: Ka i mito twero loko ni i *Early Writings*, 74, “figures” tiyo me loko cal pa tic-calo onyo cal me nyig coc, i twero waco ni, “Dikcinary i kare pa Ellen White pe owaco ni *figures* nyuto arithmetic,” ka i geno ni lwak mapol pe bino nonyo. Ento ka gin onongo gineno, gibino nongo ni *figures* bene tiyo me nyuto arithmetic.

Ento kabedo me acel ma i cito iye obedo bot Ellen White kene: En gin ma en tye ka tye ka lobo ikom figures? I buku me *Early Writings*, pot buk 74, en waco ni, “Cingi ne tye i runga kadong olwongo bal mo i kin figures mogo,” ka i pot buk 236 en waco ni, “Cingi ne otyeko okumo bal mo i kwan me kare pa lukwena.” Lakwena man nyuto ni i lok me en, figures, tye ka nyutu kare pa lukwena—kwan me namba, pe cal.

Kare, ngo ango ma Mukama oyiko cinge iwiye? Oyiko cinge iwiye i kom bal i kube me kwan me kare pa prɔfeti—namba-ni.

Acwiny Ellen White me 2520

Man e lok me tyen lok. Dano pol tyeko tye ka keto anyuta acel ki ma wan wa tyeko kwedo, kede acwako gi. Ento ka obino i kom 2520 kacel ki onyo Ellen White oyero ni obedo profesi ma atir, man e lok me pyer—man e adwogi, kede kama myero i cakke iye. Lok me pyer mukene weng bene atir kede adier, ento man e kama me cakke.

I buk *Early Writings*, potbuk 74, kama okwongo ni Wonye obedo kwo cingne iwang bal mo i kabedo mapol ma kiwaco, en nyutu gin ma meno tegeere i buk acel acel, i potbuk 236: “Aneno jo me Mungu ka bedo i yom me tye ka kuro, ka neno i anyim pi Wonye. Ento Mungu ocwalo ni atemgi.” En tye ka lok ka dong i *Tarrying Time* [March 22, 1844], dong kwer me acel.

En pe pe lok ikom Cik me Cwalo Woko pa 22 October, 1844, pien bene ki i kany dong obin nyuto gin; ento kany en pe lok ikom 22 March, 1844, kare me kuro: “Lubanga ocwako me temo gin.” “Cingi okwero bal mo i kwano pa kare pa lok me lagam.” En abino temo gin nining ki kare me kuro? Kiwoko cingi iwiye niang gi ikom kare pa lok me lagam. Pe itye ki gin mo me lworo pi anyim, kono ka pe wa wilo kit ma Rubanga otero wa kwede i kare ma okato, i lok me gin pa Millerites kacel ki pwonyi ne.

Kare pa lugen me porofeta eni obedo pwony ma omedo kare me kuro. “Cingi otyeko piko bal acel i cuk‑cuk me kwano kare pa lugen me porofeta. Jo ma dong gineno ka Rwotgi bino pe guneno bal man,”—bal acel—“ki dano ma gitye i nying ngec madit ma gakwanyo kare ono bene pe guromo neno en. Mungu ocwalo ni lwak pire tek ni myero gubed ki kic piny. Kare opwodho, dok jo ma guwoto ka giyubo Lalocgi ki geno me yom gucwer cwiny kadi guwok cwinya, ento jo ma pe guhero kany me Yesu, kono giywako cing i kwena man pi lworo keken, gucamo yom ni pe obino i kare ma gubedo ka giyub woko. Ywakgi me wi dye pe oloko cwiny, dok pe olwongo kwo megi me bedo maleng. Kacung kare ono otyeko keto yore maber me nyuto cwiny magi ma kit man. Gin ge ma gucako mukwongo dok gujuko ka gityeko tuco ki tuny jo ma gucwer cwiny, guwok cwinya, ma ada guhero kany pa Lalocgi. An aneno ryeko pa Mungu i temo lwak pire ki miyo ne gi temo ma dongo ma nyuto jo ma onyo gujuko, dok gujok cen i cawa me tem.”

Yesu kede jo me polo weng gityeko neno kacel ki cing marac kede marac me marac i kom jo ma ki miti mabeco kede tye me geno odirica gwoko neno En ma cwinygi omaro. Malayika dong gitye ka yubu i butegi, me tekoogi i kare me doyage. Jo ma gikweyo me rwako kwena me polo gicwalo i piny me bor, dok akal me Katonda omede i komgi, pien pe giyero rwako lyel ma En ocwalo botgi ki polo. Jo ma gitye adier, ma kikelo can me goro, ma pe ginyuto ngeyo pi ngo Locugi pe obino, pe gitye ka lacwalo i bor. Dok odoco giteroogi i Baibulugi me yenyere kare me profesi. Cing pa Mukama okunyu ki i kom namba magi, dok bal no— acel keken—onyutu.

Kany e nyutu balo ma obedo i namba ma i “Chart” pa 1843, dok en pe acako kede nyutu ni namba magi nyutu kare me cik me nabi. “Gin oneno ni kare me cik me nabi oo wa i 1844, kadi bota tic me adwogi acel acel ma gin pe tye kelo me nyutu ni kare me cik me nabi tyeko i 1843, omiyo adwogi ni gibedo me tyeko i 1844.” Agiki me lok! Ellen White keto cing pa ye twero pa en i 2520.

