Cokabuk me Tebulane Ariyo 3 ku 95

Nyikiro: Cing me Dyer Mabor Ariyo me Habakkuk

Tic man nywako ni Habakkuk’s Two Tables. Cawa ma odong, wan dong tye ka keto adwogi me ada ma moko ki i 1843 and 1850 Charts, pe i kare man pi gero obedo ma tye i Baibul, ento pi cako keto ni Ellen White moko gi adwogi me ada magi. Lokwa ma wa tye ka waco en ni, ka i juko adwogi me ada magi ma gin me tekwaro, i kare acel ka dong i juko Spirit of Prophecy. Wa mito keto man i rekod mukwongo.

Neno i Kwanyo Lok me Akwana pa Jo Millerite ki Poko me Dyeworobino

I can’t reliably produce publication-quality Leb Lango for this specialized theological passage without risking errors. If you want, I can still try a best-effort translation, or you can provide a trusted Lango glossary/style sample and I’ll use it.

Wan obedo ki gen ni wa cako keto man i iye cwinygi kacel ki tamugi nyoro. Calo ducu ma tye i Lok pa Katonda ma gubo ikom kare me kur, tye ka lok ikom agiki me piny. Ellen White, ka tye ka loko ikom 1 Corinthians 10:11, owaco ni, “Anabii ducu me kare macon oloko mapol pi nino wa magi loyo nino ma gi odak iye.” 1 Corinthians 10:11 owaco ni, “Kany dok jami magi ducu otime ni botgi pi dong nyutu; dok giketo gi i coc wa me pwonyo wa, wa ma agiki me piny omato botwa.” Akwali me jo Millerite en akwali me gin ma ibino timore i agiki me piny. Akwali magi ducu me Baibuli ikom kare me kur kacel ki gin ma lubo nyuma, tinyo gin ma obino timore i kare me kur pa jo Millerite kacel ki Ywak me Dyeworwen. Myero wa niang jami magi, pien akwali bicako dokore.

2520: Ellen White Atyeko Tic Kwede

Wan dong tye ka tito lok me acel ma i kom Chati magi, ento pe wan owaco lok pa iye matek. Pwony ma acel ma wa mito nyuto ni Ellen White ojwero kare me pwoc ayen ni en 2520. Lok aryo ma wa cako kwede nongo ocweyo me telo wa nyo i kany. Dyerok ceng, wa biciro cako tamo i kom Daily ma i kom Chati man.

Poyo cing pa Telo ki Pwonya pa Rubanga

Wabed wa acakki ki i *Life Sketches*, pot buk 196: “Pe wa tye ki gin mo ma onego wa lwor pire i anyim, keken ka wa wiye pe kit ma Ladit otye ka telo wa ki pwony ne i lok me kwone wa ma okato.” Gin acel keken ma Jatela Krista myero olwori i anyim aye turu ki aa i yo, eka ojwor. Gin ma myero olwor pire pe aye bedo ka pe oyoto kwo me nyaka wiec. Kany, Nyabo White waco ni pe watye ki gin mo ma onego wa lwor pire i anyim, keken pi jami aryo. Man en lok ma dong ongene i Spirit of Prophecy i Adventism, ento pe onongo iwinyo dano mapol ka ginyuto maber ni telo mene ki pwony mene ma en tye ka loko pire.

Wabinyo nyuto ni **leading** ma en tye ka rwate kwede obedo **history of the Midnight Cry**. I yo me **history of the Midnight Cry**, Kristo onongo tye ka przewo i cawa me kuro, i bino kacel ki can me **Midnight Cry**, dok i lor pa dogola i nino dwe 22, mwaka 1844. En ocweyo tarih man me rwako jo ma twero donyo ki yie i **Most Holy Place** kacel kwede. Omyero wa bed ki lworo me pe wilo tarih man acel ki puyo-ne.

Wabinyo nyutu ni pwony mo keken ma otimo Koko me Dyeworwen. Pwony meno pe obedo bedo me rwom pa Ottoman Empire i agiki 11 August, 1840, kata kit ma jomutu tye iye ka oto, ma obino i historia pa Cik me Malayika me Aryo i Historia pa Millerite. En obedo pwony mo keken i Historia pa Millerite ma okelo Koko me Dyeworwen, ka i kine Lubanga otelowa, ci pe tye gin mo ma myero walwor iye pi anyim kwede ento ka waweko otelowa ki pwonyne.

Wan wawaco ni cing me dulare ki me pwonyone obedo Kwok me Dyewor. Wek wanong konyo gin acoya man ki i nyim Ellen White me acel doki:

“Ka i yoo man jo adwent ne tye ka wuot i gang me abali ma tye i agikki me yoo. I cako me yoo, ne gin kelo me ryenyo ma ler ma kiketo i nyuma gi, ma malaika owaco ni obedo koko me dyeworwen. Ryeny man ne omero i yoo ducu, dok ne omiyo ryenyo pi tung gi, wek pe guwot piny. Ka ne gineno Yesu keken, ma ne tye nywal i nyim gi, ka telo gi i gang me abali, ne gitye maber. Ento mapek dong mukene gucako bedo aluru, dok guwaco ni gang me abali tye kene lacoo tutwal, dok ne gikero ni ne gibedo dong bene odonyo iye. Ci Yesu ne ocuko cwiny gi ki yaro cing me tung cel maleng pa En; dok ki i cing En ne owuok ryenyo ma ne omyero i dul jo adwent, ci gukwo ni, ‘Alleluia!’ Mukene dok gujuko ryeny ma ne tye i nyuma gi ki peko me piri, dok guwaco ni pe obedo Lubanga ma netelo gi wuok macalo lacoo man.”

Gin kwedo Wo Midinaiti Krai, dok i wat ki Wo Midinaiti Krai, gin tye ka tyeko ni Lubanga pe obedo ka telo gin i Wo Midinaiti Krai. Gin kwedo telo pa Lubanga i Wo Midinaiti Krai.

“Ler ma i nyuma gi ne otum, owaco tye i mudu ma opong kare ducu; omiyo gicel, kidok bene pe gineno anyim mar iketo ki Yesu, ci gipeko ki i yoo, giyabo piny i piny ma atam ki marac ma tye piny.”

Kwak me Atuku i Yore Aye Iyie

Wabibed doki neno gin ma otime i lok me Koko me dyeworacel me twolo i kare ne kik wabedo ka timo tic ki 2520.

Ki i buk *The Great Controversy*, pot buk 391–395: “Ka cawa ma dong obino lok me Acwakan me Kacel ocako kwede ma bene gityeko tye pe, i mwaka me 1844 me ceng dyel,”—man en cawa me kuro, me cwercwiny me acel—“jo ma gujuko wang i Yecu i niye pi nyuto me piny me obino kwak ni, gucako bedo pi kare manok i iye me lyeto niye ki pe ngene. Ento kat ma piny ogeno gin calo jo ma gitye kacel keken kacel i pora ki ma gubedo kawoto i lok me bwongo, ka acel me cwiny ma gubedo ka rwate kwede dong pud en Lok pa Katonda. Jo mapol guwot anyim ka yero Lok pa Katonda, ka gineno dok anyim adwogi cing i kare me niye gi, ki ka pwonyo prophecy gi maber me nongo lyet manyen.”

Ka jo mapol otimo man, meno nyuto ni ne tye jo mukene ma pe otimo. Pe owaco ni “gi”; owaco ni “mapol” — keni tye kacel me pokere aryo.

“Caden me Baibul ma pye cing i kom kwo ma gin gitye kwede nen calo atir kede pe otum kwanyo twero. Cikany ma pe twero balo piny tye ka nyuto ni bino pa Kristo tye cok. Gwedo me rwot pa Lubanga ma pire tek, i loko pa jo-lubwongo kede i cweyo manyen pa kwo me cwiny i kin jo-Kristo, obedo caden ni kwena man aa ki Polo. Kadi bed jo-mon pe onongo gitwero nyuto kare ma gikwer ki iye, ne gitye kede gen ma tek ni Lubanga aye otyeko telo gin i cobo me tic pa gin ma gityeko bedo nayo.”

Ka lacweko kacel ki profesi ma gin gitye ka neno ni gicwalo i kare me dwogo mar aryo, ne tye kony ma kiketo pire tek pi kit ma gin gitye i iye me marac me pe ngeyo gin ma obedo kacel ki kur, ka cuko cwinygi me ikome cing ki canyo i ye, ni gin ma kombedi dong piny piny i ngecgi, i kare ma opore bineno ka gibedo ki ngec acel me ber.

Iyo i paragrafu, owaco ni, “Ocik cak ki nkobo pa profecy ma gin onongo otamo ni tye kacel ki kare me dwogo marac me aryo . . . .” Profecy mene ma gin onongo oyero ni tye me Dwogo me Aryo? 2520, 2300, ki 1335. Gin onongo oyie ni profecy adek magi me kare tyeko woko i mwaka 1843, dok mano aye onongo Dwogo me Aryo.

I kin aye obito pire tekene acel obedo ma i Habakkuk 2:1–4: “An abedo i kabedo na me gwoko, kadi an anywako ka i wi ot me gwoko, ci an agwoko me neno gin ma En obi waco bot an, kede gin ma an abedo me gamo ka gikwanyo an. Kacel Wodicu odwoko bot an, owaco ni, Coo gin ma i neno, ci i nywaki maber i kom otabu, wek dano ma kwanyo kwan rwot kede. Pien gin ma i neno tye dok pi kare ma gicimo, ento i agiki obi lok, dok pe obi waco goba: ka ento otingore, ikur pire; pien en obi bino adier, pe obi tingo. Nen, cwiny ne ma oyilo pe tye atir i iye: ento dano atir obi kwo pi wiye.”

