Buk pa Joel romo bedo piny i iye nyutu adwongʼ maleng pi kot me agiki i Lok pa Mungu, kede Joel cako ka okelo dong lok ikom anyom adwongʼ me gwok me tipo angwen ma kanisa pa Laodicea Seventh-day Adventist otimo. Tipo angwen man me anyom ma medde i wi anyom malit, ma onyutu i nyiri me acakki pa Joel, rwatte kede anyom angwen ma medde i wi anyom malit i Ezekiel ot me aboro. 1863 acel anyaka 1888 nyutu tipo me acel, dok en nyutu kwero kwena me cakke ma opong i kwena pa Millerite, calo gin ma onyutu i waraga me pionia me 1843 kede 1850, ma onyutu i Habakkuk ot me aryo, dok man nyutu kuc me lagam, calo gin ma onyutu i kom papan aryo pa Cik Apar.

Kare cakere i mwaka 1888 wa i mwaka 1919 nyuto kaka ma okwero nongo kwo me bedo atir pi niye, ma kelo kit me kwo ma kanica me Philadelphia nyuto. I kaka me acel, jemo obedo i kom tic me tela ma William Miller nyuto, dok i kaka me aryo me mwaka 1888, jemo obedo i kom tela me Tipu me Adwarpiny. Kaka me adek me mwaka 1919 ocake ki buk pa William Warren Prescott Pwony me Kricito dok otum ki buk Peny i kom Pwony i mwaka 1957. Kaka me adek meno onongo obedo kaka me winye ki lobo, i kare ma dini me Adventist onongo mito ni American Medical Association oye dok omok rwom me kit ticce me cang, dok ni lungec me kwan me dini me Protestanti ma oweko niye ki me dini me Katolika me Roma oye dok omok rwom me kolej me Adventist.

I dyer marac, cik me pwony ma oa i peni Ellen White pe igamo, kendo ginacako keto i kare ne gi tic pa pwony me lobo ma pe atir, calo tye ka kipok i nying tam me pwony pa Girik. Pwony pa Girik kipok i kit me atyat Athena, ma kiketo i ot me Parthenon ma tye i piny acel kun dubbe i Nashville, Tennessee.

Baibul onyuto pwony me ada i gangi kwan pa onebi ma onongo kube ki anebi Elisha. Ajali pa jo Maccabees ma ocake i mwaka 167 mapud pe onywalo Kristo, ki omede nio wa i muko Jerusalem i mwaka 70 inge nywal pa Kristo, onongo obedo, i dul madit, cung i kom donyo pa pwony pa jo Girik i tekwaro ki i rok pa lobo me deyo kikome me kare macon. Cung i kom ginno pa jo Maccabees onongo obedo ajali i kom teko pa jo Girik i rwom ducu, ento teko pa Girik ma onongo kato ki i pwony onongo odonyo tutwal i lok mukato ki i jami ma onongo diyo cwiny pa jo Maccabees ma onongo tye ki cwiny malyet, ma pe gitwero poko ginno ki ada ni twero bedo ni pwony pa jo Girik onongo obedo gin madit loyo ducu ma onongo kube ki kwero pa Jo Yuda me yee ni Yecu Kristo obedo Meciyagi. Gityeko coyo buk ma nyuto teko marac ma pwony pa jo Girik onongo tye kwede i kom Jo Yuda, ki kit ma pwony me goba okonyo kwede Jo Yuda me kwero Kristo ki gure i kom yataria.