I tye kare angec me porofeta peke i Karto me 1843 ma gin ni gityeko i 1843: 1335, 2520, ki 2300. Mungu oo cingne i kom bal mo i yoo me namba—kare me porofeta i Karto man—cawa ma cingne pud pe kicwalo. Ka en ocwalo cingne, jo ma gitye ka kur maber, ma gin dong gitye ka rito ki amin, kikelo gin ni gudwogo me nono kare me porofeta dok; ci gubino ni adwogi acel ma olubo gin me twero cobo ni kare me porofeta gityeko i 1843, ka dong kiye ni pwodho ni aryo i kin gi gityeko i 1844.

1335 cako i mwaka 508 AD, dok tum i 1843. 2520 cako i 677 BC, kadi pe i dong obedo ka opwonyo gin ma rwom mwaka opong. Jo Pioneers neno ni tum i 1843, ento i ngeye angec dok i anyim, gityeko ni adwogi ma tye acel ma okelo gin me tito 1843, en aye otwero ni profesi me 2520 tum i 1844. Profesi me 2300 cako i 457 BC, kadi gineno ni tum i 1843, ento i ngec me kwer pa gin, ki i yor me kwan pa gin i piriod me profesi, gityeko ni tum i 1844.

En aye nino acel keken mapol aryo ma gin gitye ka ginyuto ni bi tum i mwaka 1843, dok acel ikin gi otyeko: 1335. Neno-ngec man pe en ma Lubanga oketo cingne iwiye. En nyuto gin acoya pa jo Millerite aa ki Kare me Kur, caka ki Koko me Dyeŋ Ceng, nio wa i 22 October, 1844.

I nyomcawa me acel, waotyeko ki lok man aa ki Ellen White: “Wabero weng i wang ma oneno gin ma onen i 1843 ki 1844.” Man aye, “Wabero ngat ma obino i 1843.” I paragraf ma alubo, en owaco ni, “Ocwalo kwena. Kadi pe myero obed ki lag, i dwogo cwalo kwena doki, pien cingwen me kare tye ka time; tic me agiki myero otimere. Tic maduong’ adwong’ bitimere i kare macek. Cokcok, bicwalo kwena i cike me Katonda ma bibedo ka medde dwan madit. Eka Daniel bitwok i kabedo mego, me cobo caden mego.” Manuscript Releases, volume 21, 437.

Danieri ka ceng i kabedo ne en ayenya 13 me Daniel 12. “Meyo gin ma wang ma oneno jami ma onen i 1843 ki 1844” en ayenya 12. Ellen White tye ka mito nyuto me polo i Daniel 12:12–13, ka waco ni ayenyo magi pe ikom peko me kare me porofeto, ento ikom aneno mo ma tye ki 1843 ki 1844, ma obedo ki ngec marac i 1843 ma ocwalo kare me orib. Ka kare me orib bino, “Meyo en ngat ma ciko.” Kata bedi ni nyut tar, cing pi en. Meyo en ngat ma ciko ki alwor ma adier ki i Kare me Orib nio ka doggola otwero. Gin ma ngat ma alwor oneno i 1843 ki 1844 en meyo ma telo en donyo i Kabedo Maleng Madit.

Porofo 1335 otum woko i mwaka 1843, ka nywako bino pa Koko me dyewor weng. Cok me porofo 2520 ki 2300 tum woko i mwaka 1844. Ellen White waco ni adwogi acel-luwo ma otiyo me kelo gi me tyeko ni 2520, 2300, ki 1335 tum woko i 1843, i kare meno angec ni tyeko me pwonyo ni gibedo me tum i 1844.

Apol ma oa i Lok me Mungu ocilo i kom karegi, ci gitye ni onongo kare me kuro—“Ka obedo ni en [nino me wang acel] olal, kur inongo.” I yele me mar ma gitye kwede pi bino me cito pa Kristo kare me ceng, gityeko neno peko me lal pa wang acel, ma ogwenyo me pwonyo jo ma tye ka kuro adier. Dok gitye ni onongo kacel me kare. Ento aneno ni pol ikin gi pe twero aa i wi cwercwinygi matek me rwate ni obedogi ka gityeko nongo rwom me gor ki tek ma okelo alama i kom wiye me tic me gigi i mwaka 1843.

Satana kacelokal me eneka ne malaika ni oloyoteko i komgi, dok jo ma pe giyeo me rwako kwena no guwaco pire kengi ka gucako yomcwiny i kom ngecgi ma oyot me neno anyim kacel ki miriagigi pien pe gujolo gwok ma giluwo ni obale. Pe gubedo ka ngeyo ni gityeko kwero tam pa Katonda ma tye ikomgi kengi, dok gitye ka tic kacel ki Satana ne malaika ne me kawo balo i cwiny jo pa Katonda, ma gubedo ka timo kwena ma ocako aa i polo no i ngatgi.

Iye i ot yat man, tye guruk obedo aryo me jo ma lamo. Guruk ma pe gilubo matek, gityeko yeleko jo ma gitye ka kur; ento jo ma gitye ka kur, gidwogo gi i kare pa porofeta, ka gicako niang ni adwogi acel ma okwanyo gi me nyutu agiki pa 2520 ki 2300 i 1843, en aye ma obedo me nyutu ni gityeko i 1844.