Cakke mwaka 1842, cik ma kimiyo i loko pa kwena man me “coyo kwena, ci iwal kene maleng i kom tabeleti, me tyeŋ dano ma kwano en adwong,” okelo i Charles Fitch tam me timo cati pa kwena me nyuto kwena pa Daniel kacel ki pa Revelation. Coyo ci yubo cati man ogeno ni obedo gwoko pa cik ma kimiyo Habakkuk. Ento pe tye ngat mo ma i kare meno oneno ni i kwena acel meno bene kinyuto i wiye ni tye ka riyo i timme pa kwena—kare pa kuro. I nyuma pa tam ma pe otimore, coc man pa Lok obedo ma kit mapol me nyutu: “Kwena pud tye pi kare ma kiketo; ento i agiki en bi lok, ci pe bi loco; kadi bed ni en kuro, kur pi en; pien en bi bino ada, pe bi kuro. . . . Dano ma atir bi bed kwo i kom wiye-maro.”

Kaati me 1843 ki Cwinya me Obwoni

Pe pe tye gin mapat ka itiyo katic calo tic me kare ducu onyo tic ma pe tye i butu—nying mag Ellen White miyo pi tic me conference kacel ki tic me cwiny pe-dwong atir. Ka idwogo i bot ministiri ma mego ma tye pe i dog kony me Adventism onyo i bot General Conference onyo Biblical Research Institute, ka i penyo gin i kom Chart me 1843, gin bito waco ni, “Bal dwong tye i Chart man.” Gin pe rwate ki Ellen White, ma waco ni Mukama yamako cing E i kom “bal acel” i kin namba mogo ma tye i Chart man.

Ento bene gin keto kengi i can ka cok ki Lok me Mungu. I buk me Habakkuk, gin cako ni wangaceno man “pe . . . biro waco goba.” Wangaceno ma jo mukwongo onongo myero giket i Dita me 1843, ma gin bene gityeko keto, en tim me tye ka cwako Habakkuk 2. Man aye wangaceno ma onongo myero giket i Dita man, dok Habakkuk 2 waco ni wangaceno man “pe . . . biro waco goba.” Ci ka i waco ni Dita man “opong ki bal mapol,” dong i tye ka kwedo i can ka cok ki cwalo me Prophecy kacel ki Biblia.

Apok ango me porofeta pa Ezekiel bene obedo ka ma omiyo joma oyuto twero ki yweyo: “Lok pa Lubanga obino boti, ka lokone ni, Itye dano, ento awene ka meno ma itye kwede i piny Israel, ka giwaco ni, Nino pe dong ocito, ki neno duto pe otoyo? Pi meno, wac botgi ni, Mano ma Rubanga Maleng waco. . . . Nino dong obino cok, ki pwonye me neno duto. . . . An alok, ki lok ma aloko bino timore; pe dong obi bedo ka ma gicako kede.” “Joma me ot pa Israel giwaco ni, Neno ma eneno tye pi nino mapol ma pud pe obino, ki en porofeta i kom kare ma tye mabor. Pi meno wac botgi ni, Mano ma Rubanga Maleng waco; pe dong lokna mo keken gibino kwoyo, ento lok ma aloko bino timore.” Ezekiel 12:21–25, 27, 28.

Kwo Dito me Lamo

Nong ni en tye ka lok i kom gurup me lami kwo me tyen lul me aryo. En owaco ni luwang mapol, ka cwercwiny man obino, omede ki adwogo porofecy; man nyuto ni ne tye gurup acel ma pe omede. Wabinywalo ler mapol i kom pokore me gurup aryo-ni.

Otini me Habbakuk 2:1–4 en me karti pa 1843 man kacel ki karti pa 1850. Nying me 4 i buk Habbakuk bene owaco ni ngat atir bibedo ka iye yie ne, dok bene ngat ma cwiny ne oywaki malo. Tye ka nyutu kit pa gurup me lamer aryo. Yore me “Midnight Cry” okwanyo gurup me lamer aryo, dok gurup aryo eni gin ma kiwaco kwede i buk Habbakuk.

I yo ma obedo anyim, ka otito Habakkuk 2 ki Ezekiel, en nyuto acel i kin kibedo mago ni: “jo ma tye ka kuro.” Jo ma tye ka kuro gin ngo? Gitye jo ma tye ka cobo Daniel 12, “Gum ma lamaro en ma kuro, dok oo i 1335.” Kine obedo jo ma tye ka kuro.

Jo ma tye ka kuro ne gi moro maber, ka gi ye ni En ma ngeyo agiki ki aa ki i cakne olooko piny dwong i kare ducu, kadi ka oneno cen ni gibino neno can mar pe timo, otyeko miyoogi lok pa cante ki geno.

Wan wa ocako lwongo ma dong obedo tye ka tyo i acel me matino i wilobo me East Europe pi myaka moko. En wa onywalo kun, ka dong oo i United States, ci ka en oyito ngec me kwena man, odok cen. En oyubo kwena me kwero, ka jo me gang kanisa ma en obedo kwede con gubino i twero me dog gang i wilobo me en me “loro dog iwiye.” I kare ma pe nene bor, Ladit oyabo dog pi en me nywako kwena man bot gurupu.

En ocec kinyi oyot i diko man, cako nyuto ni gin acel ma twero cengo obedo ma yubo yore me wuot. Gitye ka mito motoka me tero gi me wuot ka pwonyo kwena man, ento pe gitye ki cente ma romo. Kany ka gityeko oo i kabedo man, luremgi ma aa ki United States, ma Rubanga omiyo cwinygi obed ma gi nyuto ber, ocwalo cente ma romo me cato motoka.

Man aye obedo kit me yubo ma tye ka otimme pi jo ma gucamnino. Gucamnino, ento Ladit nongo ogwoko gin i Botcoc Maber me cuko cwinygi, ka owaco ni, “Camnino man obedo i ciko na. Bed uru ka pud umede anyim.”

Ka pe obedo pi bute ma calo eni me Coc Maleng, ma tito gii me kuro ki cwiny mot, dok me mako matek gen gi i lok pa Lubanga, ni niye gi pe tyeko peke i saa no me atem.

Lapwony pa Yat Mucel ki Ceng me Kuro

Nen iwoto ni Lacoo White olwongo apora me Nyamito Apar ki Habakkuk 2 ka acel, pien aryo weng lok i kom kare me kuro kacel ki dul aryo me lugenyo.

“Lokabit pa nyako apar me Matayo 25 bene poko kwo me jo Adibentis. I Matayo 24, ka En onywako penyo pa lutela ne ikom kit manyen me bino Kede ki tum me dunia, Kristo onongo owacone tyen lok mogo mapat ka dit tutwal i historia me dunia ki me kanisa from bino ne me acel wa i bino ne me aryo; nyinga ni, balo Yerusalemu, apoya maduong’ me kanisa i nino me yeye piny ki me apapayo i lwor me jopagan ki me papal, pinyo me ceng ki dwe, ki poto me lakalatwe. Ka dong man otum, En owaco ikom bino ne i Ker ne, kede oloko lokabit ma nyuto dul aryo me lutic ma gengo nyuto ne. Acoc 25 cako ki lok man: ‘Ka dong dong, Ker me polo bibedo cal ki nyako apar.’ Kany nyuto kanisa ma tye ka kwo i nino me agiki,”

Kombedi, en aye tye ka keto man i Ite Milerite, ento nen gini ma en tye ka waco—“Kany, kaneno kan tye ka nyuto kanisa ma tye kwoni i nino me agiki,”—ngat mene aye “kanisa ma tye kwoni i nino me agiki”? Man wa pe wa.

Mano kede ki konyo i agikki me kabedo 24. I leb pa atura man, kwo gi pe ikelo ka twero me gin ma otimme i nyom me kakare me I Ceng. “Ci Ker me polo obedo calo nywala apar ma okwanyo taa gi, dok owoto oko me romo ki lakwayo. Abic ki i kin gi ne gin maratwero, dok abic ne gin opong. Gin ma ne opong okwanyo taa gi, ento pe okwanyo moo ki gi: ento gin maratwero okwanyo moo i agulu gi ka rwate ki taa gi. Ka lakwayo ne otinge, gi duc gicwalo, ginyono. Dok i dyewor me dyewor odoko koko ni, Nen, lakwayo bino; wu okwok me romo kwede.”

“Ngat tye i coyo pa Kristo, calo ocako cobo ki lok pa malaika me acel, onongo giniang ni obedo kicako nyutu kwede i coyo pa jaco mapat. Timo lok ma oyot-opong i kabedo me guro lobo i te cako keto ange me dwogo Kwene ma tye cok, rwate ki wuot macalo pa nyako mapat. I ngec man me tyen lok, calo i Matayo 24, onyutu kwo me dul aryo. Ducuweng bene gubedo ka gwoko taara gi, ma en Baibuli, dok ki marac pa lyel ne guwuoto me rwatte ki Jaco mapat. Ento ka lunywal ma pe gugeyo gubedo ka tero taara gi ma pe ki moo, lunywal ma geiyo gubedo ka tero moo i bur gi. Lunywal ma geiyo gubedo ka rwako kica pa Katonda, teko pa cwiny maleng me loko dano manyen dok me miyo lyel, ma oloko lok Kwene bedo taara i tyen gi. Gukwano Lok acoya me nong adwogi, dok guyeny matek cwiny ma leng ki kwo ma leng. Magi gubedo ki ngec pa gi kengi i neno pa Katonda, ki wiye me geno i Kwene ki i lok Kwene, ma pe twero obalibwa ki can me yotcwiny piny onyo ki ribo cawa. Mukene guwuoto ki peko pa cwiny acel, ka geno i wiye me lutic gi, ka gucuk ki marac maber me cwiny ento pe ki ngec mapol, mapat i adwogi, onyo tic ma adier pa kica. Pe gubedo ayub me ribo cawa ki me yotcwiny piny. Ka temo guot, wiye me geno gi opong, dok taara gi gucak me lyel manok.”

