Tic me kano ma opuk pa Daniel aryo acel, buk me angwen, orwatte ki tic me kale ma kinyuto i buk me apar nyaka me apar ki acel i tic acel kany. I buk me apar nyaka me apar ki acel, rek pa lyel me lobo i Niyabo me Aweng apar ki adek, ma en tung me Republican ma owoko i Jami Awot ma Kacel pa Amerika, kinyuto ki Donald Trump; rek pa tung me Protestant ma owoko pa Jami Awot ma Kacel pa Amerika kinyuto ki Maccabees; rek pa lyel me nam pa obishopu pa Roma kinyuto calo “jo me kwalo pa lwak mamegi”; dok rek pa dragon kinyuto ki kabaka mapol pa kabedo me anyim ki Phillip pa Macedon. Rek pa jo mia acel ki pyer angwen ki pyer angwen kinyuto ki Peter.
Atinga Ceng-Lacoo cenok.
I kin historia ma pinyo ma pe nen, dyek rwot tye ka keto kwo dok dok. Higa 250 ma ocako i 457 BC ogik i 207 BC i dyek me lweny me Raphia ki Panium, lweny aryo me agiki ma gubedo lweny me rwom mukene i nyiri acel ki acel abic. Higa 250 me lebbe me piny ma ocako i 1776 ogik i 2026, mwaka me “midterm elections” i kabedo me lok pa lobo me lebbe me piny. Petero tye i Caesarea Philippi (Panium), ka ma en dyek me tyen lok adek ma Christo ocako keken ka oo ki jo mukwano adek.
I yo me leb me rek awobe aryo magene kwede, Peter tye ka wakwanyo jo ma tic me yubo dok cenyo gini me gwoko pi fireballs ma omede i Nashville. Nying Peter olokke i dyerec bot cing me chapter apar ki acel nio apar aryo i Matthew, calo chapter me dyerec pa Abram i chapter apar ki acel nio apar aryo owaco cirkumcision calo cing me cingber me karacel, kacel ki dyerec bot cing me chapter apar ki acel nio apar aryo i Revelation ma tito cing me cingber me karacel pa to i Revelation apar ki abicel wiye abicel aryo. Kabedo i dyerec bot cing aye ka jo mia acel ki abicel aryo ki angwen mile acel rwenyo ciloko ki i Laodicea bedo Philadelphian, dok dyerec bot cing me malaika adek aye malaika me aryo.
Kato pa aryo, onyo kinena, en cawa me atem pa ot adera me aryo ma lubo atem me acel, ma en me cuku. Atem me acel me mwaka 2024 obedo ka nyutu me butye me oko ka kiketo gi nyig coc me Roma, dok atem me aryo en ka nyutu me marah me iye (gilaas me neno iye) pa Kristo i Kabedo Maleng Atye Loyo. I historia pa malaika me aryo, kwena me dyeworotino otye ka bino me ciyo teko bot kwena pa malaika me aryo.
I bute me gin ma kimedo i ngec pa Millerite me mwaka 1840, Josiah Litch (ma nywako ni “piny ma Lubanga”) okelo yubo i ngec ma en owaco kwede porofeto me Islam pa lwed me acel ki me aryo, dok i mwaka 1844, Samuel Snow okelo yubo me lagam ma obedo me 1843 i yubo me lok‑tip me nyako apar. Peter i mwaka 2026 twero me keto yubo i lagam ma pe otiyo pa anywal me mac me Nashville, calo ki twon ma nyutu i peko pa Millerite me 1843, dok me yubo kwena pa Islam calo ki twon ma nyutu i tic pa Josiah Litch i 1840. Gin aryo magi me Millerite me 1840 ki 1844 nyutu miyo teko pa kwena pa malaika me acel i Agosto 11, 1840, ki miyo teko pa kwena pa malaika me aryo i Agosto 17, 1844. Ka gik magi obedo kacel, gi nyutu miyo teko pa koko me dyewor me dye‑kinino ka anywal me mac pa Nashville odongo piny.
“Malayika ma okube ka i wa tito me cawa me malayika me adek, bino me miyo piny ducu oyel ki ducu me ker ne. Katic man, tye ka tol i ngec pa tic ma tye ki lakwena me piny ducu kacel ki teko ma pe oneno atek calo man. Gwel me bino pa Mukama ma obedo i mwaka 1840–44 obedo nyut me ducu me teko pa Lubanga; cawa me malayika me acel otyeko wa giya i kabedo ducu me balumic i piny, ci i piny mukene obedo ki miti me dini ma lapeny pe oneno i piny mo keken cawa mo con i nge Tyeko me Kicobere me myaka me apar wiye abicel; ento man ducu bino me kato gi i ngolo me teko ma tye i bwo loko me agiki ma pa ciko me mwolo me malayika me adek.” The Great Controversy, 611.