Kadi bedi lutyeko me kuro gueno ni gubedo guwoto ni, pe gucako bedo ki mar matek i kom Lubanga calo ma gubedo kwede ka pe pud obedo kwo me cwer cwiny mukwongo. Ibibedo gurokoc dok i kare me cogo me “Wii dyewor dyewor me dyewor me dyewor me otieno.” Lutye me kuro dong gueno 1844, agiki me profesi, ka pud pe obino Wii dyewor dyewor me otieno.

Kwena me “Midnight Cry” ocwalo jo ma tye ka kuro ni ngeyo nino dwe me Okotoba 22, 1844. Ki ngec man, pe obedo keken kama mo iye mwaka 1844; ento obedo i nino man kikome, ci man omiyo kwena ne nongo teko.

Itye ni ineno kit ma tic man tye ka obedo? Pwonye ma okwanyo aneno man gin profesi adek: 1335, 2300, ki 2520.

I nyuma me ngec man onongo giwinyo, gicako tito ni, "Wubed ki i Babilon." En aye Kwena me Malaika me aryo.

Wek wa ngeyo maber: Gin ango ma tum i cawa me kuro? Tic ki Chart me 1843. Gikelo Chart man i kabedo i tung acel pien kombedi gucako ni Rwot bino i 1844, ento Chart okwanyo 1843. Omiyo gikelo Chart i kabedo i tung acel pi lok me ginacoya pa Ceng mar Aryo.

Ngo ma obedo kwena megi i gin acoya me Malaika me Ariyo? Paragraf me agiki peko lok man.

Jo ma oyeere i kwena man ne ginywal kede i kanisa. Pi kare mo, jo ma pe myero ogam kwena ne gityeko kany ki lworo dok pe gibedo timo ngo ma iye cwinyo gi tye; ento kato pa kare ne onyutu tam gi me ada. Gitye mito kwedo caden ma jo ma gitye kuro ne gineno ni omyero gibear, ni kare pa obaco me porofeta ne onywako wa i 1844.

Nininge kacok me porofeto? 2520, 2300, ki 1335. Man aye kwena gi i kwon man. Kombedi gin tye ka waco ni, “Watyeko ngeyo! Porofeto magi dongo nyaka i 1844.” Kwena gi i kwon me Kwon me Dyeworot acel-ki-diko en porofeto me mwaka 2520 ki me mwaka 2300.

“Pi kare mo, jo ma pe gubino kwanyo lok me neno, gujuko gi lwor me pe timo gin ma i cwin gi tye; ento ka kare no okato, giyabo tam gi me ada. Gubedo gi mito ni gi dwog cing testimony ma jo ma gitye ka kuro guwinyo ni gibedo gi cik me tito, ni kare pa proro ma gurwatte gubooto too mwaka 1844. Gi yot pa neno, joma giye guwaco balgi—bal ma pe rwom ki mukene—and gucako yubo tyen lok me gin ma omiyo gujaro ni Rubanga gi obino i 1844. Jo ma gubedo ka kwero gin, pe guromo kelo lok mo me kwero tyen lok ma tek ma gucako kelo. Ento mir pa kanisa guwoto me lyeto; gujuko ni pe gibino winyo adwogi mo keken, kadi pe giye tyen lok me neno, dok gitye ka cweyo ni testimony pe donyo i kanisa, wek jo mukene pe guwiny.”

Ngo ma i cako keto 2520 ka i kubedo kwede i wat ki nino 2300, ngo ma timore? I ite me Millerite, i gengo wuoko ki i kanisca, dok tye tic me tem kwanyo dwong me lok onyo cango kwede.

“Jo ma pe gitye ka cingogi me kwanyo ki i dano mukene lyel ma Lubanga otyeko me miyo negi, kigoloogi woko ki i kanisa; ento Yesu obedo kwedigi, kadi gineno mor i lyel me wangace. Kigiketo atera me rwomo kwanyo neno me malaika me aryo.” Early Writings, 235–237.

Pe pe dong tye ka wa donyo i adwogi me kwan i kom 2520, gin ma watye ka temo me nyuto obedo ni Ellen White keto cing me twero pa iye i kom 2520. Ka pe itwero neno man, myero ilam lega ni Yesu gol łwiny ma tye i wang-i. Ellen White owaco ni adwogi manyen ma otero gi me loko ni 1843, dong i kare meno onen me nyuto ni kare pa porofeta magi otyeko i 1844. En kare ducu nyutu kare pa porofeta, onyo namba magi, i kit ma tye i rwom mapol. Tye kare pa porofeta adek keken i kaati pa 1843 ma otyeko i 1843.

Man acel ma tum iye i mwaka 1843, ma en 1335, mito, pi lwongo me nyig lok ma tiyo maber, nino me poropeta aryo kadong wek en owacci “namba” ki “nino me poropeta.” Ka gin tye adek dok i kwanyo acel, ci aryo ma en oyubo aye 2520 ki 2300, pe ki twero me lok pa dano mo keken me loko gin.

I yo me lok acel man, kede “Great Disappointment” me Adventists i nino 22 me dwe October, mwaka 1844, Mukama ne tye ka cweyo jami me nongo ngec mo ma i kinego ka lwongo gin woko ki i kanisa, wek gicung pe i kom ciko onyo tyen lok pa dano, ento i kom Lok pa Katonda. Gene pe mito jami me ngec man wek gibed ki yee ma romo me donyo i Kama Maleng Atii Tutwal kede Yesu Kristo. En ne tye ka gwoko gi me gengo lok me Ewangele me Kwo ma Pe Tum.