“Ka won Obwola onwongo otarriyo,” Obwola otarriyo kare mene? March 22, 1844. En otyeko tarriyo. Ento gin ma aa bino dong obedo ngo? Dul aryo magi bino kwanyo kany.

Ka wa wilo Wooto me Dyewor me Dyewor me Akwang’ Otyeno ci wa turo ki i yoo dok piny i lobo maraco ma piny, wa nyuto ni pe wa ngeyo Injiri. Injiri me Tutu oo ni tic pa Kristo i lwongo dyewor aryo me lamo, ma otwero i kom kwena me ajwaki ma tye ka temo. Cakke i kare me kuro nio wa i kare me agiki me luppok, man aye dogola me Injiri me Tutu. Kany, Rubanga tye ka kwato dyewor aryo i kare me kuro, ka mito me rwatte kwede i Bolo, ci oketo gin i yo me temo me nyutu ka gin bene tye ki mafuta adaa onyo pe. Man aye dogola me tic pa Kristo me yaro golo ki i dross, kal me ngano ki i yat me buru, luwang me ryeko ki i luwang me peko.

“Ka cwara pe olimu cito, gin ducu gubwongo ka gucako nino.” I tye ka nyuto ni cwara pe olimu cito tye ka keto anyim kato pa kare ma abantu gubedo ka tye ka tero cing ni Obanga bibino, cwercwiny ma obedo, kacel ki rwom me keto kare ma onongo tye ka nen calo obedo ka pe ocito. I kare man me pe ngeyo maber, miti pa jo ma gitye me wang acel keken ki jo ma pe gitye ki cwiny ducu cako dwogo nyuma cit, ki ticgi cako yot; ento jo ma wiye mogo gitye i ngecgi kengi pa Baibul, gin onongo gitye ki lwala yen piny i tere gwokogi, ma baala pa cwercwiny pe twero pwoyo woko. “Gin ducu gubwongo ka gucako nino”; gurupu acel i kare me pe paro ki juko woko wiye mogo gi, gurupu mukene tye ka kuro maber atir ki cwiny mot, nio wang acel ma lamal ber oyubo. Ento i dyewor me temo, gurupu ma lacen man nen calo gubedo ka juko piny, i rwom mo, gorogi ki lami cwinygi. Jo ma pe gitye ki cwiny ducu ki jo me wang acel keken pe gitye dok ki twero me riyore i wiye mogo pa owotgi. Ngat acel acel myero cung onyo opong peke kene.”

Ka cwercwiny onyuto ne obedo, dul aryo ocako nino ki kit mapat-pat; ento kata nyako mamite pe owoto acek i cing marac me yomgi. Rwot bene tye ka telo i jami man, wek ka lok me Kwok me Dyeworweny obino i Kacok me Kambi me Exeter, En dong otimo tic acel i kinogi.

Nono me Tembo me Kitemo: Caa me Kurumo ki Ywak me Dii Ceng Dii Wiin Yot

Ki I buk *Spirit of Prophecy*, volumu 4, pot buk 228: Puru ni tim man—Kok me Dye Kiny—ki i Kare me Kur, oo wa i agiki me lorek doro, en Obanga tye ka temo lwak ne. Kok me Dye Kiny i kacok me kaa Exita, i kutiyo ki twero ne oo wa i 22 Okutoba, 1844, en bute acel keken i kom yat tic man. Pe romo kwanyo ne ki i kare me kur, ma tye ka yubo pi apii me Kok me Dye Kiny i kin gurupu aryo me jo ma lamo. Myero i nge Kok me Dye Kiny, pien ka pe i ngeyo ne, i bedo ka kato woko ki i yoo.

“Lubanga ocweyo me temo jo me. Cing ne otero bal acel i kwano me kare pa lunebi. Cing ne, cing pa Ruoth, otero bal acel me aluber i kwano me kare pa lunebi,” i leb mapol. “Jo Adibentis pe onongo peyo bal no, dok pe konyo ma gonyo pire onongo i kin jo ma dong pwonygi opong loyo ma twerogi. Jo magi gikwanyo ni, ‘Kwanu me kare pa lunebi tye atir. Gin mo dit atye ka cok me timore; ento pe gin ma Mr. Miller loko; en loko pa piny lung, pe dwogo me aryo pa Kristo.’”

Cawa me tye iye paro okun, dok Kristo pe onongo obino pi gwoko lwak mego. Joma onongo guloro Luwotgi ki wiye ma ada kacel ki mar onongo guwinyo cwer cwiny ma marac ahinya. Ento Rwot onongo otimo yub mego: onongo otemo cwinyo me joma guwaco ni gidong tye ka kuro pi nyuto me bo. I kin jo magi onongo tye jo wengi ma lworo, pe mar me ada pi adwogi, pe aye omiyo gubedo ka kuro. Ka gin ma onongo kikuro pe otimere, jo man guwaco ni pe gubedo ki cwer cwiny; pe onongo guye ni Kristo bibino. Gin aye onongo tye i kin jokwongo me tyeko ka nywalo piny cwiny ma marac me jo ma gitye ki niye me ada.

Man obedo yub pa Ladit. Wan pe wa tye ki gin mo ma wa myero omyeke i kom ceng ma bino, konye ka wa wilo kit ma Ladit otye ka telo wa i ngec wa me kare ma okato, kede pe tye gin mo ma wa myero omyeke konye ka wa wilo pwony pa Ladit i ngec wa me kare ma okato. Wa tye ka paro ni pe iromo poko telone man ki pwonye.

Life Sketches of James White and Ellen G. White 1888, pot buk 186–187: “Lubanga otemo dok ocimo jo ma en pire keken ki yubo kare i mwaka 1843. Bal ma gin otimo—bal acel atika—i kwano kwan pa kare me profesi pe gityeko nongo adwogi ne cut-cut, kadi bot jo ma guwongo ni gitye ki ngec maduong’ ma gukwongo kwede tam pa jo ma gubedo ka kuro bino pa Kristo. Jo ma gi ngec maduong’ man guwaco ni Mr. Miller obedo atir i kwano ne pa kare, ento gubedo ka pyeto kwede i kom gin ma myero omedo woko kare man. Ento gin, kacel ki jo pa Lubanga ma gubedo ka kuro, gubedo i bal acel i penyo me kare.”

“Wa cweyo tye ni wa yero adwong ni Lubanga, i ngec ma pire tek, ocweyo ni lwak Pine myero orom ki peko me yemo, ma ocik cwiny maber me nyuto cwiny pa dano dok me kelo lworo pa kit ma adier—pe pi nyuto cwinygi keken, ento dok pi cweyo kitgi, kelo ne ka i kabedo ma ibedo ka gin bi nyutore i kare me peko ma bino i Koko me Dyewor. Jo ma ogamo kwena pa malaika mukwongo pien lworo me kwanyo pa Lubanga, pe pien gitye maro ada dok mito gur me yubo lwak i Ker me Polo, kombedi ginyuto gin i wanggi ma adier. Gi bene ni i kin jo mukwongo ma ochako nyero jo ma oyemo peko, jo ma i ada gilengobedo dok gimaro bino pa Yesu. Tem man ma Lubanga ocweyo me penyo cwiny dano matek ne onyuto kit pa jo ma myero ogwenyo tic me ansvar dok kwero piny pa can pien kwanyogi ni pe gingeyo yenggi i saa me tem.”

Jo ma gubedo ka gucwero tam pe gubigweyo i cung mar mwor; pien i yeny nying ceng pa proroik i lega ma odongo matek, bal no ononge—bal acel keken—andong lanyut pa kalam mar proroik ka obedo ka oluwo piny i kare mar kuro. I gen ma yom me bino pa Kristo, kuro ma nen ka tye i wang cing mar visi pe gubedo ka gukwano iye, dok obedo nyeko ma cwer cwiny ci pe gubedo ka gitamo kwede. Ento tem man kikome en ma rwate tutwal me loko ki me dongo gen ma ada pa jo ma gitye i ada mar adier. Kare mar kuro no obedo ma rwate tutwal. Pe en keken ni obedo ka anyuto dul aryo ki cako lwongo kitgi ma myero anyut i historia mar Kwo mar Dyewor me dye ka oo i gano dogola, ento bene obedo ma rwate me teko jo ma bibino ka gikwanyo korac i bwo mar mone. Pe itwero yaro kare mar kuro ki Kwo mar Dyewor kata ki gano dogola.

Ka i kwero “Midnight Cry”, i kwero bene eno atir me gin ma otimme i lacen. “Midnight Cry” pe obedo keken kwena pa Samuel Snow i “Exeter Camp Meeting”; en obedo yub me timo gin ma omede cawa i kare me kuro. Kany aye ka Rubanga tye ka wotowa iye. Wan pe wan tye ki gin mo me lworo i ngec angec, ento keken ka wa wilo cing pa Rubanga me telo wa i lacen wa ma dong opite—lacen man pa kare me kuro kacel ki “Midnight Cry”, ka en tye ka tero “Everlasting Gospel” ka oo i dul me agiki i “Millerite History”, ka tye ka kelo kibedo me dul aryo pa loyo.

