Tic me kano ma opuk pa Daniel aryo acel, buk me angwen, orwatte ki tic me kale ma kinyuto i buk me apar nyaka me apar ki acel i tic acel kany. I buk me apar nyaka me apar ki acel, rek pa lyel me lobo i Niyabo me Aweng apar ki adek, ma en tung me Republican ma owoko i Jami Awot ma Kacel pa Amerika, kinyuto ki Donald Trump; rek pa tung me Protestant ma owoko pa Jami Awot ma Kacel pa Amerika kinyuto ki Maccabees; rek pa lyel me nam pa obishopu pa Roma kinyuto calo “jo me kwalo pa lwak mamegi”; dok rek pa dragon kinyuto ki kabaka mapol pa kabedo me anyim ki Phillip pa Macedon. Rek pa jo mia acel ki pyer angwen ki pyer angwen kinyuto ki Peter.
Atinga Ceng-Lacoo cenok.
I kin historia ma pinyo ma pe nen, dyek rwot tye ka keto kwo dok dok. Higa 250 ma ocako i 457 BC ogik i 207 BC i dyek me lweny me Raphia ki Panium, lweny aryo me agiki ma gubedo lweny me rwom mukene i nyiri acel ki acel abic. Higa 250 me lebbe me piny ma ocako i 1776 ogik i 2026, mwaka me “midterm elections” i kabedo me lok pa lobo me lebbe me piny. Petero tye i Caesarea Philippi (Panium), ka ma en dyek me tyen lok adek ma Christo ocako keken ka oo ki jo mukwano adek.
I lok macon me rek magi ma rwatere, Petero cung pi jo ma yubo dok nwoyo lok me ciko jo pi odilo me mac i kom Nashville. Nyiŋ Petero kiloko i dye kikome me cura apar wiye acel naka pyer aryo wiye aryo me Matayo, calo cura pa Abram ma tye i dye me cura apar wiye acel naka pyer aryo wiye aryo onyuto ni liro obedo lanyut me cikere, kacel kede dye me cura apar wiye acel naka pyer aryo wiye aryo i Niyabo ma nyuto lanyut me cikere me too i Niyabo apar wiye abiro. Ka ma i dye aye ka ma kiloko iye jo alip mia acel ki pyer aŋwen wiye aŋwen ki i bedo jo me Laodikia me doko jo me Piladelpia, dok malaika ma tye i dye me malaika adek obedo malaika me aryo.
Dul me aryo, onyo kabedo me dye yo, en aye kare me tem me aryo i ot pa Obanga ma lubo tem me acel ma obedo tyen jami. Tem me acel me mwaka 2024 onwongo obedo anyut me woko ma lanyut me Roma onwongo tye ka moko, ki tem me aryo obedo anyut me iye me marah (kiyo) pa Kristo i Kabedo Maleng Loyo. I lok me gin mukato pa malaika me aryo, kwena me koko me dye wor bino me miyo teko bot kwena pa malaika me aryo.
I lok macon pa jo Millerite me mwaka 1840, Josiah (tyen nyinge aye guti pa Obanga) Litch oyubo kit ame en onwongo onyuto ki lok me adwar i kom Islam me can me acel ki me aryo, eka i mwaka 1844, Samuel Snow oyubo lok ame onwongo otito con i kom mwaka 1843, ka cobo carolok i kom anyira apar ame peya obedo ki co. Peter i mwaka 2026 myero oyub lok ame onwongo otito con i kom odilo me mac me Nashville ame pe ocobbe, kite ame cwercwiny pa jo Millerite me mwaka 1843 onwongo obedo lanyutere, dok oyub kwena me Islam, kite ame tic pa Josiah Litch i mwaka 1840 onwongo obedo lanyutere. Gin aryo ame otimme i kin jo Millerite i mwaka 1840 ki 1844 ni cung pi miyo teko bot kwena pa malaika me acel i nino 11 me dwe me aboro, 1840, ki miyo teko bot kwena pa malaika me aryo i nino 17 me dwe me aboro, 1844. Gin aryo ni kacel nyuto miyo teko bot kok me dye wor i kare ame odilo me mac me Nashville bino piny.
“Malayika ma okube ka i wa tito me cawa me malayika me adek, bino me miyo piny ducu oyel ki ducu me ker ne. Katic man, tye ka tol i ngec pa tic ma tye ki lakwena me piny ducu kacel ki teko ma pe oneno atek calo man. Gwel me bino pa Mukama ma obedo i mwaka 1840–44 obedo nyut me ducu me teko pa Lubanga; cawa me malayika me acel otyeko wa giya i kabedo ducu me balumic i piny, ci i piny mukene obedo ki miti me dini ma lapeny pe oneno i piny mo keken cawa mo con i nge Tyeko me Kicobere me myaka me apar wiye abicel; ento man ducu bino me kato gi i ngolo me teko ma tye i bwo loko me agiki ma pa ciko me mwolo me malayika me adek.” The Great Controversy, 611.