Jemo pa jo Makabe rwatte kede jemo me mwaka 1776 i lobo me deyo me tipu me kare man. I kare man, i United States tye yunibaciti ma kato 4,000 ma kicoyo nying gi, ma kigero gi i kom kit tam me kit pwony pa jo Girik kede jo Jesuit. Twero lubo tyen bedo labongo loc kede tim labongo cik me mwaki ma kato apar ma okato ni atir naka i kabedo ma kilwongo gi ni kabedo me pwony i United States, ma pi mwaki pyer mapol gubedo ka royo tam i wi lukwan ma jami me poko kwena kede kabedo ma gin me yomo cwiny oa iye dong guyubo tam gi woko wek guyie kit tam pa jo ma mito loc lobo ducu, ma oa ki i kit tam pa Catan me kare me Jemo me France. Lukwan me yunibaciti me kare man dong kiyubo tam gi woko wek guyie kit kwo ma Codom kede Gomora nyuto, mapud pe gudonyo i kabedo me pwony ma kiyubo pi monyo jo matar, jo Kricitayo kede lok me macon me Amerika ma tye ada. Dano me United States i kare man ma mito niang kit me ngolo kop ma tye ki rwom aryo ma mede atata, ma cobo lok me ngol ma atir kede ada ma kibolo gi i yore kit ma kinyuto kwede i Baibul kede i Tipu me Kor, omyero oniang ni kit gin ma tye i kare man ni tye ka oa ki i tim me monyo ma kiyubo ki akaka, ma kicako royo i wi dano cake i mwaki me acaki me kwo ki cik me pwony ma kiyubo pi kelo dano ducu i te loc pa jo ma mito loc lobo ducu ma gitamo ni gin gitye malo kato jo mukene–teko pa twol madit!

Tye lok madito abic i coc pa Ellen White: kwan, loko kit kwo pi yotkom, kwo me jo ame ye Kristo, lok me Lweny Madit ki lworo Obanga i kwo me nino ducu. Kwan obedo acel i kin lok madito abic i Tipo me Lok Kor, ki Ellen White onwongo obedo adwar me Baibul marom ki adwar acelacel ame gitito pire i Lok pa Obanga. I kin jami mukene, man tyen lokke ni kwone obedo lanen me jo alip mia acel ki pyer angwen wie angwen, ki lanen pi gin bene. Mapwod ngat mo pe otamo ni Kristo keken aye omyero obed lanenwa, Paulo waco ni:

Pien kum dong wun obedo ki jo pwony alufu apar i Kristo, to wun pe ki wony mego: pien i Kristo Yesu an acwalo wun kun acalo ceng ki lok me wang acel. Omiyo atye ka lega wun, na wun bed jo na lulubirira. 1 Corinthians 4:15, 16.

Calo adwarpiny, Ellen White obedo apor. Obedo tyen acel keken ma Ellen White oye tic me bedo ngat acel i dul me loc, dok man obedo i kare me cako ot kwan me rwom ma malo ma omako cik me kwan me ada, kit ma ginyuto kwede calo wi lok acel i kin wi lok madongo abic me ticce. Ot kwan meno ma tye i Madison, Tennessee, tye i dul loc me boma madit me Nashville, Tennessee. En pe oye me bedo i dul me loc ma ocako Madison College, cake i mwaka 1904 naka i mwaka acel mapud pe en oto i mwaka 1915, keken, ento dok otiyo tic ma pire tek i yero ngom ma gicako ot kwan meno iye. Nashville obedo dyere me kit kwan pa Jo-Girik ma okonyo me gengo Jo-Yuda me jolo Meciya megi i lok macon pa jo Maccabees, ma gin obedo lanyut me dini me Jo-Protestant me kare ma wan wakwo iye kombeddi, ma oweko niye. Rek me lok macon pa jo Maccabees ginyuto matek i lok macon ma okane i tyeng me pyer angwen, ka nyuto dini me Jo-Protestant ma oweko niye, ma kombeddi dong gipwonyo cut ki nyige nogo kikome (kadi bed ni gin tye i kit me kare-ni) ma balo, ma kato ki i kwan pa Jo-Girik.

I dogola me adek me yie pa jo Adventist, lutel ma onwongo okwero Tipo me Kor i mwaka 1888 oyero me keto yubgi me pwony i cing yub pa lobo me moko ki miyo caden pi rwom pa gangi me kwan. Nashville nyuto, i yoo me lanyut, kabedo me dyere me pwony me ada kede pwony me goba. Adwarpiny oyero boma acel-lu ma lobo bene oyero me keto pwony me jo Girik i kabedo me woro. Pwony me ada en aye guti ma wi lok madongo mukene angwen pa Lamin White cung iye, ma gin yubo odoco yore me gwoko yotkom, woro Lubanga ma nyute i tic, kwo me jo Kristo, kede tutwalle wi lok me Lweny Madit.