Apwoyo ni angeyo pien ngo, i kin goba ducu ma tye i United States, oporoporo pa Lubanga oyero Nashville. Ka can mar adek obino i 9/11, Twin Towers me New York kacel ki Pentagon me Washington, DC bene gin aye ma kiwoto iye. Yubu mar angwen opoto i lobo. Cing me anyim pa lyel ma aa i lobo en lobo, cing me anyim pa teko ne me lim en New York, ci cing me anyim pa teko ne me cing kacel me lweny en Pentagon. Ka United States olubo piny weng me rwate ki alama pa rwot pa paapa, kacel ki cik me polity pa kanisa ki gavumenti ma en cal pa lyel, etimo man ki yoo pa teko ne me lweny kacel ki teko ne me lim; pien Niyabo abicel adek onyuto ni lyel ma aa i lobo tyo ki teko me kwero jo ma gin adwong bot Lubanga ki nywolo onyo cato, ci bene neko jo ma tye ka ijo ka dok loyo i sabato pa Lubanga me nino me abiro. Cing me anyim pa porofeta kicako ni "garre, je me yweyo osen (tego me lweny) kacel ki bwat" (tego me lim) i Daniel apar ki acel, doggola angwen.
I kare me cing pa lukene mia acel ki ipi dyang acel ki angwen, Islam pe ki twero wang acel opoyo i lobo maleng ma ber tutwal tyen angwen. Mukwongo obedo 9/11, me aryo ki me adek obedo lobo maleng ma dong con obedo adier, ka ce ki Nashville. Me angwen obedo lyeto lobo me Niyabo pa Revelation apar ki acel, ma en aye cik me Ceng Nino Abicel. I kacoc pa Balaam ki malaika adek, opoyo aryo me October 7, 2023 ki Nashville ginyuto ogoro aryo me Baibul me lwak me covenant pa Katonda.
Ka to nyare marac pa bupa papa cango i kare me cik me Sabiti Ceng, nyuto mar aryo pa Cok me Mudho cako. Tamo mar acel ki mar adek tye acel, pien Kristo jwijwi nyutu agiki ki acakki, omiyo lakwena ma opoto me Mohammed i tamo mar acel, ma ogolo lagony ma oyabo to me piny ma pe tye ki doge, ka kare manok i nyuma 9/11 obal me pe ye i Mungu ma aa ki to me piny ma pe tye ki doge obalo caden aryo pa Niyabo me Yohana apar ki acel. I kare me cik me Sabiti Ceng nyare marac pa bupa papa cango, dok leci me Katolika timo pyer mar lok me lanebi me mar aboro (ma kelo nyut me wot cen dok ducu) me otimere. Eka nyuto mar aryo pa Cok me Mudho cako, calo nyut me adek pa Balaam, ka dong osel ma lok, golo lagony me dwoko ayabo to me piny ma pe tye ki doge. I nyuma 9/11, obal me pe ye i Mungu, ma en nyoka, oa ki i to me piny ma pe tye ki doge me lweny ka i against ki precent ma lonyo manok ducu ma ojukko gwoko ker me Yawan. I kare me cik me Sabiti Ceng leci me Niyabo me Yohana apar ki abicel adok aa ki i to me piny ma pe tye ki doge, dok mudho ocak dok juko ceng.
Ango niningo Nashville? Penyo man pe obedo ki lagam? Nashville nywako cako pa kare matin me tito kwena pa “midnight cry,” dok cako ki tum me balo ma pe kicako tye me Islam, dok tyeko bene i yo acel. Cik pa Sande i agiki pa kare meno kelo tic me twero cing pa pwony pa lee i United States, dok cako pa balo me gangi. “Balo” en gin ma lanyut me-profeto me Islam.
Bal
“Ceng ma odoko iwiye ceng gubino, gin ma miyo lworo matek aye obino i wangna. Acaa agulu mar mac madit tutwal ka poto piny i dyer pa ot maber atika, kelo bal aringa gi i saa acel. Awinyo jo mukene ka waco ni, ‘Wan waange ni kwena pa Katonda tye ka bino i kom piny, ento pe waange ni gibino oyot kumeno.’ Jo mukene bene owaco ni, ‘I waange! Ango ma pe iwacowa? Wan pe waange.’ I kabedo weng acako winyo loki ma calo man ka giwaco.” Barua 217, 1904.