Peny obedo ni: Piŋo, i kin boma ducu ma tye i United States, Obaŋa oyero Nashville i yub mere me loyo kede gwoko jami? I kare ma can me adek obino i 9/11, Twin Towers me New York kede Pentagon me Washington, DC, aye onwongo giyero me goyo. Dege me aŋwen opoto piny i ŋom. Lanyut me lee me ŋom aye ŋom; lanyut me teko mere me lim aye New York; kede lanyut me teko mere me mony aye Pentagon. Ka United States diyo lobo me yee lamat me twero me Papa kede yub me loc me kanica kede gamente ma obedo cal me lee, en timo meno kun tiyo kede teko mere me mony kede me lim, pien Niyabo cura me apar wie adek nyuto kit ma lee me ŋom tiyo kwede teko mere me gengo jo me gen wek pe giwil onyo gicat jami, kede lee meno bene neko jo ma gicung pi Cabit me Obaŋa me nino me abiro. Ginyuto lanyut me lok me adwar calo "gari me lwiny ma faraci ywayo, jo ma giwoto i kom faraci (teko me mony) kede yeya" (teko me lim) i Daniel cura me apar wie acel, tyeŋ me pyer aŋwen.
I kare me keto lanyut i kom jo alip mia acel ki pyer angwen wiye angwen, Islam monyo lobo me deyo wang angwen ma pe kigeno. Monyo me acel obedo 9/11; me aryo ki me adek otimme i lobo me deyo kikome me kare macon, ci i Nashville. Me angwen en aye oyengyeng me lobo ma tye i Niyabo 11, ma tiende ni, cik me Ceng Cabit. I lok makwako Balaam ki lumalaika adek, monyo aryo me nino 7 me Oktoba, 2023, ki me Nashville nyuto poti olok aryo ma tye i Baibul, ma gin pa jo me gicik pa Obanga.
Ka cwer marac pa upapa ka cango ka cik pa Dyeng Nino Sabiti, nyuto mar aryo pa Ceng Mwor obedo acaki. Wok acel ki me adek pe tye maoko, pien Kristo niningi agiki ki acaki, omiyo lakwen ma opoto me Mohammed i wok acel, ma oloko labol ma oyabo ot otum pe, ki i kare matidi lacen 9/11, pe-yero-Lubanga me ot otum pe okelo to i caneno aryo pa Ntwero mar Revelation acel wi acel. I cik pa Dyeng Nino Sabiti cwer marac pa upapa cango, ci lee me Katolika otimo gin mapek me lanen pa adwong’ me me aboro (ma nyuto aa-cen dok i ngima). Eka kare mar aryo pa Ceng Mwor cako, calo waymark me adek pa Balaam, ka dong osio loki ci oloko labol me yabo dok ot otum pe. I ngec pa 9/11, pe-yero-Lubanga, ni, dragon oa ki i otum me piny me lweny ki prezdent ma mwonya loyo, ma oyoko mot weng me piny pa Girik. I cik pa Dyeng Nino Sabiti lee me Revelation apar wi abicel wi aryo aa ki i ot otum pe, ci mwor dok ocwalo ceng.
Pingo Nashville? Penyo ma pud pe gityeko kwanyo? Nashville nyuto cako me kipindi macok me tito kwena pa lwor me dyewor, dok cako ki atematem me tye kicwiny me katikati ma Islam ocako, dok gikome kwo nininga kede. Cik me Cawa Acel i agiki pa kipindi meno nyuto tic me lweny me keto cim pa lyel i United States, dok cako me balo me gangi madongo. “Bal” obedo kit ma nyut nyut me Islam i porofesayi.
Bal
“Ceng ma odoko iwiye ceng gubino, gin ma miyo lworo matek aye obino i wangna. Acaa agulu mar mac madit tutwal ka poto piny i dyer pa ot maber atika, kelo bal aringa gi i saa acel. Awinyo jo mukene ka waco ni, ‘Wan waange ni kwena pa Katonda tye ka bino i kom piny, ento pe waange ni gibino oyot kumeno.’ Jo mukene bene owaco ni, ‘I waange! Ango ma pe iwacowa? Wan pe waange.’ I kabedo weng acako winyo loki ma calo man ka giwaco.” Barua 217, 1904.