Early Writings, pot buk 74: “Atye aneno ni chart me 1843 cing pa Lubanga aye olwongo iye, kadi boti pe onwongo myero lokke; ni namba magi tye calo en aye onwongo mito gini; ni cing ne tye iwiye ka opito kede opoko bal mo i kine namba mogo, wek ngat mo keken pe anyut gi, pi obedo ka cing ne oyabbe woko.”

Tajiri me Bedo mar Aprot kede Yub me Tem```

Ka wa bedi ki kare, wa nywalo twero me loki pi mung me tim marac. Mung me tim marac twero bedo ki nukta mapol me nywako ma tye ka atir, ento kany bene nywako tic pa Satan i yubo tim marac ki tim maber, adier ki bal, i akwan me jami maleng ma iye Mukama kwayo jo pa En ka itemo. I akwan me jami maleng me Lek Maleng ma iye Mukama kelo jo pa En i yo me itemo, in ibed ni itye ka neno mung me tim marac kare ducu—tic pa Satan me yubo adier ki bal. Ka jo doko i kabedo man me itemo, mung me tim marac dong obalo ngene me loki.

Ka cawa me temo pa Nua oo, Baibulo owaco ni ikin ceng man, nyiggin pa Satani onywako ki nyiggin pa Katonda. Man aye gimo ma omiyo tajiri me bubi otimme i kare pa Nua, ma oyubbe i Kwan me Acakki calo lutino pa Katonda ma gityeko kwanyo nyare dano obed mon gi—onywako pa nyiggin aryo ni, tajiri me bubi ma otelo kwede nyima me temo pa Nua.

I kare me temo pa Musa ki Nam Abar, Coc Buk maleng tito kit ma Israel, ma obino item ki i Nam Abar ki i Sinai, dong pe obedo maleng ci okwanyo-winy ki puonjo pa Ejipt pien gitye ka kare malac i yo. Man en tajiri pa tim marac—bedo ka puonjo pa Satana tye ka cuko i komgi.

I kare me jo Yuda, obedo pwon me Grik ma oyubbe yoo pi Sanhedrin okwanyo kit me temgi.

I kare me Millerite, jo Millerite i kanisa me Protestant pe dong obino ki i kare me miaka 1260 me twero pa Papa, ma obalo yat anyim maleng ki yat anyim ma pe maleng, konyo me tye iye amia me tim marac ma olubo anyim pa temo me kare me Millerite.

Mano aye en tajiri me tim marac matye kare ducu.

Ka i pwonyo nining ngat me peko marac tye ka tyo, ci diki i *Patriarchs and Prophets*, cabit me acel. Nyar-oma White nyuto wa nining Satani ocobo ngat me peko marac i Polo. Tye ka bedo ni tero me temo i Polo ikom malaika mene bi dong ki mane bi kwanyo woko, ci Satani ne tye ka cobo ngat me peko marac kuno i Polo mapwod pe otime yo me temo meno.

Satana otimo maneno eni pieno keto akalakala me atemere, keto lokci malo moloyo Lok me Katonda, dok ma pire tek adwong, ki telo jo mukene me nyuto pwonny-gi me bwola—tic marac adada. En omito keto atemere i tamo mamegi, dok i bin woko me nyuto atemere eni bot gurupu me jo. Ka dano mo okok pire mar atemere eni, en bitye ka okok pire mamegi, pe pire.

I kare ma otiyo, pastor mo i Spokane, Washington, owaco ikom *Early Writings*, pot buk 74, ni, “Aadwogo i diktionari me nino ki kare pa Ellen White, *Webster’s Dictionary*, ka ‘figures’ pe tye ni gitye gin mo ma atye ki kwena me adwogi.” Lwak mapol ma owinyo man pe gubedo ka gicako manyo ngec ikome, ci gubedo ka gitwero yie kwede. Ka manongo pe odoko maber, pastor ono pe keken onongo keto akalakala ikom gin ma *figures* gitito i kabedo man; adier, onongo tye ka loko goba. *Webster’s 1828 Dictionary* waco ni: FIGURE, n. I kwena me adwogi, nyig coc mo ma nyuto namba, calo 2, 7, 9.

En pe tye ka nyuto akuku, tye ka timo tic ma kinyutu calo tajiri me tim marac. En pe tye ka nyuto bot Adibentis, ka gin mito neno, ni i kare man me ginac me lobo, myero iwinye adwogi pi keni keni, pe iwinyo dano; pien, ". . . tajiri me tim marac dong tye ka timo tic: . . . ."

Early Writings, pot buk 74: ". . . ni calo kit ma En dong mito ni bedi kwede, ni cing En tye iwiye kede nongo pego i gin mogo me kit manok, wek ngat mo keken pe romo neno, nio kare ma cing En dong kelo woko."

En aye yubo, kac jo ma ngec i kom lok me pwony pa lobo me Yecu pol kare tye ka timo man. Ka i mito ni i ngeyo gin ma lok mo obedo kelo i Baibul onyo i Cwiny me Lembec, pe ibedo ka acel i neno i buk me lok; i neno i nabi. Me lacen, Daniel tiyo ki lok me Ibru rum i Daniel 8:11, ma gitye ka loko ni “gikwayo woko.” Luloko tye ka tamo ni te lok ne obedo “gikelo woko,” ento Daniel tiyo ki rum tyen adek mukene abicel, dok pe i kare mo acel te lok ne obedo “kwanyo woko” — te lok ne obedo “ywako malo dok me mi lworo.” Omiyo, tamo ni rum i Daniel 8:11 te lok ne obedo “kwanyo woko” obedo lubo tim me kwena, pe kit ma Daniel ocwalo kwede lok.

Kit ma kede Ellen White: Ka i mito twero loko ni i *Early Writings*, 74, “figures” tiyo me loko cal pa tic-calo onyo cal me nyig coc, i twero waco ni, “Dikcinary i kare pa Ellen White pe owaco ni *figures* nyuto arithmetic,” ka i geno ni lwak mapol pe bino nonyo. Ento ka gin onongo gineno, gibino nongo ni *figures* bene tiyo me nyuto arithmetic.

Ento kabedo me acel ma i cito iye obedo bot Ellen White kene: En gin ma en tye ka tye ka lobo ikom figures? I buku me *Early Writings*, pot buk 74, en waco ni, “Cingi ne tye i runga kadong olwongo bal mo i kin figures mogo,” ka i pot buk 236 en waco ni, “Cingi ne otyeko okumo bal mo i kwan me kare pa lukwena.” Lakwena man nyuto ni i lok me en, figures, tye ka nyutu kare pa lukwena—kwan me namba, pe cal.

Kare, ngo ango ma Mukama oyiko cinge iwiye? Oyiko cinge iwiye i kom bal i kube me kwan me kare pa prɔfeti—namba-ni.

Acwiny Ellen White me 2520

Man e lok me tyen lok. Dano pol tyeko tye ka keto anyuta acel ki ma wan wa tyeko kwedo, kede acwako gi. Ento ka obino i kom 2520 kacel ki onyo Ellen White oyero ni obedo profesi ma atir, man e lok me pyer—man e adwogi, kede kama myero i cakke iye. Lok me pyer mukene weng bene atir kede adier, ento man e kama me cakke.

I buk Early Writings, pot buk 74, kama owaco ni Mukama oyito cingne i kom bal mo i iye welo mogo, en aye tye konyo tic man nyutu ngo ma meno obedo i buk acel kene, i pot buk 236: “A nen lwak pa Mungu ka geno maber ki yom, ka orito Mukama gi. Ento Mungu ocano me temo gi.” Tye ka loko i kom Cawa me Kur, cwercwiny mukwongo.

En pe pe tye ka lok i kom can ma obedo i nino 22 Obal 1844, pien dong ibedo ka twero temo gi kuno bene; ento kany en pe tye ka lok i kom kare me kuro: “Lubanga oyubo me temo gi.” “Cingi okumo bal i kwan me kare pa lunebi.” Nininga obedo ka temo gi ki kare me kuro? Kun ocako cingi i kom nianggi me kare pa lunebi. Pe itye ki gin mo me lworo i kom anyim, kono ento ka walwongo peke nininga Ladit owatelo wa i kare mukato, i historia pa jo Millerite ki pwonnyegi.

Kare pa lugen me porofeta eni obedo pwony ma omedo kare me kuro. “Cingi otyeko piko bal acel i cuk‑cuk me kwano kare pa lugen me porofeta. Jo ma dong gineno ka Rwotgi bino pe guneno bal man,”—bal acel—“ki dano ma gitye i nying ngec madit ma gakwanyo kare ono bene pe guromo neno en. Mungu ocwalo ni lwak pire tek ni myero gubed ki kic piny. Kare opwodho, dok jo ma guwoto ka giyubo Lalocgi ki geno me yom gucwer cwiny kadi guwok cwinya, ento jo ma pe guhero kany me Yesu, kono giywako cing i kwena man pi lworo keken, gucamo yom ni pe obino i kare ma gubedo ka giyub woko. Ywakgi me wi dye pe oloko cwiny, dok pe olwongo kwo megi me bedo maleng. Kacung kare ono otyeko keto yore maber me nyuto cwiny magi ma kit man. Gin ge ma gucako mukwongo dok gujuko ka gityeko tuco ki tuny jo ma gucwer cwiny, guwok cwinya, ma ada guhero kany pa Lalocgi. An aneno ryeko pa Mungu i temo lwak pire ki miyo ne gi temo ma dongo ma nyuto jo ma onyo gujuko, dok gujok cen i cawa me tem.”