Naini Ileveni
“Nine Eleven” me Cuke me Neno nyuto kit pa ker me Islam ni to tho ki bal mabor, pien nying i profesi nyutu kit pa gin.
Gin rwot acel malo gin, ma en malaika me dog otchwal ma pe tye ki agiki, ma nyinge i dila me Ibru en Abaddon, ento i dila me Greek nyinge en Apollyon. Niyabo 9/11.
Abaddon tyer ni “anywola onyo kabedo me anywola” dok Apollyon tyer ni “lacenyi.”
“Malayika tye ka gengo yamo angwen, ma kikelo calo rum me laa ma obedo ka miti peke me cweyo ka aa woko dok ka yot malit i wi ngom weng, ka cwalo balang ki to i yo ne.
“Bede wabino i tung cing piny ma pe tye ki agiki? Bede wabedo makwar, kic, ci mac obale? Oo, wa miti ni i kanisawa jii bedo ki Cwiny kacel ki anywola me Katonda ma oyweyo i lwak ne, wek gucung i woro gi kwo. Wa mito me neno ni yoo tite, ci doggola obinyo. Ento ka watye ka wawot ka i doggola obinyo, can malacne pe tye ki agiki.” Manuscript Releases, volume 20, 217.
Yore me Islam me neno marac adek obedo yore pa Balaam ki dong osi. Yore pa faras me Islam ma iyie alwor, en aye yamo angwen pa kwer me Yohana, yamo marac pa Isaia, ki “yamo” onyo “ngat” pa Ezekiel ma bino ki i yamo angwen, tye ki yore ma cako ki 9/11 ma tye ka telo bot dyang ma “dite” ki ma “ter.” Dyang dite no en aye waymark adek pa Balaam ki dong osi.
Ka malayika me Rwot odok anyim, kendo ojwokore i kabedo ma tite, ka ononge iye yoo me dok i tung lacuc onyo i tung cam. Ka dong osukuru oneno malayika me Rwot, opongore piny i bwo Balaam; ci pwoc Balaam omeko matek, kendo ogoyo osukuru ki lwor. Ka Rwot oyabo dog osukuru, ci owaco ne Balaam ni, “An atimo ngo botu ma igoya an tyen adek magi?” Namba 22:26–28.
Yore me akec me tic pa “third woe” me kwa me Islam cako i 9/11 ka Niyabo 18:1–3 otumwogo.
“Dong lok otu ma awaco ni New York myero oywaygi woko ki ba mar pi maleng? Man pe atye ka awaco. Atye ka awaco ni, ka aleno ot maduong-maduong ma tye ka gudongo kanyo, piso i kom piso, ‘Gin ango ma gro lweny ma lyel bitimore ka Ladit bino ka aa ka i dyer me winy mwaki dok miyo piny oyot matek! Cawa man, lok me Revelation 18:1–3 biromo.’ Cik pa dyaŋ me apar wiye me Revelation ducu en gengo me ngo ma bino i kom piny. Ento pe atye ki lyec mo keken ma pire tek i kom ngo ma bino i kom New York, kono ni angeyo ni i nino mo acel ot maduong-maduong ma tye kanyo gibikwanyo piny piny ki lokke dok lokke pa teko pa Katonda. Ki lyec ma kimiyo an, angeyo ni balo tye i wi piny. Lok acel keken ma aa bot Ladit, kwo acel me cako pa teko ne ma dit, dok ot man ma dongo matek gibigwe piny. Gin ma lyel me mako lworo ne pe wan romo pimo ki tamwa.” Review and Herald, July 5, 1906.
Apenyo pud tye ka pe olare: Ango en ma Nashville? Bola me mac pa Nashville nyuto kit ma poya, ka kwo acel me Adventism woko i wii kuc, dok calo Joel owaco, “gityeko kwanyo ki.” Kwo mukene dong ginyuto calo gin pe ka woko i wii kuc, dok giwut cal ki yom. Yom ma poya pe pi poko me kuc ma ocako i wii Nashville ki United States, ento pi pwod me ngat ma kelo pwony ma gin nyuto i kin jo ma i ngero ma tye ki mafuta ki jo ma pe tye ki mafuta. Mafuta tye ki tyen lok mapol ma gicako i wii, ento tyen lok acel maduong pa mafuta obedo kwena me koko me dyewor. Kwena meno ocako ka gitye ka yaro woko maber maber ki i agiki pa mwaka 2023, dok en onyuto medde me ngec ma onyo gikwero onyo gikwayo. Hosea tye ayela ka owaco ni jo ma kwero ngec, gin kwo pe gikwanyo calo ajwaka pa Katonda. Peter tye i dye kinyero pa kit me Leviticus abiro adek ka en niang bola me mac pa Nashville, dok namba adekacel obedo nyig lok pa ajwaka.