Cwiny pa Jami me Cako: James White ki Uriah Smith

Ki i tic wa tye ki Jami White ki Uriah Smith, ma gin luwang tic aryo me acakki. Man gin jo mapire tek ma lulam dog tic me kare ni tyo kwede me twero cako twon ni Jami White okwero 2520 i mwaka 1863, dok Uriah Smith okwero en i cocce i myaka me 1870 ki 1880.

Wa tye dok cen i mwaka 1844, ka dong pe raci, me neno kit ma James White ki Uriah Smith tito kwena man acel acel ma Ellen White pe dong otito. En loko ikom kare pa profesi, ki ikom ruoth kwanyo cingne, ka gin neno bal, ci dano pionia magi aryo bene gitye ka tito kit man.

Ellen White pe oketo ni “2520” onyo “seven times,” ento Uriah Smith ki James White gitye ka waco. Giloko bedo maber ni kare me porofita ma onywong i lok kom gin aye 2520 ki 2300.

James White, Review and Herald, volume 1, July 9, 1851: “Lok man atem, ‘An pe atye ka yero ni koko me dyeworaceno dong kimiyo.’ Wan bene pe wayero ni koko me dyeworaceno onongo wan owino, onyo ni bibedo ka iwinyo wa. Koko me Matayo 25:6, ‘Nenuru, lacoo me nyom tye ka bino,’ tye i lok me gin ma otime i nyom me ci lobo acel. Ento ni onongo kimiyo koko mo, kadi con oyube maber ki cing pa dul Adibendi lung i kare me bolo me mwaka 1844, ma rwatte maber ki koko me dyeworaceno i larem, pe myero kikany ni kwede gin ma onongo gin bene gitye ki yub i iye.”

James White tye ka timo ki lok me gin acoya ma jo dong pe giye Wooc me Dyeworweny pa Kinyu, ka bene gidwogo ki oa i yoo. En tye ka gamo lok man, dok obino loko i kom acoya man.

“Obino i kare ma atir. Koko me ngero otyeko piny ceng acel ki yweyo, ki tulo ma otwero gin. Man obedo i nge yweyo wa, ka wa-tyeko bedo ka gubalo wa, dok otyeko nongo it wa ka wa-tyeko bedo i kite me nino. Koko meno ojukko nyako apar, dok otelo gi me yubo taa gi. Man, ka miyo rwot me Cwiny opore kwede, ojuko lwak me Adwent, dok otelo gi me yeny Baibuli calo pe gityeko yeny kwede kacel, dok me kwanyo gin keken gi, ki jami gi me lobo, ducu i cing Mukama. Jo ma omiyo koko ni Mukama bi bino i dwe me abiro, 1844, oneno maber ni kare me porofeta ochopo i kare meno; omiyo, adwogi ma pe-tyeko cako kwede ki kare meno me nyuto ni Adwent bino i 1843, onyuto ni bino i 1844. Ka dong wa-neno bal acel i yo meno me kwano mwaka, ma ogikyo nino 2300 i 1843. Pe acel ku jo ma oketo coc me kwero Adwent oneno man. Cing me Opatrica—“P” me dit—okumo bal meno—acel keken—waa i kare ma myero onegi. Bal no obedo i kwanyo mwaka 457 ducu ki i nino 2300, ma owaco ni 1843 obedo ma olare, kany pe gikwanyo but mwaka 457 B.C. ma dong ocalo ka kwer odoko i anyim, i kare ma cik olwong iye aa, ma wiki 70 kikwayo ki iye.”

“Pii wa ot wa cako lok ikare man, [1843,] pien ka igwoko ikare me kare-kare pa proro ma opore ka kibedo ka kicako kwede ki mwaka magi ma joo ma gitye ki ngec maber i kom gwoko ikare gicako keto piny ka obedo mwaka ma tim mago ma ne myero odong adwogi me cako gi, duto ne gineno calo gibedo ka tumo mwaka meno.”

Kombedi en aye wa cawa wa me adwogi ma gityeko ni gopweo i mwaka 1843.

“Mano no pe obedo adier, ento obedo keken gin ma onen.” Onen keken ni gik ato tyeko i mwaka 1843. Gubino nongo ni gitwero tyeko i mwaka 1844.

“Watyeko kacik ki i ‘ceng abiro,’ onyo mwaka 2520, ki i poj pa Manase, ma jopal ngec me kare, i rwom me rwate madit, gitye kwayo ni obedo BC677.” Gin magi aye kare pa porofeta ma gin dong gitye ka tic kwede. “Tarik magi en aye acel keken ma wan dong wa obalo nino ki iye pi acakki pa kare man; ci ka gikwanyo BC677 ki i mwaka 2520, mwaka ma pe odong obedo AD1843. Ento wa, pe waneno ni pien otyeko mito mwaka 677 lung i BC kacel ki mwaka 1843 lung i AD me tyeko mwaka 2520, dong obedo bene miti ni wa nywaki kare man dok atwal i iye i AD1844 rwate ki kit ma romo bedo ni ocako lacen i nyuma pa acakki pa BC677.”