Yesu kare ducu nyutu agiki i agiki me acel, kadi tem i poto Eden nyutu tem ma kombedi piny tye ka kakware kwede. Tem ma i agiki obedo acel ki tem ducu me Baibul, pien Katonda pe loko nining. Tem me Baibul obedo kit me tem ma i yore adek, ma kwanyo gurup adek me lulweny aryo, ma i agiki me kit me tem no dong onyutu iworo. Malaika me acel waco yore adek eni calo lworo Katonda, miyo En ducu me deyo, pien cawa me tem me poko me ngol me kop odonyo. Yore me acel obedo cik me pe camo yat me ngec pa ber ki marac. Pien pe onongo ki lworo me Katonda ma mite, Eva pe okelo tem me yat no, ci ocamo nyig yat ma inyutu calo ber kede marac. Lworo me Katonda ma Adam tye kwede pe ogengo en me donyo i kwero me yat no, ci ngol me kop obin kacel i komgi aryo, ka giworo kwena me ngima ma pe tye ki bedo ma dok pe opong ki bedo pa Bule me Yehova.

Tem me nino me agiki cakere ki lok me ciko me cam medde me ngec ma kiyabo i nyut pa Yesu Kristo, i kare ma kare me tem pa dano dong cok tum. Bed i kin jo me Adventism onyo i kin jo ma pe gitye i Adventism, tem man ocung i kom gamo onyo kwero medde me “ngec” ma kiyabo i karewa. Tem me ngec man kinyuto ki yat me tem ma tye i Poto, ma nyuto ngec me ber onyo rac. Kwan me ada kiketo kede kinyuto ki lanyut i Nashville, Tennessee, i mwaka 1904, kede kwan me goba kiketo kede kinyuto ki lanyut i Nashville i mwaka 1897, eka kigero dok calo gedo me bedo matwal i mwaka 1920. I kare me kwo pa adwarpiny ma dako, kiketo kwan me ada ki woro i Nashville, i kare ma kwan me goba bene kiketo ki woro. I nge toone i mwaka 1915, kidwoko kwan me goba cen i gero me aryo me ot me woro me Parthenon, ma obedo gedo me bedo matwal, kede lutela me kanica me Jo Adventist me Nino me Abiro me Laodicea gikwero kwan me ada kun giwinye ki lobo.

Nying nying ma giwaco pi Nashville, “Athens me Bongo Abic”, okelo yub me yero ot man calo gin matye ki rwom maleng i Exposition me Centennial me 1897. Ot mapol i exposition meno gityeko yubo ka gin aye i but jo mukwongo me kare macon. Ento, Parthenon keken aye ma obedo rwom atir me cako kwanyo gin manok ki manok. I kare-ni Nashville, Tennessee, oyikowoto ki nying pi wer, ento mapwod ka Museum me Johnny Cash pe pud tye, Nashville onong omiye nying pi pwony, pe pi wer.

Ikino i myaka me 1850, Nashville ne onongo ocako awinyo nying ni “Athens me South” pien dong ne gityeko cako kacok me pwony ma lacel mapol; en aye ne obedo taon me acel i South me Amerika ma ocako kit me pwony pa dul ma piny onyo. Ka ce oromo agiki me vek me mwaka meno, Nashville obedo ka neno ni Fisk University, St. Cecilia Academy, Montgomery Bell Academy, Meharry Medical College, Belmont University, ki Vanderbilt University tyen lok me yabo doggini. I kare meno, Nashville ne ngene calo acel i but tauni me south ma gityeko yubo maber ki pwony maber, ma opong ki lim ki kit me lobo.

Mung me tim marac obedo kop me nying gin dok bene kop me tic i Kop ma Cwiny Obanga omiyo. Coc ma Cwiny Obanga omiyo nyuto Catan ki papa, ma Lamego White lwongo ni “lakony me cing tung cem” pa Catan, macalo mung me tim marac. Ento “mung me tim marac” bene tito pi rubo kop ada ki kop ma pe tye atir kacel. Kaki aŋwen me weko yee ma Joel otito rwate ki tim aŋwen me kwero ma racogi medore i dul me aboro me Ezekiel. Lucaden aryo meno rwate ki kanica aŋwen mukwongo i buk me Niyabo, dok kanica me adek onyutere ki jwiko rwom me dini me Okrictayo ma Constantine otimo kun orubo dini meno ki dini me lurok. Kanica aŋwen mukwongo meno rwate ki gin ma otimere i kom Israel me kare macon, ma obedo anyut me gin ma otimere i kom Israel me kare man.