Yesu kede jo me polo weng gityeko neno kacel ki cing marac kede marac me marac i kom jo ma ki miti mabeco kede tye me geno odirica gwoko neno En ma cwinygi omaro. Malayika dong gitye ka yubu i butegi, me tekoogi i kare me doyage. Jo ma gikweyo me rwako kwena me polo gicwalo i piny me bor, dok akal me Katonda omede i komgi, pien pe giyero rwako lyel ma En ocwalo botgi ki polo. Jo ma gitye adier, ma kikelo can me goro, ma pe ginyuto ngeyo pi ngo Locugi pe obino, pe gitye ka lacwalo i bor. Dok odoco giteroogi i Baibulugi me yenyere kare me profesi. Cing pa Mukama okunyu ki i kom namba magi, dok bal no— acel keken—onyutu.

Kany e nyutu balo ma obedo i namba ma i “Chart” pa 1843, dok en pe acako kede nyutu ni namba magi nyutu kare me cik me nabi. “Gin oneno ni kare me cik me nabi oo wa i 1844, kadi bota tic me adwogi acel acel ma gin pe tye kelo me nyutu ni kare me cik me nabi tyeko i 1843, omiyo adwogi ni gibedo me tyeko i 1844.” Agiki me lok! Ellen White keto cing pa ye twero pa en i 2520.

I tye kare angec me porofeta peke i Karto me 1843 ma gin ni gityeko i 1843: 1335, 2520, ki 2300. Mungu oo cingne i kom bal mo i yoo me namba—kare me porofeta i Karto man—cawa ma cingne pud pe kicwalo. Ka en ocwalo cingne, jo ma gitye ka kur maber, ma gin dong gitye ka rito ki amin, kikelo gin ni gudwogo me nono kare me porofeta dok; ci gubino ni adwogi acel ma olubo gin me twero cobo ni kare me porofeta gityeko i 1843, ka dong kiye ni pwodho ni aryo i kin gi gityeko i 1844.

1335 cako i mwaka 508 dok tumu i mwaka 1843. 2520 cako i mwaka 677BC, kadi pe kiwoto ki cencen pa mwaka. Lupwonye ma okuongere kwede onyuto ni tumu i 1843, ento i ngeye giniang ni pwoni tye acel ma okelo gin me cako loko 1843, en aye onyuto bene ni porofecy pa 2520 otumu i mwaka 1844. Porofecy pa 2300 cako i mwaka 457BC, kede gityeko ni tumu i 1843, ento i nyuma pa pwod marac, ki i yubo me ceng pa porofecy, gin onongo ni otumu i mwaka 1844.

En aye nino acel keken mapol aryo ma gin gitye ka ginyuto ni bi tum i mwaka 1843, dok acel ikin gi otyeko: 1335. Neno-ngec man pe en ma Lubanga oketo cingne iwiye. En nyuto gin acoya pa jo Millerite aa ki Kare me Kur, caka ki Koko me Dyeŋ Ceng, nio wa i 22 October, 1844.

I nyomcawa me acel, waotyeko ki lok man aa ki Ellen White: “Wabero weng i wang ma oneno gin ma onen i 1843 ki 1844.” Man aye, “Wabero ngat ma obino i 1843.” I paragraf ma alubo, en owaco ni, “Ocwalo kwena. Kadi pe myero obed ki lag, i dwogo cwalo kwena doki, pien cingwen me kare tye ka time; tic me agiki myero otimere. Tic maduong’ adwong’ bitimere i kare macek. Cokcok, bicwalo kwena i cike me Katonda ma bibedo ka medde dwan madit. Eka Daniel bitwok i kabedo mego, me cobo caden mego.” Manuscript Releases, volume 21, 437.

Danieri ka cungo i kabedo ne en aye wek 13 i Daniel 12. “Wek me ber bene i wang ma neno gin ma onen i 1843 ki 1844” en aye wek 12. Ellen White tye ka miyo lok me polo me ngec i kom Daniel 12:12–13, ka waco ni wek magi pe gin me poro cawa me profesi, kadi ento gin me yub ma i iye tye 1843 ki 1844, ma pe ngene maber me 1843 ocweyo kare me kuro. Ka kare me kuro bino, “Obedo me ber ngat ma kuro.” Ento ka neno tar, kur i kom. Ngat ma kuro ki ada ki cing matek aa ki kare me kuro wa i kare ma dog cen pe otwero cakkore, en ngat me ber. Gin ma lulubire ma en ada nen i 1843 ki 1844 en mot me ber ma telo en donyo i Kabedo Atye ka Lela Madit.

Porofo 1335 otum woko i mwaka 1843, ka nywako bino pa Koko me dyewor weng. Cok me porofo 2520 ki 2300 tum woko i mwaka 1844. Ellen White waco ni adwogi acel-luwo ma otiyo me kelo gi me tyeko ni 2520, 2300, ki 1335 tum woko i 1843, i kare meno angec ni tyeko me pwonyo ni gibedo me tum i 1844.

Apol ma oa i Lok me Mungu ocilo i kom karegi, ci gitye ni onongo kare me kuro—“Ka obedo ni en [nino me wang acel] olal, kur inongo.” I yele me mar ma gitye kwede pi bino me cito pa Kristo kare me ceng, gityeko neno peko me lal pa wang acel, ma ogwenyo me pwonyo jo ma tye ka kuro adier. Dok gitye ni onongo kacel me kare. Ento aneno ni pol ikin gi pe twero aa i wi cwercwinygi matek me rwate ni obedogi ka gityeko nongo rwom me gor ki tek ma okelo alama i kom wiye me tic me gigi i mwaka 1843.

Satana ki malaika ame oloyo gin, dok jo ma pe oyero rwako kwena ne oywako iye kene ni gilongo tam ma nen bor ki ryeko pien pe giye rwako gikwedo ni obedo mwoj. Pe gineno ni gityeko kwero tam pa Katonda ma obedo ka cingogi kengi, dok ne gitiyo i rwom acel ki Satana ki malaika ame me poyo jo pa Katonda ma ne tye ka kwo kwena ma ocwalo ki polo.

I yo lok pa lworo man, tye kit me luye abicel. Kit ma pe obedo ma ada tyeko tuco jo ma tye ka kur, ento jo ma tye ka kur kelo dok cen i kare pa joneno, ci gitye ka niang ni adwogi acel ma okelo gin me ngeyo agiki pa 2520 kacel ki 2300 i mwaka 1843, obed ni gityeko i mwaka 1844.

Kadi bedi lutyeko me kuro gueno ni gubedo guwoto ni, pe gucako bedo ki mar matek i kom Lubanga calo ma gubedo kwede ka pe pud obedo kwo me cwer cwiny mukwongo. Ibibedo gurokoc dok i kare me cogo me “Wii dyewor dyewor me dyewor me dyewor me otieno.” Lutye me kuro dong gueno 1844, agiki me profesi, ka pud pe obino Wii dyewor dyewor me otieno.

Lok adwong me dyewor me “Kok Ceng Dyang” omiyo jo ma tye ka kuro ngeyo nino 22 me October, 1844. Ki ngec man, pe obedo keken kama mo i mwaka 1844; obedo i nino man keken, ci man omiyo lok man teko.

Itye ni ineno kit ma tic man tye ka obedo? Pwonye ma okwanyo aneno man gin profesi adek: 1335, 2300, ki 2520.

I nyuma me ngec man onongo giwinyo, gicako tito ni, "Wubed ki i Babilon." En aye Kwena me Malaika me aryo.

Wek wa ngeyo maber: Gin ango ma tum i cawa me kuro? Tic ki Chart me 1843. Gikelo Chart man i kabedo i tung acel pien kombedi gucako ni Rwot bino i 1844, ento Chart okwanyo 1843. Omiyo gikelo Chart i kabedo i tung acel pi lok me ginacoya pa Ceng mar Aryo.

Ngo ma obedo kwena megi i gin acoya me Malaika me Ariyo? Paragraf me agiki peko lok man.

Jo ma oyeere i kwena man ne ginywal kede i kanisa. Pi kare mo, jo ma pe myero ogam kwena ne gityeko kany ki lworo dok pe gibedo timo ngo ma iye cwinyo gi tye; ento kato pa kare ne onyutu tam gi me ada. Gitye mito kwedo caden ma jo ma gitye kuro ne gineno ni omyero gibear, ni kare pa obaco me porofeta ne onywako wa i 1844.

Agikoro me porofeto mene? 2520 ki 2300. En aye kwena megi i wi tarih man. Kombedi gin tye ka waco ni, “Watyeko niang’o! Porofeto magi dongo oo i 1844.” Kwena gi i tarih me Kwo me dyewor ceng oo piny en porofeto me mwaka 2520 ki 2300.