Kare me kwan me profeti ma “cing pa Okwong me Lubanga ogwoko cing meene i kom bal,” obedo tye ka tye i iye 2520.

Uriah Smith: “Ka kare odwongo neno dok odoko anyim ka otum tyen mwaka AD1843, lwak mapol gucako penyo tyen lok me cwercwinygi i mwaka ma gubedo ka tye ka kuro me nywolgi. Cawa man en aye ma onen ni, ka gucako kare ducu me profesi i mwakani BC, kama wan dong dong wa bene tye ka keto cako gi, to pe guromo tyeko ki rwomgi acel acel, wa i lworo me ni kronoloji wa kacel ki mwaka me cako gi pe obedo ma bal, mpaka ka i kare mo i mwaka 1844. Ci i yo man, me kare abiro, onyo myaka 2520, ma ocako i BC677—jubili madait, onyo myaka 2450 [pe giketo nyuto gi i carta me 1843 onyo me 1850.] ma ocako i BC607—ki myaka 2300 me Daniel, ma ocako i BC457—macalo bute me mwaka acel acel man, ma ki iye gucako kwanyo kare me profesi acel acel, dong obedo ka otum agiki con ka pud pe otio jami mapat mapat ma ginyuto cako gi, dong obedo mite ni gibed matwal nyaka gutum i AD1844, calo acel acel gucako inge ka cako me mwakani BC ma ki iye gikwanyo gi, wek onyo gutyek welo me myaka i acel acel, onyo gitem bed ki kronoloji wa en lok adier. Ento pe nitie anywola mo me kare i mwakani BC acel acel ma i iye kare mapat mapat man gucako; ci pi meno, kare i mwaka me tyekgi pe twero keto cim maber ki ngene.”

Uriah Smith ki James White duk acel cing tito ni kare me profesi ma onongo ngene ka gityeko i mwaka 1844 ne obedo 2520 ki 2300 mwaka, ka gitye ka tic ki lok pari acel calo Ellen White otic kwede i Early Writings, pot buk 236 anyim.

Rwak me Adaŋo: Kabedo me Acaki pa William Miller

Early Writings, pot buk 230: “Lubanga ocwalo malaika ne”—malaika Gabriel—“me tuko i wi tam pa lalupur”—William Miller—“ma pe obedo kacel ki yero i Bible, wek otel i yeny prophesi. Malaika pa Lubanga dong bene bene gucito i kom ngat ma kiyero meno, me telo tamme dok me yabo i ngecne prophesi ma kare ducu obedo munu bot lwak pa Lubanga. Acakki pa katen me ada olam ne i kom, dok gitelo ne mede me yeny kabe-kabe, nyaka oloko wangne i kom Lok pa Lubanga ki inywal dok ki pwod. Otyeko neno kuno katen me ada ma opong. Lok meno ma en dong olamo ni pe gicwalo ki cwin pa Lubanga, kombedi oyabore i twolne i berne dok i ducu lwekne. Oneno ni bute acel pa Lek Scripture tito woko bute mukene,”—Gabriel onyute ne yo ma wan lwongo ni proof-texting, lain i wi lain, kany manok dok kany manok.

Gabriel omiyo tyen lok me aa iwiye me rwom me ada ki kit me kwanyo coc me pwony.

William Miller, Advent Review and Sabbath Herald, April 18, 1854: “Ki i kom adwoko me kwan Matuk Maria ma nono, a ne aromo iye ni kare abiriyo me lworo pa Lajogi myero otime cakke ka Jo Yuda gityeko bedo gwok me pinygi keken i kare me poj pa Manase, ma jo ma ngene iye me kwan kare gitye ka keto i mwaka 677 K.M.; eka ni nino 2300 gicakke kacel ki cabit wik 70, ma jo ma ngene iye me kwan kare gitye ka keto cakke i mwaka 457 K.M.; eka ni nino 1335, ma gicakke ki kwanyo woko pa gin ma tye nyuto ni obedo me ceng’ duto, ki keto i malo pa gin me tura ma kelo tie marac, [Daniel 12:11] myero gikwane cakke i kare me keto i malo pa lworo pa Papa, i nge kwanyo woko pa gin me tura pa jo peka, ma calo jo mukene ma nono me kwano lok mukato ma anongo atwero penyo, myero giket cakke i mwaka abicel 508 K.D.”

Ellen White okwanyo ni Gabriel omiyo William Miller cok-cak me rwom pa ada, dok William Miller bene otito ni twero me cok-cak adek ma omiye gin AD508, 677BC, kacel ki 457BC. Gabriel, malaika, omiye twero me cok-cak me profesi magi ma okwanyo dong kwena me “Midnight Cry.”

Lubanga me agiki: Kwango Cwiny pa Porofeto

Ukwano ma Kirwok ma Oyerere, buk 1, pot buk 48: “Satana tye . . . kare lungi kelo gin ma pe en adier—me loko lwongo ki cwiny kiweko adier. Yub ma agiki loyo pa Satana bibedo me timo me testimony pa Cwiny pa Katonda bedo pe tye ki tic mo.” Yub ma agiki pa Satana en me balo Cwiny pa Yubu.

Ka i kwanyo adwogi me ada ma gin me cako kwan ni, i tye ka kwanyo adwogi i Kare me Jok‑Neno. Ellen White omedo twero me ye ne 2520. Kwany 2520, ci i tye ka oloyo woko gin aryo ducu—latin pe ki pii me lwoko ne.