I dog me adek pa jo Israel me kare macon, rwodi me Israel omoko winye me ribbe kede rok mukene ma onongo pe myero kiribgi i winye kede lwak pa Obanga i kare mo keken. Kit ma Israel kikome me kare macon rwate kede kanica pa jo Kristo, kit ma onyuto kwede i buk me Niyabo, obedo lok me adwar ma onyuto ayang i kwan ma nyinge Bao pa Habakkuk. Joel nyutu kit ma dog me angwen dok me agiki, ma “kingologi woko” ki bedo lwak pa Obanga ma en oyero i winyene, rwate kede ludito pyeraryo wi abic ma tye ka kullo wigi piny i nyim ceng i tim akwer angwen pa Ezekiel ma racgi mede ameda. Dog me angwen meno, ma i iye kingolo dini pa jo Adventist me Nino me Abiro me Laodicea woko kun gin kullo wigi piny i nyim ceng i kare me cik me Ceng Cabit, rwate kede kanica me angwen me Thyatira ma nyutu kare me loc pa Papa i mwaka 538 onyo i kare me cik me Ceng Cabit ma cok bino. Kanica me adek me Pergamos nyutu “winye me weko cik mogo” bed ni obedo ribbe pa Israel me kare macon kede ker pa jo ma woro obanga me goba, onyo ribo woro obanga me goba kede dini pa jo Kristo ma Constantine otimo, dok lucaden aryo meno waco lok i kom dog me adek pa lee me lobo me Niyabo apar wi adek.

Oturo angwen adek me United States, ma i kin adwogi mukene bene guneno calo Egipito i kare me twero pa myaka 400/430, ma opwodde ki Faro toyo i pii me Nam Atwal. Pii mago oyubo agiki me taifa ma onego opim ka Lubanga okelo yaa me gwokke pi Israel me anyim i but lanebi Musa. United States opime i kare ma ngol me kwanyo cwiny opwodo i kom kanisa pa Lubanga, ci myero ngene ni pii ma ogiko kwanyo Faro pe otwero iye keken, ento peelo me yamo me ceng otumo ma obedo tye ka oketo pii i kabedo ne, ka Lubanga tye ka gwoko lutino ne ma oyero. Yamo me ceng en neno mar adek ma opoko i Sunday law ka yik-yik me Revelation apar ki acel obino.

Ogwul ma otelo anyim pa ogwul ma angwen ki ma agiki pa leb macalo pa lee mar piny otutunu i kom tung ma Repubulikan ki ma Protestan. Cwiny mar rwom-kom ma tung mar Repubulikan otimo i ogwul ne me adek obedo i kare ma otyenyo kwede lweny pa piny me acel, dok onyuto ni United States otyeko keto cwec me lobo gi me lim ne i cing jo ma rwate ki piny lungi pa Federal Reserve. I kare acel no, Adwentism pa Seventh-day ma Laodikea onongo tye ka temo me miyo tic ne me yat ki me pwony “accredited” i ngene ki cik me pwony ki yat pa piny. Ka kitiyo kwede calo tic, “tajiri me tim marac” onongo tye ka represeenta rwom-kom pa Constantine ki pa rwodi Israel me anyim gi teko pa piny. Lok ma uyuto me neno rwom-kom no obedo “amalgamation,” calo gik ma kiwaco i dikiṣonari me kare pa Ellen White ni; “to mix or unite in an amalgam; to blend.” Yat pa ngec me ber ki marac en yat pa amalgamation, yat pa rwom-kom. “Lweny maduong ma agiki,” en cwercwiny me cik pa Sunday, dok yub pa Satana pi cwercwiny no en “tajiri me tim marac,” ma omedo rieko pa dano ki objer pa Mungu.