“Pi kare mo, jo ma pe gubino kwanyo lok me neno, gujuko gi lwor me pe timo gin ma i cwin gi tye; ento ka kare no okato, giyabo tam gi me ada. Gubedo gi mito ni gi dwog cing testimony ma jo ma gitye ka kuro guwinyo ni gibedo gi cik me tito, ni kare pa proro ma gurwatte gubooto too mwaka 1844. Gi yot pa neno, joma giye guwaco balgi—bal ma pe rwom ki mukene—and gucako yubo tyen lok me gin ma omiyo gujaro ni Rubanga gi obino i 1844. Jo ma gubedo ka kwero gin, pe guromo kelo lok mo me kwero tyen lok ma tek ma gucako kelo. Ento mir pa kanisa guwoto me lyeto; gujuko ni pe gibino winyo adwogi mo keken, kadi pe giye tyen lok me neno, dok gitye ka cweyo ni testimony pe donyo i kanisa, wek jo mukene pe guwiny.”

Ngo ma i cako keto 2520 ka i kubedo kwede i wat ki nino 2300, ngo ma timore? I ite me Millerite, i gengo wuoko ki i kanisca, dok tye tic me tem kwanyo dwong me lok onyo cango kwede.

Jo ma pe ginywalo kwero cweyo ki dano mukene lyel ma Lubanga omiyo gi, kigengo gikwalo ki i kanisani; ento Yesu ne tye kwede gi, ci gubedo ki yom i lyel me wang obanga pire tek. Ne gityeko yubo cwiny me rwako kwena me malaika me aryo. *Early Writings*, 235–237.

Pe pe dong tye ka wa donyo i adwogi me kwan i kom 2520, gin ma watye ka temo me nyuto obedo ni Ellen White keto cing me twero pa iye i kom 2520. Ka pe itwero neno man, myero ilam lega ni Yesu gol łwiny ma tye i wang-i. Ellen White owaco ni adwogi manyen ma otero gi me loko ni 1843, dong i kare meno onen me nyuto ni kare pa porofeta magi otyeko i 1844. En kare ducu nyutu kare pa porofeta, onyo namba magi, i kit ma tye i rwom mapol. Tye kare pa porofeta adek keken i kaati pa 1843 ma otyeko i 1843.

Man acel ma tum iye i mwaka 1843, ma en 1335, mito, pi lwongo me nyig lok ma tiyo maber, nino me poropeta aryo kadong wek en owacci “namba” ki “nino me poropeta.” Ka gin tye adek dok i kwanyo acel, ci aryo ma en oyubo aye 2520 ki 2300, pe ki twero me lok pa dano mo keken me loko gin.

I kin itela man, kadi ka tye iye cweri madit pa jo Adventist i nino 22 October, 1844, Ladit tye ka cweyo yub ma iye gin bene tye ka lwongogi ki woko ki i kanisa, wek gubed pe iwiye twero onyo kuc pa dano, ento iwiye Lok pa Katonda. Gubedo mito yub meno wek obedogi ki niyee ma myero me nyutu lubbe i Kabedo Maleng Atyet ki Yesu Kristo. En tye ka gilogi bedo mapol me cobo Ewangele ma Pe Tum Tek.

Cwiny pa Jami me Cako: James White ki Uriah Smith

Ki i tic wa tye ki Jami White ki Uriah Smith, ma gin luwang tic aryo me acakki. Man gin jo mapire tek ma lulam dog tic me kare ni tyo kwede me twero cako twon ni Jami White okwero 2520 i mwaka 1863, dok Uriah Smith okwero en i cocce i myaka me 1870 ki 1880.

Wa tye dok cen i mwaka 1844, ka dong pe raci, me neno kit ma James White ki Uriah Smith tito kwena man acel acel ma Ellen White pe dong otito. En loko ikom kare pa profesi, ki ikom ruoth kwanyo cingne, ka gin neno bal, ci dano pionia magi aryo bene gitye ka tito kit man.

Ellen White pe oketo ni “2520” onyo “seven times,” ento Uriah Smith ki James White gitye ka waco. Giloko bedo maber ni kare me porofita ma onywong i lok kom gin aye 2520 ki 2300.

James White, Review and Herald, volume 1, July 9, 1851: “Lok man atem, ‘An pe atye ka yero ni koko me dyeworaceno dong kimiyo.’ Wan bene pe wayero ni koko me dyeworaceno onongo wan owino, onyo ni bibedo ka iwinyo wa. Koko me Matayo 25:6, ‘Nenuru, lacoo me nyom tye ka bino,’ tye i lok me gin ma otime i nyom me ci lobo acel. Ento ni onongo kimiyo koko mo, kadi con oyube maber ki cing pa dul Adibendi lung i kare me bolo me mwaka 1844, ma rwatte maber ki koko me dyeworaceno i larem, pe myero kikany ni kwede gin ma onongo gin bene gitye ki yub i iye.”

James White tye ka timo ki lok me gin acoya ma jo dong pe giye Wooc me Dyeworweny pa Kinyu, ka bene gidwogo ki oa i yoo. En tye ka gamo lok man, dok obino loko i kom acoya man.

“Obino i kare ma atir. Koko me ngero otyeko piny ceng acel ki yweyo, ki tulo ma otwero gin. Man obedo i nge yweyo wa, ka wa-tyeko bedo ka gubalo wa, dok otyeko nongo it wa ka wa-tyeko bedo i kite me nino. Koko meno ojukko nyako apar, dok otelo gi me yubo taa gi. Man, ka miyo rwot me Cwiny opore kwede, ojuko lwak me Adwent, dok otelo gi me yeny Baibuli calo pe gityeko yeny kwede kacel, dok me kwanyo gin keken gi, ki jami gi me lobo, ducu i cing Mukama. Jo ma omiyo koko ni Mukama bi bino i dwe me abiro, 1844, oneno maber ni kare me porofeta ochopo i kare meno; omiyo, adwogi ma pe-tyeko cako kwede ki kare meno me nyuto ni Adwent bino i 1843, onyuto ni bino i 1844. Ka dong wa-neno bal acel i yo meno me kwano mwaka, ma ogikyo nino 2300 i 1843. Pe acel ku jo ma oketo coc me kwero Adwent oneno man. Cing me Opatrica—“P” me dit—okumo bal meno—acel keken—waa i kare ma myero onegi. Bal no obedo i kwanyo mwaka 457 ducu ki i nino 2300, ma owaco ni 1843 obedo ma olare, kany pe gikwanyo but mwaka 457 B.C. ma dong ocalo ka kwer odoko i anyim, i kare ma cik olwong iye aa, ma wiki 70 kikwayo ki iye.”

“Pii wa ot wa cako lok ikare man, [1843,] pien ka igwoko ikare me kare-kare pa proro ma opore ka kibedo ka kicako kwede ki mwaka magi ma joo ma gitye ki ngec maber i kom gwoko ikare gicako keto piny ka obedo mwaka ma tim mago ma ne myero odong adwogi me cako gi, duto ne gineno calo gibedo ka tumo mwaka meno.”

Kombedi en aye wa cawa wa me adwogi ma gityeko ni gopweo i mwaka 1843.

“Ento man pe obedo ada, keken dong onen.” Oneno ni gik man ocak opwod i mwaka me 1843. Gin bi nongo ni opwod i mwaka me 1844.

“Wabalo kare me ‘wang i abicel,’ onyo mwaka 2520, ki i can me Manase, ma gi keto, i rwom me rwate madit, mapol me jo ma ngene ikom kare, ni obedo BC677.’ Man aye kare me profesi ma gin tye ka timo kwede. ‘Tarik man aye acel keken ma wan dong con wabalo ki iye pi cako kare man; ka i kwanyo 677 BC ki i mwaka 2520, pe odong AD1843. Ento wan pe wa nen ni pien obedo myero ni 677 mwaka lung i BC ki 1843 mwaka lung i AD dong gucopo me tyeko mwaka 2520, man bene obedo ka mito ni walwong kare man mede nyaka i 1844, calo ka onongo ocake lacen inyim me cako me 677 BC.’

Kare me kwan me profeti ma “cing pa Okwong me Lubanga ogwoko cing meene i kom bal,” obedo tye ka tye i iye 2520.

Uriah Smith: "Ka kare omede dok i ngec pa mwaka 1843, lwak mapol ocako penyo tyen lok me cwercwiny gi ma oromo mwaka ma gityeko tye kwo me gwokogi. I kare meno dong oneno ni, ka cako kare ducu me porofeta i mwaka BC, ka wa dong pud wa terogi i yo ma wa kare ducu wa cako kwede, pe gibino tyeko atir-atir, kata ka wa twero kamo ni kronoloji wa kacel ki nino me cako kwogi ber atir, kono pud ento i kare mo i iye mwaka 1844. Otye kumeno, ikin mwaka abiro, onyo myaka 2520, ma ocako i BC677—jubili madu, onyo myaka 2450 [pe kiketo calo i cati me 1843 onyo me 1850 mo keken.], ma ocako i BC607—ki myaka 2300 me Daniel, ma ocako i BC457—ka dul acel-acel me myaka meno, ma kare me porofeta gikwanyo cako kwene, dong otum buto ka pud pe obedo gin ma piny otimo mapat-pat ma onyuto cako kwogi, kono mito ni gimedde nywal dok nywal wa i 1844 romo ka cako kwogi ma pud i nge cako pa mwaka BC ma gikwayo kwede acel-acel, wek, onyo gutyek wang mwaka ma kimaro i gin acel-acel, onyo gutem ber pa kronoloji wa. Ento pe onongo tye tam mo me nyuto kare i mwaka BC acel-acel ma kare mapat-pat meno ocako iye; ci pi meno, kare i mwaka me tyekogi pe onongo twero keto anyuta atir-atir."