“Satani tye . . . ka diro bedo ka tero jami ma pe aye adwogi—me kel woko lwong ki i adier. Obwongo me agiki ma Satani bino timo obedo me kelo ni tic pa caden pa Dano Maleng pa Mungu obed pe tye ki tek.” “Ka ni pe tye ki wangec, jo lutu” (Ngec me Cok 29:18). En bene kwanyo lok ikom juko Dano me Porofeto, dok ka rwate ki man, en waco ni ka ijuko Dano me Porofeto, ka ni pe tye ki wangec jo lutu. Wangec en angeyo ngo? Ka ijuko Dano me Porofeto, wangec mene ma pe itye kwede?

“Goo okwene, kadi iwal matek i kom tabul, me dano ma kwano en odong odii.” Habakkuk 2:2 (KJV). Ka ilweyo Dyang Mikaa, ibedo ka lweyo Chart me 1843; kadi ka ilweyo Chart man, ibedo ka lweyo Dyang Mikaa.

“Satana bino tye ka tic maber ma dong olwor, i yoo mapol obedo ki i kom jo ma patpat, me yaro cing acel pa dano ma remnant pa Lubanga i cwiny iye me testimony adwong ki ada. Kibedowa ki marac i kom Testimonies ma en pa satana.” Kinde moko wa tamo ni “pa satana” obedo tic marac ma makwongo cwiny, ento i Patriarchs and Prophets kikonyowa ni Satana tye ka tic kun iwoto ki kelo pyem i cwiny. Man aye atak pa satana i kom Spirit of Prophecy ki ada magwoko me tere. Tye ki i kom jo ma myero wa geno, ma tye ka tiyo kun ikelo pyem magi i cwiny.

“Kel ma rwate pi Teko me Caden-ni bibedo ma otyeko kelo, ma obedo me Satana. Tiyo pa Satana bino bedo me kwanyo niye pa kanisani i kom gi, pien kare-ni: Satana pe twero bedo ki yoo ma ler tutwal me donyo ki bwok pa nywako-ne ci me twero twero cingo tipu me dano i kom bwok-ne, ka poko-cik, ci poko me gengo, kacel ki tam pa Cwiny pa Mungu, kicako winyo.” Selected Messages, book 1, 48.

Ka wa tyeko giko man, ka Lakonya White waco ni wa pe ki gin mo ma wa myero wotye kwede i kare ma bino, dok ka pe i kom ni wa wilo twero pa Rwot me telo wa, an atye ka waco ni telo pa Rwot ma en owaco kombedi obedo akwan pa gin ma otime ki i kare me Tarrying Time oo ka i doggola ma iloro—the history ma kikonyo ki nyinge ni, The Midnight Cry. Wa pe ki gin mo ma wa myero wotye kwede i kare ma bino, dok ka pe i kom ni wa wilo kit ma Rwot otelo wa i neno-wa me The Midnight Cry, kede bene pwony ma orwate ki telo man. Pwony ma okelo neno man gin prophecy adek me kare, ma cako ki nino ma malaika Gabriel omiyo William Miller. Wa pe ki gin mo ma wa myero wotye kwede i kare ma bino, dok ka pe i kom ni wa wilo pwony magi, kide bene 2520, ma okelo neno me The Midnight Cry ka Rwot otelo jo Millerite i klimaks pa Everlasting Gospel.

Spalding gi Magan, pot buk 305–306: “Gin acel ma pe twero dolo en aye ni: jo Adwentis me Nino Abiro ma iweyo cing-gi i bwo bendera pa Satani, gin biwoko kede me acel yie-gi i tieko gi i ngoloc ma tye i buk me Testimonies pa Cwalo pa Mungu.” Ka i kwanyo Wek me Cak, i kwanyo Cwalo pa Loro. Ka i kwanyo Cwalo pa Loro, i kwanyo Wek me Cak. Gin dongo kacel. Kama pe tye iye Cwalo pa Loro, ka pe tye anyut.

“Lwongo me woro kene ma tutwal kwo i lworo Lubanga ki tic ma opol i ler pe otimo, ci bibedo dong ka otimo. Jomoko ma kombedi tye ka lok i twero me tam pa Satani, gibino dok i ngecgi. Tye jo ma tye i kabedo mapire tek me gen, ma pe gitye ka niang ada pa kare man. Cik ma nyutu man myero kimii botgi. Ka giyamo, Kristo bilwongo gi, kadi bibedo gi lutic kacel kwede. Ento ka gikwero winyo cik man, gibitimo tye i dogola me bara ma yat, i bwoa lanyut pa Lakwena me Cing Muduc.”

“An acwara ni acaki ni adwong me nyuto ni ada mar adong onongo pire tek pi kare man tye ka yabo i wang tam pa dano maber dok maber. I yo me musamman, coo ki mon myero camo ringo pa Kristo dok amato remo pire. Tye bino bedo ka medde me nywako ngec, pien ada twero keto kene me yubo mapatpat kare ducu. Jami ma loyo-loyo ma otime i ada, ma oaa bot Lubanga, bino donyo i kom kubbo ma cok dok cok loyo ki jo ma tye ka lubo me ngeyo En. Ka jo pa Lubanga gitye ka gamo lok pire calo mugati ma oaa i polo, gibino ngeyo ni wuok pire otyeko kelo awobe calo kuc me odoko. Gibino gamo teko me cwiny, calo dwan me ringo gamo teko me kom ka cam ocam.”