“Setani tye ka keto yubbe ki tic matek pi lworo madit ma agiki, ka dano ducu bino tero butye i kabedo me tung acel....”

“Winu dwon-gi, ngur goro tekone ma tye ka looto i wi lobo. Tye dwon mo pa lego ni? Itye ka neno anyut mo ni nying Lubanga kene? Tye ladit pa dyec mapol, atika mapol; ento gitye ka tyeko cweyo cik pa Yehova i poto tyeng-gi. Bongo-gi obedo mot ki remo pa cwiny jo. Dula mapol tye ka cwayo yat tungolo bot jook marac. Nen, wun ma ityeko ka twero i kin woro cik ki pe woro cik. Nen i tam ni i neno dula mapol ahinya ka lamo i otero pa Satana. Winu wer, ki lok, ma gilwongo ni pwony mamalo. Ento Lubanga owaco ni ngo?—Tajem me tim marac.” Pamphlets, 004, 11.

I cuk me agiki ma agiki, ka “weng obibedo ka yero tungi” temo me poto Eden dok pire tek. Temo ma i acakki obedo atir i yadi acel i dier poto, dok pire tek i agiki, i wi lobo ducu. Tic pa Satana ma tye ka cako lacen i nyim lweny me agiki obedo “taj me tim marac,” ma gonyo ni en “pwony ma loyo!” Cing me “pwony ma loyo” i tekwaro me lobo pa lee me lobo nonge i Nashville, Tennessee, “Athens me Kummalo,” ka ot lego me Parthenon tye, ka keto piny me opok ki pwony me ada ma con obedo ka keto nyutu i Nashville ki Madison College. Lok magi ma aa ki neno me polo kigero weng ma pe ki ngwec i agiki me coc man, ento gin acel acel manok mite ni otam gi kombedi i kare man.

“Dano ducu mito ryeko me nongono ki temo maber taj taj me yeny adwogi me peko marac ma tye ka nyutu rwom maduong adada i agiki me lok pa lobo man....”

“Pe yoo yo i dyee me kelo Paradiso ma ocako dwogo. Kwena ma kimiyo dano pi nino magiko gi pe me rwatte ki yub pa dano....”

“Jo ma Mungu oyeko kelogi i kabedo me gen ma dit, twero loko kiwoko ki i terang me polo dok gengo i rieko pa dano.... Dano weng ma mito nongo kit marac ma myero obi weko gi bed lutic acel kacel ki Mungu dok gii nongo pwoc pa Mungu, myero gipwod gi kengi ki ikin mwony pa Mungu, dok gikwat ada ma Kristo omino Yohana me miyo piny.” Manuscript Releases, volume 18, 30–36.

“Ducu wen” ma mito “ryeko” nyutu ducu ma kinywako i yo me tem ma agiki romo keto piny jo lacamo kwede me kit aryo. “Jo mariek” obedo jo ma gengo “ryeko” ma mite. Yo me tem cako ka kwanyo me Yesu Kristo kiyabule woko, i kare ma tye cok ki agiki me kare me temo pa dano. Yabule man cako “medo me ngec.” Jo ma obino cing ki tem ma twero ki kwanyo me Yesu Kristo gibigengo “moo” me ngec me profesi ma kiketo pi telo, me yubu, kadi me pwodho con ka i wi cobo me yamo ma aa ki upande me tai i kare me cik me Sunday. “Yat me ngec me ber ki marac” en cim me Mukate me Polo ma pe en ada, ma myero ki cam onyo ki kwero.

I Galilaya, i ot cokke a Kapernaum, i gin acel a otimere Yesu orwenyo jo a pol a gulubo En kato i kare mo mukene ducu i ticce. I kabedo meno, atemat onongo tye i niang ka kop a Kristo me adwar onongo myero eniang kit a giwaco kwede atir, onyo i yoo me cwiny, kede jo a pe guloyo atemat meno pe guloyo—pien wigi owil ni myero dano kwo kede kop ducu a kato ki i dog Obanga. Kristo onongo owaco a ler ni En aye Kwon a ecwalo piny ki i polo, kede jo a pe guloyo atemat meno onongo gurubo Ada kede ryeko a dano, a Jo Girik aye lanyut mere.