Uriah Smith ki James White bene gire ni kare me porofeta ma oneno ni gikwanyo i mwaka 1844 obedo 2520 ki 2300 mwaka, ka tyo ki lok acel ka ma Ellen White tiyo kwede i *Early Writings*, pot buk 236 ki ma olube.

Rwak me Adaŋo: Kabedo me Acaki pa William Miller

Early Writings, potbuk 230: “Lubanga ocwalo malaika Nge” — malaika Gabriel — “me tuko i kom cwiny pa latin dog gang” — William Miller — “ma pe onongo oyero Biblia, me telo en me nonyo porofecy. Malaika pa Lubanga bene guwoto i yoo me donyo iye cing acel i cing acel, me telo tam me cing, kadi me yabo i nying ngec me porofecy ma obedo piny piny i wang jo pa Lubanga. Cakke pa rwom me ada onywaki bot en, ka dong gitwero en me nonyo nyig nyig acel i kom acel, nio ka en oneno ki urwong ki pak i kom Lok pa Lubanga. En oneno kuno rwom me ada ma gityeko bedo ma oromo. Lok meno ma en onongo etamo ni pe atero neno pa cwiny pa Lubanga, kombedi oyabore i wang neno me i kom berne kadi wic. En oneno ni tung acel pa Coc Lakwena tyeko loko tung mukene,”

Gabriel onyut owone yo kit ma wa lwongo ni tic ki lok me pwony, lok ikin lok, kany manok ci kunu manok.

Gabriel omiyo tyen lok me aa iwiye me rwom me ada ki kit me kwanyo coc me pwony.

William Miller, Advent Review and Sabbath Herald, April 18, 1854: “Ki i ngeyo Mijon me Lok me Cik mapol dok, acako tye ni kare abiro me loc pa jo Lataifa myero okubbe cawa ma jo Yuda gukato bedo wii piny ma pe gin gang kengi dok i kare me poj pa Manasseh, ma jo miyo kare mapore maber guketo i mwaka B.C. 677; kadi boti ni nino 2300 gucako kacel ki wiik abiro, ma jo miyo kare mapore maber guketo ki mwaka B.C. 457; dok nino 1335 ma gucako ki kwanyo woko me jami me cawa ducu, ki keto abomination ma timo bedo piny marac, [Daniel 12:11] myero kikwan ki kare me keto loc pa Papa, i nyuma me kwanyo woko abominations pa Pagan, ma, calo jo coc me yat mapore maber ma anongo atwero penyo, myero kikwan ki i mwaka macalo 508.”

Ellen White owaco ni Gabriel omiyo William Miller acakki me rwom me ada, kede William Miller bene cako tic ni acakki adek ma omiye gin aye 508, 677BC, kacel ki 457BC. Gabriel, malaika, en aye omiyo ne acakki pa profesi magi ma ogwoko lok me kwena me “Midnight Cry.”

Cwiny me Agiki: Kwanyo Dano me Yub me Jokwongo

Ukwano ma Kirwok ma Oyerere, buk 1, pot buk 48: “Satana tye . . . kare lungi kelo gin ma pe en adier—me loko lwongo ki cwiny kiweko adier. Yub ma agiki loyo pa Satana bibedo me timo me testimony pa Cwiny pa Katonda bedo pe tye ki tic mo.” Yub ma agiki pa Satana en me balo Cwiny pa Yubu.

Ka i kweri gin manok man me acel ma gutye ka can, i kare acel pe i kweri Yamo me Loro coc. Ellen White keto tam meye i kom 2520. Kwer 2520, ci i tye ka cato woko nyare ki pii me lwoko.

“Setani tye . . . ka tye ka cing i kom jami ma pe gin me ada—me telo woko ki i ada. Lok me golo ma giko pa Setani obedo me kelo peko me nono caden pa Tipu pa Lubanga. ‘Ka pe tye ki visi, lwak to gubura’ (Ngec me Lep 29:18).” En tye ka lok ikom kwero Tipu me Porofeto, dok i kube ki man en waco ni ka i kwero Tipu me Porofeto, ka pe tye ki visi lwak to gubura. Visi no en ngo? Ka i kwero Tipu me Porofeto, visi mene ma pe iromo nongo?

“Coo nywako me atini, i kede ngene i kom coc, pien dano ma kwano en obedo ki nying me ryemo.” Habakkuk 2:2 (KJV).

Ka i kwero Dano me Juk Pa Lamo, ibedo ka kwero Kabu me 1843; dok, ka i kwero Kabu man, i kwero Dano me Juk Pa Lamo.

“Satana bino tye ka tic maber ma dong olwor, i yoo mapol obedo ki i kom jo ma patpat, me yaro cing acel pa dano ma remnant pa Lubanga i cwiny iye me testimony adwong ki ada. Kibedowa ki marac i kom Testimonies ma en pa satana.” Kinde moko wa tamo ni “pa satana” obedo tic marac ma makwongo cwiny, ento i Patriarchs and Prophets kikonyowa ni Satana tye ka tic kun iwoto ki kelo pyem i cwiny. Man aye atak pa satana i kom Spirit of Prophecy ki ada magwoko me tere. Tye ki i kom jo ma myero wa geno, ma tye ka tiyo kun ikelo pyem magi i cwiny.

“Obi bibedo ni kwo marac ocako kene ikom Testimonies ma en me Satani. Tiyo pa Satani bibedo me turo yweyo pa kanisa ikin gin, pien pi man: Satani pe twero nongo yoo ma leng tutwal me keto bwongo-ne ki twero cweyo cuny i bwonco-ne ka gengo, ki yweyo, ki cik me Yecu pa Cwinya pa Lubanga ki winyo.” Selected Messages, book 1, 48.

Ka wa tye ka tyeko man, ka Nyakweri White owaco ni pe wa tye ki gin mo me lworo i anyim, kono keken ka wa wilo telo pa Rwot, an awaco ni telo pa Rwot ma en owaco kwede aye historia aa ki cawa me kuro pi nino maduŋ adii ka oo i dog ceng ma otingo—historia ma kiketo anyim ki nyinga, Koko me Dyeworwen. Pe wa tye ki gin mo me lworo i anyim, kono keken ka wa wilo kit ma Rwot otelo wa kwede i yo me ngiikadwong me Koko me Dyeworwen, ki bene pwony ma atye kakube ki telo man. Pwony ma okelo ngiikadwong man aye profesi me kare adek, ma cako ki nino ma malaika Gabriel omiyo William Miller. Pe wa tye ki gin mo me lworo i anyim, kono keken ka wa wilo pwony magi, ka ket i iye 2520, ma okelo ngiikadwong me Koko me Dyeworwen ka Rwot ne otelo jo Miller i butu ma opong pa Injiri ma pe tum.

Gin acel ma gengo pe ni: jo Seventh-day Adventist acel acel ma tye ka timo cwinygi i bwo bendera pa Satana, dong me acel gibedo ka juko ada i yiegi i lok me gengo ki me tito cwec ma tye i Buk me Testimonies pa Cwiny pa Lubanga.

Ka i kwero Cakke, tye ka i kwero Yamo me Porofeto. Ka i kwero Yamo me Porofeto, tye ka i kwero Cakke. Gi woto kacel. Kama Yamo me Porofeto pe iye, neno pe tye.

“Lwongo me bedo ni iye acel i consecration ma tye malo dok pi tic ma maleng loyo dong kiwaco, ka bene obedo ka kiwaco. Jo mukene ma kombedi tye ka golo tam pa Satana, gibino dong i tamgi. Tye jo ma tye i kabedo mapat ma gitye ka geno gi, ma pe gitye niang ada pi kare man. Botgi, myero ki mia kwena man. Ka gitye ka gamo en, Kristo bino rwako gi, dok obino keto gi bedo lutic kacel kwede. Ento ka gikwero winyo kwena man, gibino keto cinggi i bwo bendera macol me Lakwena me Cilo.”

“An acwara ni acaki ni adwong me nyuto ni ada mar adong onongo pire tek pi kare man tye ka yabo i wang tam pa dano maber dok maber. I yo me musamman, coo ki mon myero camo ringo pa Kristo dok amato remo pire. Tye bino bedo ka medde me nywako ngec, pien ada twero keto kene me yubo mapatpat kare ducu. Jami ma loyo-loyo ma otime i ada, ma oaa bot Lubanga, bino donyo i kom kubbo ma cok dok cok loyo ki jo ma tye ka lubo me ngeyo En. Ka jo pa Lubanga gitye ka gamo lok pire calo mugati ma oaa i polo, gibino ngeyo ni wuok pire otyeko kelo awobe calo kuc me odoko. Gibino gamo teko me cwiny, calo dwan me ringo gamo teko me kom ka cam ocam.”

Pe wa pe atamo butere pulan pa Lakwena i rwate ki kwanyo nyithin Israel ki i cano pa Ejipta, ka odwogo gi i timolac ci otero gi i dyec golo ka oo i Kanaan.

“Ka wa cokogo lyel me polo ma tye ka ryar i lok me Kwena Mabec, wa bino nongo niang ma rwate maber loyo i kom yub me Jwii, kadi bene pwoc ma tungcel loyo pi ada me lokke ma pire tek. Nono wa me ada pud pe opong. Wa cokogo keken lyel mogo matidi me świat. Jo ma pe gin jo me kwan Lokcike pile aceng pe gibino gonyo peko ma tye i yub me Jwii. Pe gibino niango ada ma kwayo ki tic me lega me Tempel. Tic pa Lubanga twero cano pien niang me lobo i kom yubne madit. Kwo ma bino nyutu tyen lok me cik ma Kristo, ka otwolo i iye otunu me polo, ominiwo dano ne.” Spalding and Magan, 305, 306.