Pe wa pe atamo butere pulan pa Lakwena i rwate ki kwanyo nyithin Israel ki i cano pa Ejipta, ka odwogo gi i timolac ci otero gi i dyec golo ka oo i Kanaan.

“Ka wa tye ka wok woko ceng me polo ma tye ka lengo ki i wang acel me Injili, wa bino neno maber adaa yub me Jo-Yuda, dok wa bino mito maber tutwal ada ikom adwogi me ada ma pire tek. Yubo wa me ada pe pud otum acakki ne. Wa coko keken ceng mukene matin me ler. Joo ma pe tye jo kwan me Lok pa Lubanga ni dyeworwiny, pe gibino gonyo peko me yub me Jo-Yuda. Pe gibino niang ada ma lutic me Tempel pwonyo. Tic pa Lubanga tye ka gengo pien niang me piny ikom yub ne maduong. Kwo ma pud bino bino yubo kany me cik ma Kristo, ka gitye ka giko iye i col me kulu, omiyo bot lwak ne.” Spalding and Magan, 305–306.

Joma Adibentiszi magi rwate cing leme pa laco maraco, ka cako tye i te bandera pa Satani, gukwanyo mukwongo Cwiny pa Porofecy.

I kin jami aryo i kare man: jo ma itye ka idhi anyim me ngeyo Mukama, ma gitye ka cako bedo ka camo ringe dok ka mato rembe, kadi dok gitye ka medo kwan Lok pa Mungu, ki jo ma pe kitiyo kumeno. Medo me adier pe otuco; gibibedo ki jami me waco ikom ticit pa Kacung ber ma pe pwod owaci. Gibiyik yot i kom loko me kare pa ticit i kare pa Kristo, ma obedo cal ma kwanyo anyim pi nyutu loko me kare i kare pa Millerite, ka nyuto anyim i kare me ticit ka Kristo oloko ki i ngec me Gwoko pa jo ma oto dok odonyo i ngec me Gwoko pa jo ma kwo. Gibibedo ki jami me waco ikom Kacung ber ki kit ma Mukama okwongo i nyim cancalone i lok man me loko pa kare me ticit kun oyweko Ducu Malengne.

Kwena mukene ameda, ka wa tye i cok me tum.

Jo Adibatisiti me Nino me Acel ma pe oyie ki Pii i Dyewor, gitye ka tye kiweko yo, ka gikwanyo cwak pa Wonygi kacel ki pwony doktirin me otimo gin ma omiyo lok me Pii i Dyewor. Man en gin ma myero wa lwor—kwanyo pwony mago dok pe niang aneno ma obedo iye. Ka watimo kumeno, wa tye ka wakwanyo Cwin me Joneno.

Min White omedo cing me twero me ye i kom 2520. Wabimiyo pwony nyuto kit ma en omedo cing me ye i kom adwogi mukene ma tye i neno me 1843.

I agiki i agiki me wiye piny, ka man ducu obino i giko me Injili ma Pe Kare Woko i gin acoya wa, Adibentisim bibedo ka kigwok iye ki cik me temo ma tye i goro adek, ma kicako dong nyute kwede mapwod, calo onen i kom tic pa William Miller.

William Miller olubo balo adek: (1) Otango “Midnight Cry” kede opoto ki i yo ma dware woko i piny pa lwak marac anyim. (2) I ngeyo meno, ogeno i teko pa dano, Joshua Himes. (3) Otango Sabato.

Peny oyot odoko: “En aye okwanyo Sabato onyo Kacung Maleng?” Pwony ma olokke ki i Kacung Maleng ma i piny dok otyeko i Kacung Maleng ma i Polo i kare meno, twero bedo ni Miller pe ongene tyen lok ne maber ducu. Ka Ellen White okelo iye i Kabedo Maleng Atyena, en owoto neno Cik Apar i i sanduk me kwo marubo, kadi Cik me Sabato obedo ki lyel maleng ma olwongo rwate woko ki iye.

Gin ma Miller okwanyo aye Cik pa Katonda—Sabato. Kucel, Miller okwanyo Koko pa Dyewor, ci engeyo i wiwi dano, ci dok ogamo alam pa lee. Man tye dok ka timo i agiki pa piny.

Testimonies, volume 5, page 211: “Ka i nen wa ni kanica—gang pa Lubanga maleng—en aye ocako neno cwer me kwiny pa kwooc pa Lubanga. Dano mapol ma dong ginywal, gi ma Lubanga omiyo tye me ler madit, ka gin gi ma gityeko me bedo jamer me gwoko ber pa dano i kom jami me cwiny, gubalo lwak ma gitye ka keto i cinggi.” En tye ka lok i kom Ezekiel 8 ki 9, mako cing. Min White owaco ni mako cing i Ezekiel 9 en acel ki mako cing me Revelation 7. En tye ka lok i kom kare me mako cing me jo 144,000. En owaco ni gin ma myero obed jamer, gubalo lwak ma gitye ka keto i cinggi.

“Gin ikwanyo kobo ni pe myero wa yeny awobe ki nyut me teko pa Lubanga ma oyeng-oyeng calo i nino ma okwongo. Kinde dong ochange.” Balgi me acel ne obedo me kwero Poko me Dyeworwen, ka giwaco ni, “Gin ma otimme i historia man me Poko me Dyeworwen pe dok pire tek ni odwog rek.” Gitye ka pecko ki i yoo.