Ka onyo Eva ocako poro marac i poto, Kristo dong otyeko ciko Adam ki Eva obedo ni pe gulye nyig yat me ngeyo maber ki marac. Moko me wang acel i hatua adek me Injili me naka wiek en lworo Katonda.

“Wek tamo okwany adiera madit ma nyut pa Yubo, ci pe dok biye ni tiyo ki teko ne i kom weye mapol me goba; en biwot ki cwiny marac ki yweko buk ma obale kede yubo me tetam ma pe tye ki tic, ma tye ka balo kit me youth me kare ni. Jo ma otedo lok kacel ki lukwena kede lutam me Baibul, ki jo ma cwinygi otim ki tic maber pa bohater me wiye, gibino aa ki poto me tamo ma tye ki mwaki mapol kun gicwiny maleng loyo, ki tamgi oyotodde malo loyo, kuliko ka gi bedo ka kwan buk pa lulubanga me piny ma gimaleng i ngeye loyo, onyo ka gitamo ki mio deyo i kom tic ma Pharaohs kede Herods kede Caesars me piny gityeko timo.”

“Tek me jo matino dong opwonyore ka pe gi timo lworo pa Katonda bedie kacako pa ryeko. Rubanga omiyo Daniel ryeko ki ngec, pien en pe oyeco ni tek mo keken omube ka gengo twero pa cikone me dini. Tyen lok ma omiyo wan obedo ki jo mamite lapeny, jo ma nongo kanyo ki ber marac pe, kadi jo ma loyo me welo, en ni gi tamo ni twero nongo dit pa dano ka gin tye ka kwanyo kwer ki polo.” Messages to Young People, 255, 256.

Eva oneko “lworo me Lubanga.” En nywako obed owinyonyo ki lok me Lubanga, man aye kit pa jo mia acel ki abicel ki angwen alufu. Lworo me Lubanga en mo me acel i kin temo adek, dok cako ka Lok me obwak pa lunebi oyabore, ka dong i agiki okwanyo gurup me jo marac ka iye pe, pe; okwanyo gurup me jo migeni dok gurup me jo poye. Cako pa jo ma kiketo ni gibed jo migeni en winyonyo ki Lok me Lubanga. Eva pe otimo man, dok ka gikube ki hatua me aryo me yor me temo, pe onongo twero me miyo Lubanga ducu, ka dong gikube ki cawa me biko, ka iye onyuto lyel me Laodikia.

“Dano weng ma mito miyo kit pa Lalocino me Kristo obed atir dong pe twero kwanyo yung pa Kristo. Ka gi mito bedo kacel i kabedo me polo i Kristo Yesu, myero gi pwonj ki i kom En ka pud gin i lobo man. Kristo pe omyero cwin keken. Ngat weng pa kwon En obedo me cwec me kica maler, ma pe yeny kwo pa en keken. En ojolo kit pa dano wek onyutne lobo ma opoto, Satana kacel ki boi pa en, polo weng me polo, ki lobo mukene ma pe gipoto, ni kit pa dano ka okwanyo kacel ki kit pa en me Lubanga, twero bedo lube matek i cik pa Lubanga. Dano weng myero pen, ‘An myero atim ngo wek akwanye?’ Lubanga mito cwiny ma obol, ma otimek, ma yilo i lok pa En. En aye buto keken ki i kalo me Lubanga ma wan twero gamone lyel me polo, ma ka otyeko gamo, bino miyo wan nen maber twero-wa ma otino, dok onyutowa dyec ki ducu pa Kristo. Ka man onenore, Lubanga keto wa i bwo telo pa Cwiny Maleng, dok En bitelowa i ada weng.” Bible Echo, July 20, 1896.

Kubeer pa tye adaa ki bal obedo tic pa Satani ma ngene calo tajiri me tim marac. Kicwako pa dano ducu i nyut me agikki me ngol me kwena kikwako i tempel me Parthenon i Nashville, Tennessee.