Naini Ileveni
“Nine Eleven” me Cuke me Neno nyuto kit pa ker me Islam ni to tho ki bal mabor, pien nying i profesi nyutu kit pa gin.
Kadi bene tye ki kabaka i komgi, ma en maleka pa otchom ma pe tye ki agiki; nying ne i leb pa Ibru ni Abaddon, ento i leb pa Grik, en tye ki nying Apollyon. Niyabo 9/11.
Abaddon tyer ni “anywola onyo kabedo me anywola” dok Apollyon tyer ni “lacenyi.”
“Malayika tye ka gengo yamo angwen, ma kikelo calo rum me laa ma obedo ka miti peke me cweyo ka aa woko dok ka yot malit i wi ngom weng, ka cwalo balang ki to i yo ne.
“Bede wabino i tung cing piny ma pe tye ki agiki? Bede wabedo makwar, kic, ci mac obale? Oo, wa miti ni i kanisawa jii bedo ki Cwiny kacel ki anywola me Katonda ma oyweyo i lwak ne, wek gucung i woro gi kwo. Wa mito me neno ni yoo tite, ci doggola obinyo. Ento ka watye ka wawot ka i doggola obinyo, can malacne pe tye ki agiki.” Manuscript Releases, volume 20, 217.
Yore me Islam me neno marac adek obedo yore pa Balaam ki dong osi. Yore pa faras me Islam ma iyie alwor, en aye yamo angwen pa kwer me Yohana, yamo marac pa Isaia, ki “yamo” onyo “ngat” pa Ezekiel ma bino ki i yamo angwen, tye ki yore ma cako ki 9/11 ma tye ka telo bot dyang ma “dite” ki ma “ter.” Dyang dite no en aye waymark adek pa Balaam ki dong osi.
Ka malayika me Rwot odok anyim, kendo ojwokore i kabedo ma tite, ka ononge iye yoo me dok i tung lacuc onyo i tung cam. Ka dong osukuru oneno malayika me Rwot, opongore piny i bwo Balaam; ci pwoc Balaam omeko matek, kendo ogoyo osukuru ki lwor. Ka Rwot oyabo dog osukuru, ci owaco ne Balaam ni, “An atimo ngo botu ma igoya an tyen adek magi?” Namba 22:26–28.
Yore me akec me tic pa “third woe” me kwa me Islam cako i 9/11 ka Niyabo 18:1–3 otumwogo.
“Dong lok otu ma awaco ni New York myero oywaygi woko ki ba mar pi maleng? Man pe atye ka awaco. Atye ka awaco ni, ka aleno ot maduong-maduong ma tye ka gudongo kanyo, piso i kom piso, ‘Gin ango ma gro lweny ma lyel bitimore ka Ladit bino ka aa ka i dyer me winy mwaki dok miyo piny oyot matek! Cawa man, lok me Revelation 18:1–3 biromo.’ Cik pa dyaŋ me apar wiye me Revelation ducu en gengo me ngo ma bino i kom piny. Ento pe atye ki lyec mo keken ma pire tek i kom ngo ma bino i kom New York, kono ni angeyo ni i nino mo acel ot maduong-maduong ma tye kanyo gibikwanyo piny piny ki lokke dok lokke pa teko pa Katonda. Ki lyec ma kimiyo an, angeyo ni balo tye i wi piny. Lok acel keken ma aa bot Ladit, kwo acel me cako pa teko ne ma dit, dok ot man ma dongo matek gibigwe piny. Gin ma lyel me mako lworo ne pe wan romo pimo ki tamwa.” Review and Herald, July 5, 1906.
Peny pod odong: Pingo Nashville? Bol me mac me Nashville nyuto kit gin matime i adwar ma lewic mako dul acel me jo Adventist dok, malube kede Joel, “ongolgi woko.” Dul mukene nyutere calo jo ma lewic pe makogi i kare mo keken dok ma opong kede yomcwiny. Yomcwiny me adwar pe obedo pi ngol me kop ma okelo i kom Nashville kede United States, ento obedo pi nyuto ni jo tye atir, ma nyutere i kin jo me carokop ma tye kede moo kede jo ma pe tye kede moo. Moo tye kede tyen kop mapol me lanyut, ento tyen kop acel mapire tek me moo obedo kwena me kok me dye wor. Ocako gonyo ciret me kwena meno motmot i agiki me mwaka 2023, dok kwena meno onyuto medde pa ngec ma jo kwero onyo yeyo. Hosea nyuto maleng ni jo ma kwero ngec, Rubanga kwero gin me bedo lulamdoge. Peter tye i dye kit ma Leviticus pyer aryo wie adek oyubere kwede i kare ma en niang bol me mac me Nashville, dok wel pyer adek obedo lanyut me lulamdog.