“Lok man pe tye miyo acel i cwin jo ma pe oyuto, ci gin waco ni: Wony pe obi timo ber, pe bene obi timo marac. En obedo lacwec twol matek, ci pe obi neno lupiny pire i kwena pa bura. Pi meno, ‘Kuc ki gwoko’ bedo koko pa jo ma pe gibino dwogo dok malo dwogi calo tung’ pi nyuto jo pa Lubanga balgi, ki ot pa Yakobo pekatogi. Gwok pa guok ma pe mito koko, dong gin aye jo ma bino winyo cwercwiny pa Lubanga ma owoko. Dano, nyako ma pud pe okwanyo, ki lutino matino, tyeko gi tyek weng kacel.” Testimonies, volume 5, 211.

Yeremia, ka lokko iye me kwanyo marac ma aryo pa William Miller, owaco ni, "Mano aye ma Rubanga owaco; kik obedo marac dano ma geno dano, ci keto dyiere i wi dino, ka iye cwinyne opoto woko ki bot Rubanga." Yeremia 17:5 (KJV). Ka i geno dano, cwinyi opoto woko ki bot Rubanga.

Kwanyo me acel i agiki en Dwol me Dye-Kuc, ni obedo dwoko pa nyuto me teko pa Katonda. Me aryo en tyeko cing i kom dyang dano. Me adek en Cik me Sunday.

Tye kiromo bedo gurupu aryo keken. Dul acel acel omarkiwone kakare, onongo ki cing me kidi me Lubanga ma kwo, onyo ki ket me lee, onyo me calone. Wod acel acel me Adam—latin ki nyako—yero onyo Kristo onyo Baraba calo jatelo ma duny. Dok dano ducu ma giketo kengi i but gugwe me jo ma pe rwatte, tye ka cung i bwo bendera marac me Satana, dok giketo cing i kom gi calo jo ma okwero Kristo dok timo kwede gin maraco me nyeko. Giketo cing i kom gi calo jo ma ki yero ki twero gi awene me agwoko Rubanga me kwo ki me ducu. Review and Herald, January 30, 1900.

Gin mo acel pe atemere: jo Adwentis me Nino Abaro ma giketo keneogi i bwo banera pa Satana, me acel gibedo ka weko genogi i Dyang me Nebi.

Adventism dok tye ka dwoko kit me temo ma tye i tuuk adek ma William Miller pe oloyo. Ento malaika tye ka kuro me cweyo Miller dok iwiye ka gireto en i gang kwede Lakwena ne. Pi jo Adventist ma giyubo cim me lee, jo ma tye ka kuro pi gi pe obedo malaika mago.

“Dok ki dok onenyo ni pe myero kwan gin ma lutic pa Lubanga gucako iye me kare ma dong odok okubbe calo lok ma oto. Pe myero watim kwede kit ma watim kwede buk me mwaka ma dong opwodho. Myero gwokke i tamwa, pien gin ma obedo i lok kom kare ma dong obedo bicak dok tic kare acel.” Publishing Ministry, 175.

Pingo omito wa mito bedo ka pwonyo ni kwo wa i cawa pa dyeworwok me dyeworwok? Pien lok me gin ma oloko kare dong biro doki bedo. I lok man, kwena ma biro kelo cwercwiny en 2520 ki 2300; obiro ryemo jo kiwoko ka otela me kanisa pi lok man.

Ento lok acel man marac, “Lwongo me dyeworok,” bene en aye obedo ni ibedo dong dwogo doki, onyo obedo keken gin mo me kare maok? Nen kong lok man acel ma bino:

“Dongu acel tye ka obut i tim marac, i mwonyo kacel ki iwiny, i kitek me cino,—nino, nino. Ngat angwen ma tye ka cwin gudo i gin me can, wek oyub gin? Dwon mene twero oo botgi? Pongo me peko wa otero i ngec me anyim, i kare ma cim me adwogi ibedo ka otimo. ‘Nen, Lawoti dongo! Wu a, wu aa oko me rwatte kwede.’ Ento mukene bino ka gin otemo kinyuto me yubo mafuta me meddo i taala gi, ka dong kare otum lweny; ci i kare ma pe owoto, gibino neno ni kit me cwiny, ma kimiyo cal kede i mafuta, pe twero kelo kiacel bot dano mukene.” Review and Herald, February 11, 1896.

Akwan man me Wo Midit Kwo man tye kicako doki adwogi i yo me neno atir calo kicoyo iye kadoŋ.

Ellen White ni ngeyo ni 2520 obedo prafesi me kare ma tye ki adwong, dok ni rwot otye ka tic kwede me kelo kare me kuro, kwiny ma obedo me tero cwiny, ma ocweyo yub pa ngec ma oyubo coo ki mon me nyutu yie dok me donyo kacel ki Christo i Kabedo Maleng Atyek.

Pe wan pe tye ka temo ni nywako 2520 ki i Baibul pud. I adwogi man me Tabo Ario pa Habakkuk, wan dong mito me neno maber ni Ellen White lamo doktrin magi ma Adventism me kare-ni tye ka kwero; ka dong en otum, wa bino donyo i adwogi me Baibul.