“Pe pe tye me ryeko me oro jo wa ma tye anywalino i wi otogo me pwony, kama gitye keto karegi i nongo ngec me Greek ki Latin, kun wi gi ki cwiny gi tye kwanyo ki tic pa tam ki yub me jopuony ma pe giyero i kom Yecu, ma gikwanyo me pwonyogi wek gubed maber i leb manok. Gin gitye nongo ngec ma pe mito tutwal, onyo ma pe rwatte ki puony pa Lapuony Madit. I kin kwan mapol, jo ma gikwanyo pwony i yo man gitye ki yele me yero gin kengi. Gicwako ni gitye oo i bor me pwony ma lamal, ci gitye yubo kengi ki pyem, macalo pe gitye latin me pwony dok. Gitye balo me tic pa Katonda. Kare, jami, ki kwan ma jo mapol gubedo tyeko i nongo pwony ma pe tye ki tic lapore, rwotone onongo onego omii i nongo pwony ma myero olokogi bedo coo ki dako ma gucung maber i kom jami ducu, ma gilwongo pire me kwo me tic atir. Pwony ma kit man onongo obedo ki wel madit tutwal botgi.”

“Gin ma jo kwan tye ka gwoko ki gin pe ka gikwanyo i sukulu wa? Gitye ka cito kwene? Gitye ka cako timo ngo? Tye ni gi yot me ngec ma bi miyo gi nywako jo mukene? Gikwanogi me bedo wony ki min ma lacik, ma tye ki ryeko? Romo gicung i cing ot kaka jo pwony ma lacik? I maisha gi me ot, romo gigi pwonyo lutino gi i yoo ma bi miyo jo ma gi bedo ot ma Katonda romo neno ki yomcwiny, pien en cal me odi me i polo? Gitye ni giyamo kwan acel keken ma adier romo lwongo ni ‘kwan ma malo loyo’?”

“Peko ma iwang maloyo obedo ngo? Peko mo keken pe twero lwongi ni peko ma iwang maloyo, ka pe oketo cal mar polo, ka pe otelo anywola mapol ki anyira mapol me bedo calo Kristo, kadi bene oyubo gi me cung iwiye paco gi i kabedo pa Lubanga. Ka, i kare me kwan ne, anywola acel pe oyubo ngec me Greek ki Latin kacel ki tam ma tye i buk pa jo ma pe yero iye, pe otiyo ki bar ma dit ahinya. Ka Yesu Kristo dong oneno ni kit man me kwan en gin ma mite ahinya, pe do pe myero omiye luticce kwan ni, megi ma en ne opwonyogi me timo tic ma dit moloyo ma dong con omi bot dano me cing, me menyo gin i piny? Ento, i kabedo meno, en oketo ada ma ler i lwetgi, me omiyore bot piny i yorone ma maler ki ma pe oyabyo.”

“Tye tye kare ma jo ma ngeyo leb Greek ki Latin mite. Jomoko myero ongonyo leb manok. Mano ber. Ento pe dano ducu, kadi pe pol, myero ongonyogi. Jo ma paro ni ngec me Greek ki Latin obedo gin ma pire tek pi pwony ma malo loyo, pe romo neno lacen. Kadi pe ngec me tajiri pa gin ma jo me wilobo lwongo sayansi mite pi donyo i ker pa Lubanga. En Satana ma poko i tam dano lok me bwonci ki custam, ma twero kwanyo pwony me atir ma malo loyo, ki ma bibalal woko kacel ki ngat ma pwonyogi.”

“Jo ma ogamo pwony ma ba adwong pe gitiyo wanggi i polo. Pe ginywalo neno Ngat ma en Leic me adier, ‘ma lero dano ducu ma bino i piny.’ Gineno gin ma pe tum nikare ducu calo jami me tipu, ka gilwongo atoma calo piny, dok piny calo atoma. Pi jo mapol ma ogamo gin ma gilwongo pwony me malo, Katonda owaco ni, ‘I ki pim i meca, dok onongo ni iye tye ka goro,’—ka goro i ngec me tic me cing ma tye i yore me adier, ka goro i ngec me nining me tic kwede kare maber mada, ka goro i ngec me nining me tyo pi Yesu.” Review and Herald, August 17, 1897.