Jo me tye ka bala pien pe guromo ngec: pien in iweyo ngec, an bene abikwanyo in, me pe ibed layubek na: pien in ilwongo cwercwiny pa Lubanga ni me iweyo, an bene abiwil wilobo ni me nywalo ni. Hosea 4:6.
Kop i kom “ŋec,” onyo bedo labongo ŋec meno, obedo acel i kin lok me ada ame rwate ki bino pa odilo me mac me Nashville. “Ŋec” i kom lok me adwarpiny, onyo bedo labongo ŋec meno, nyuto acaki me lano koko me dyecwor, dok kare meno tum ki kop i kom lubo Lok pa Obaŋa, kit ame kop i kom Cabato ki Ceng Cabit nyuto kwede. Kricito kare ducu tiyo ki acaki me nyuto agiki, dok i acaki lubo Lok pa Obaŋa aye onwongo obedo kwena me ciko ame kimiyo bot Adam ki Eve i poto.
Lok me cwiny me winyo cik i agiki pe twero kwanyo keken i poto acel ento ka “rok pa rok ducu ibino bedo iye,” calo Siista White owaco. Lok me Sabato kacel ki Ceng Pa Nino me Cawa Abicel obedo dok cako me temo ma Adam ki Efa gucako i poto, ma dok nitye ka pire tek i wi lobo ducu i agiki. Temo meno ocako ka cik pa Ceng Pa Nino me Cawa Abicel oyubo i Amerika me United States, ma en bene agiki pa kare me tito dwoko me lwak pa dyewor i dyewor.
Jo ma oyee medde pa ŋec ma oa ki i yabo laket me kwena me niyut pa Yecu Kricito ma ocake i agiki mwaka 2023 keken aye otucu kwena me ciko dano ni Kricito tye ka bino. Atem me ŋec, onyo me pe bedo kede ŋec, tyekone time i kare me monyo ma time i Nashville. Atem ma moko ada me atemme adek ma ocake i kare me yabo laket i mwaka 2023 ocung i kom moo, ma en aye “ŋec” ma tye i kwena me dwaro piny ma oyabo laket mere i kare meno.
“Ŋec” ame kigonyo tëmö jö, ëka i agikki nyutere calö möö ame obedo atëm më adek ëka atëm ame moko adyer. Atëm meno cakö kare më tïtö kwena më koko i dye wor ame tum i atëm më winyo cïk. Atëm meno më winyo cïk kicobo i kom Eve, ame cung pi kanica, ëka Adam, ame cung pi gamente. Ribbe më gin aryo meno tyekere i kare ame kicunö jö më gamö alama më lee. Atëm i poto aye atëm i agikki. Obedo atëm pi coo kede mon ame makö ribbe më kanica kede gamente, ame gin obedo ëcwö kede dako. Kwena më cïkö ame kigonyo, ame tëlö naka i atëm më agikki më winyo cïk, kinyuto ki yat më “ŋec” më ber kede rac.
Nashville obedo lanyut me kwan pa Jo-Girik i lobo pa lee me lobo. Kwan pa Jo-Girik obedo kwan me goba; en obedo ŋec marac, dok ŋec maber en aye kwan me ada. Dul acel keken me loc pa kampani ma Ellen White yam oyee me bedo iye obedo dul me loc pa Madison College, ma tye i Nashville, ma kilwongo ni “Athens me Tung Acuc.” Nashville obedo lanyut me kwan pa Jo-Girik, onyo kwan me goba. Kwan me goba obedo ŋec me goba. Tyen lok me Nashville rwate ki tyen lanyut me New York City ki Pentagon.
Wan wa tic maber ma i lok man i cawa me nukta ma bino.
Manuscript 188, 1905
“An atye i Nashville, abedo ka awaco bot lwak, dok i kare dyewor, bolo mar mac ma dit adita obino bute atir ki i polo ci oyweyo i Nashville. Lyel mac notye ka odok ka twol mac calo tonic; gangi notye ka opye; gangi notye ka oding oding ci opoto. Jo wa mukene notye ka ocung kunnu. ‘Man bene tye ka watye ka wubiriyo,’ kiwaco, ‘waubiriyo man.’ Mukene notye ka obwolo cingi gi i arem matek ci ka gengo bot Lubanga pi cwercwiny. ‘Itye ki ngec ne,’ kiwaco, ‘itye ki ngec ni man tye ka bino, ento pe iwaco lok mo keken me kwayo wa!’ Gin onen calo dano ma romo poto poto gin piny, ka opwoyo ni pe gitye ka gikwanyo gin onyo gimiye gin pwony mo keken me gengo.” Manuscript 188, 1905.