Jo Adwenti mapok gilwongo cing pa lee, ka gitye kaco ka rita pa Satana, me acakki gikwanyo Yamo pa Lembec.

I kin jami aryo i kare man: jo ma itye ka idhi anyim me ngeyo Mukama, ma gitye ka cako bedo ka camo ringe dok ka mato rembe, kadi dok gitye ka medo kwan Lok pa Mungu, ki jo ma pe kitiyo kumeno. Medo me adier pe otuco; gibibedo ki jami me waco ikom ticit pa Kacung ber ma pe pwod owaci. Gibiyik yot i kom loko me kare pa ticit i kare pa Kristo, ma obedo cal ma kwanyo anyim pi nyutu loko me kare i kare pa Millerite, ka nyuto anyim i kare me ticit ka Kristo oloko ki i ngec me Gwoko pa jo ma oto dok odonyo i ngec me Gwoko pa jo ma kwo. Gibibedo ki jami me waco ikom Kacung ber ki kit ma Mukama okwongo i nyim cancalone i lok man me loko pa kare me ticit kun oyweko Ducu Malengne.

Lok mukene mapol dok wa tye cok ki tyeko.

Jo Adibatisiti me Nino me Acel ma pe oyie ki Pii i Dyewor, gitye ka tye kiweko yo, ka gikwanyo cwak pa Wonygi kacel ki pwony doktirin me otimo gin ma omiyo lok me Pii i Dyewor. Man en gin ma myero wa lwor—kwanyo pwony mago dok pe niang aneno ma obedo iye. Ka watimo kumeno, wa tye ka wakwanyo Cwin me Joneno.

Min White omedo cing me twero me ye i kom 2520. Wabimiyo pwony nyuto kit ma en omedo cing me ye i kom adwogi mukene ma tye i neno me 1843.

I kare pa agiki me lobo, ka man ducu obino i agiki me lagoro pa Injili ma Pe Ogik i historia wa, Adibentisim bino cokke ki yo me temo ma i neno adek ma gitye ka onongo gicako kwede, calo onen i ngec pa William Miller.

William Miller olubo balo adek: (1) Otango “Midnight Cry” kede opoto ki i yo ma dware woko i piny pa lwak marac anyim. (2) I ngeyo meno, ogeno i teko pa dano, Joshua Himes. (3) Otango Sabato.

Peny oyot odoko: “En aye okwanyo Sabato onyo Kacung Maleng?” Pwony ma olokke ki i Kacung Maleng ma i piny dok otyeko i Kacung Maleng ma i Polo i kare meno, twero bedo ni Miller pe ongene tyen lok ne maber ducu. Ka Ellen White okelo iye i Kabedo Maleng Atyena, en owoto neno Cik Apar i i sanduk me kwo marubo, kadi Cik me Sabato obedo ki lyel maleng ma olwongo rwate woko ki iye.

Gin ma Miller okwanyo aye Cik pa Katonda—Sabato. Kucel, Miller okwanyo Koko pa Dyewor, ci engeyo i wiwi dano, ci dok ogamo alam pa lee. Man tye dok ka timo i agiki pa piny.

Testimonies, tom 5, pot buk 211: “Kany waneno ni kanisa—ot ngat pa Lubanga—en aye ma ocako cwiny awany me marac pa cwiny obal pa Lubanga. Dano macon, gi ma Lubanga ocweyo piny me leyo maber botgi dok gityeko tye calo jokwongo me gwoko ber me tipo me cuny pa lwak, gubedo jo ma okwanyo gen ma gityeko keto i komgi.”

En aye tye ka loko ikom Ezekiel 8 ki 9, ikom pwony me cingrwate. Siita White owaco ni cingrwate ma i Ezekiel 9 pe otam ki cingrwate ma i Niyabo 7. En aye tye ka loko ikom kare me cingrwate pa jo 144,000. En owaco ni jo ma onongo myero obed joparo ki jokol gwoko gima pegi iye, ogwokke piny zani ki amana ma ki miyo gi.

"Gi gukwanyo adwong ni pe omyero wa neno anyalo pi ameda ki nyut pa teko pa Katonda ma twero adwong calo i nino ma lobo. Cawa dong olokke." Bal ba me acel ne obedo me kwero Kwo pa Dyewor, ka giwaco ni, "Gin ma otiyo i lok me Kwo pa Dyewor man pe doki keken."

Gin pe cwero ki i yoo.

“Lok mannyen eni tye tye ka cweyo tek i mwolo me gi, ci gi waco ni: Lapwony pe bitimo ber, kadi pe bitimo marac. En tye ki ngwon ma dit tutwal me tero lobo me lanyut i kom jo ma en. Otye kumeno ni, ‘Kuc ki ber bedo’ e yal me jo ma pe dong bibedo ka tye ka tingo dwogi calo turumbe me nyuto jo me Katonda balgi, ki gang pa Yakobo tim maracgi. Gwok gu ma pe mito ngwolo eni gin jo ma bibed ka winyo cul ma atir pa Katonda ma cwer cwin. Dano, nyako ma pe okwanyo, ki lutino matidi weng gibuto kacel.” Testimonies, volume 5, 211.

Jeremiah, ka lokone ikom cwercwiny me aryo pa William Miller, owaco ni, “Mano gin ma Mukama waco; Lawot obedo ngat ma geno dano, kelo dino me dano bedo boro mere, ci iye cwinne olokke aa ki i Mukama.” Jeremiah 17:5. Ka i geno dano, cwi ni olokke aa ki i Mukama.

Kwanyo me acel i agiki en Dwol me Dye-Kuc, ni obedo dwoko pa nyuto me teko pa Katonda. Me aryo en tyeko cing i kom dyang dano. Me adek en Cik me Sunday.

Tye kiromo bedo gurupu aryo keken. Dul acel acel omarkiwone kakare, onongo ki cing me kidi me Lubanga ma kwo, onyo ki ket me lee, onyo me calone. Wod acel acel me Adam—latin ki nyako—yero onyo Kristo onyo Baraba calo jatelo ma duny. Dok dano ducu ma giketo kengi i but gugwe me jo ma pe rwatte, tye ka cung i bwo bendera marac me Satana, dok giketo cing i kom gi calo jo ma okwero Kristo dok timo kwede gin maraco me nyeko. Giketo cing i kom gi calo jo ma ki yero ki twero gi awene me agwoko Rubanga me kwo ki me ducu. Review and Herald, January 30, 1900.

Gin acel ma pe orweny ni: jo Adwentis me Nino me Abiro acel acel ma tye ka keto cinggi i bwo bendera pa Satana, dong gibedo me kwanyo woko me acel gen ma gin tye kwede i Cwiny me Porofeto.

Adventism dok tye ka dwoko kit me temo ma tye i tuuk adek ma William Miller pe oloyo. Ento malaika tye ka kuro me cweyo Miller dok iwiye ka gireto en i gang kwede Lakwena ne. Pi jo Adventist ma giyubo cim me lee, jo ma tye ka kuro pi gi pe obedo malaika mago.

“Dok ki dok onenyo ni pe myero kwan gin ma lutic pa Lubanga gucako iye me kare ma dong odok okubbe calo lok ma oto. Pe myero watim kwede kit ma watim kwede buk me mwaka ma dong opwodho. Myero gwokke i tamwa, pien gin ma obedo i lok kom kare ma dong obedo bicak dok tic kare acel.” Publishing Ministry, 175.

Pingo omito wa mito bedo ka pwonyo ni kwo wa i cawa pa dyeworwok me dyeworwok? Pien lok me gin ma oloko kare dong biro doki bedo. I lok man, kwena ma biro kelo cwercwiny en 2520 ki 2300; obiro ryemo jo kiwoko ka otela me kanisa pi lok man.

Ento lok acel man marac, “Lwongo me dyeworok,” bene en aye obedo ni ibedo dong dwogo doki, onyo obedo keken gin mo me kare maok? Nen kong lok man acel ma bino:

"Dunia tye ka bino i tim marac, i bwola ki i yweko, i cieni luwot mar too,—nino, nino. Ngat mene tye ka winyo cwercwiny me piny piny me cako gi? Dwon mene twero oo botgi? Tam para wa otero anyim i kare ma bino, ka anyut me cako obedo. 'Nen, Dulara tye ka bino; wu wuok wubine kwede.' Ento mukene obibedo ka ogik moro me nongo mafuta me konyo tye-ni me wanggi, dok i kare ma pe opor gibinongo ni kit marac, ma kicako anyuta ki mafuta, pe twero loko ki dano mukene." Review and Herald, February 11, 1896.

Ite lok me Kwok me Dye Kwo acel kede acel tye ka doki piny calo onyo ki lok acel acel.

Ellen White ni ngeyo ni 2520 obedo prafesi me kare ma tye ki adwong, dok ni rwot otye ka tic kwede me kelo kare me kuro, kwiny ma obedo me tero cwiny, ma ocweyo yub pa ngec ma oyubo coo ki mon me nyutu yie dok me donyo kacel ki Christo i Kabedo Maleng Atyek.

Pe wan pe tye ka temo ni nywako 2520 ki i Baibul pud. I adwogi man me Tabo Ario pa Habakkuk, wan dong mito me neno maber ni Ellen White lamo doktrin magi ma Adventism me kare-ni tye ka kwero; ka dong en otum, wa bino donyo i adwogi me Baibul.