Jo me tye ka bala pien pe guromo ngec: pien in iweyo ngec, an bene abikwanyo in, me pe ibed layubek na: pien in ilwongo cwercwiny pa Lubanga ni me iweyo, an bene abiwil wilobo ni me nywalo ni. Hosea 4:6.
Gin ma ikom “ngeyo” onyo bedo ma pe ngene, obedo acel me adwogi ma rwate ki bino me polo me mac pa Nashville. “Ngeyo” me porofeto onyo bedo ma pe ngene, cim me acakki me loko me tye ni me dyewor, dok kare meno tyeko ki gin ma ikom winyo me lok pa Katonda, calo kit ma kitekere iwoko me Sabato kacel ki Ceng Nino. Kristo jwijwi pwonye agiki ki acakki, dok i acakki winyo me lok pa Katonda obedo kwena me gony ma ne kimiyo Adam ki Efa i poto.
Lok me cwiny me winyo cik i agiki pe twero kwanyo keken i poto acel ento ka “rok pa rok ducu ibino bedo iye,” calo Siista White owaco. Lok me Sabato kacel ki Ceng Pa Nino me Cawa Abicel obedo dok cako me temo ma Adam ki Efa gucako i poto, ma dok nitye ka pire tek i wi lobo ducu i agiki. Temo meno ocako ka cik pa Ceng Pa Nino me Cawa Abicel oyubo i Amerika me United States, ma en bene agiki pa kare me tito dwoko me lwak pa dyewor i dyewor.
Kwal pa kwan me poko cing ni Kristo bino pe ikelo keken gi jo ma gityeko yee medde me ngec ma oa ki yabe me poko anyim pa kwena me fweny pa Yesu Kristo ma ocako i agiki me mwaka 2023. Tem me ngec onyo bedo ma pe tye, gityeko kwede i kwo me lweny me Nashville. Tem me pwony ma nywako adier, i kin temo adek ma ocako ki yabe i 2023, cungo i kom mafuta, ma en “ngec” ma tye i ndani me kwena me profesi ma obedo ka oyabbe.
“Ngene” ma pe kiyabbe twero temo, ka i agikki ka pe twero nyutu kede, calo yat mo ma en ot yat ma otwero adwong me adek dok me temo me agiki. Temo man cako kare me loko kwena me cawa dyeworwot ma agikine tye i temo me woro cik. Temo man me woro cik tye ka kiwoto iwa Ewa, ma kelo kit me kanisa, kacel ki Adamu, ma kelo kit me gavumenti. Kacel pa gin aryo man gityeko rwate ka twero me lamarac kiikome. Temo i poto Eden en temo ma tye i agiki. En temo pi coo kede mon, ma tye ka rwate pa kanisa kede gavumenti, ma gin coo kede mon. Kwena me poko lok ma pe kiyabbe ma telo i temo me agiki me woro cik kinyutu iye yat me “ngene” me ber kede marac.
Nashville obedo cal me pwony mar Grik i ngom pa lyel mar ngom. Pwony mar Grik obedo pwony ma pe atir, en ngec mar tim marac, kadi ngec maber en pwony ma atir. Bodi me dul acel keken ma Ellen White onywako yero me bedo iye, obedo Madison College, ma tye i Nashville, ma lwongo ni “Athens me Kabedo.” Nashville obedo cal me pwony mar Grik, onyo pwony ma pe atir. Pwony ma pe atir en ngec ma pe atir. Twer me Nashville rwatte ki me cal pa New York City kacel ki Pentagon.
Wan wa tic maber ma i lok man i cawa me nukta ma bino.
Manuscript 188, 1905
“An atye i Nashville, abedo ka awaco bot lwak, dok i kare dyewor, bolo mar mac ma dit adita obino bute atir ki i polo ci oyweyo i Nashville. Lyel mac notye ka odok ka twol mac calo tonic; gangi notye ka opye; gangi notye ka oding oding ci opoto. Jo wa mukene notye ka ocung kunnu. ‘Man bene tye ka watye ka wubiriyo,’ kiwaco, ‘waubiriyo man.’ Mukene notye ka obwolo cingi gi i arem matek ci ka gengo bot Lubanga pi cwercwiny. ‘Itye ki ngec ne,’ kiwaco, ‘itye ki ngec ni man tye ka bino, ento pe iwaco lok mo keken me kwayo wa!’ Gin onen calo dano ma romo poto poto gin piny, ka opwoyo ni pe gitye ka gikwanyo gin onyo gimiye gin pwony mo keken me gengo.” Manuscript 188, 1905.