Ciko ma ilweny me gimo ma i Nashville pe obedo me kabedo mo keken; en obedo kweri ma enon irem madit ma kiwot iye i kom Jo Mukwano me Sabiti me Abiro, Amerika, ki piny weng. Gimo ma i Nashville tye ka nyuto kit ma opoco me jami mapatpat pi gurupu mapatpat me Jo Mukwano, pi labongo me piny, ki pi piny weng. Gimo ma i Nashville en kweri pa Lubanga i kom pwony ma pe atir, ma kiyubo ki yat me ngec me ber ki marac.

Wabedo dong mede ki adwok man i caku mukene ma bino.

“Ka i kom cal mapol-polo, Rubanga Yesu onyuttye bot Yohana kit ma gin marac kede teko me bwonɨa pa jo ma gupore ki cwercwiny pa gin i lwor me kwanyo jo pa Rubanga. Dano ducu mite i ryeko me yeny ba kene-kene mung me tim marac ma obedo i kit ma dit i tum me giko me lok pa lobo man. Nyuol pa Rubanga i kom tim marac ma woto i cing jo me lobo ma gitye i rwom me cingi-cingi, jo ma gipinyo kengi i kabo me mung kede i kubo me gubbe, pe giworo cik pa Rubanga, myero omi jo ma tye ki ler me ada romo gwokke wek gicotke ki tim maraco magi ducu. Ber-bed, jo me dini me goba ducu i lobo bibedo ka ginyuto timgi marac; pien kibedo kacel gulu abic, jo ma gikwanyo cik pa Rubanga kede jo ma gilwenyo cik maleng pa Rubanga....”

“Marac ma tye i kin nyikwanyo pa mon kacel ki pyer otyeko konyo maber ki Rubanga. ‘Abi keto marac i kin i kede mon, ki i kin nyikwanyi ni kede nyikwanye; en obino turo wi i, kadi bed i ibino turo cing tyenene.’ ‘Dok bot Adamu En oloko ni, Pien i olimo dwon dako ni, dok i camo yat ma aciko ni ni, Ka i pe icam ki i kom: ngom ogwayo kuom in; i iyee i ibino camo ki cwercwiny i nino ducu pa kwoni; obino miyo toi ki ogwang’ i boti; dok ibino camo yat pa poto; ki ocok pa wang’i ibino camo mugati, wa i dok cen bot ngom; pien ki i iye pe i kiyabo ki; pien i pyer, dok ibino dok cen bot pyer.’”

“Ki lubo yo ma en aye kikome, ki timo ma rwatte ki tembali pa Satana kede ma kwanyo ki wii dwong cen ma en ngene me Lubanga, dano otemo gin ma pe tye anyim me tyeko nongo cako kede me gwoko ber pa en kikome. Kit ma meno, en onongo ngec me alokaloka i kom pe ciko me cik pa Lubanga. Kit ma meno, en ongene ber kede marac; kit ma meno, en ojwalo woko adwong pa en kede rwom pa en bot Lubanga, ka oyabo wang nam me marac kede can me oo i piny weng pa lutino dano. Dano adii kombedi pe tye ka timo tem ma acel meno! Kare mene ma dano bino pwonyore ni yo acel keken me gwoko ber pa en tye i kom geno weng i ‘kit ma Rubanga owaco’?”

“Catan tye ka temo keto yen obedo pa rwom ma en aye olweyo i dyo me lutino pa Lubanga ki yo pa dano. En tye ka temo ni gitye ka rwom iye calo Lubanga, onyo ata ni gubed iye malo kato Lubanga.

“Ka loko Sabato dok i nino me acel pa cabit, en owoto ki dano me pe yero twero i lok me Ayuda, ci me neno yore gi kacung gi ma gityeko cwiny ni gineno calo gingeyo loyo i wanggi awene kadi i tamgi ma obale. Ki cwiny me dano, en owoto ki dano me neno cik pa Ayuda ma ocako nyutu maber ni pe tye ki tek calo tim me kit me dano, ci me neno ni kwanyo i cing cik meno ma pud obedo kare ducu lela, alenga, dok ber, pe tye ki ber mo mapol. En neno ni ka en twero gengo lutic pa dano me pe wot calo lutino ma lulub i rwom acel ki Ayuda, ci en twero tamo gwoko cung me tic pa Ayuda i wi lobo wa man.”

“Ento obwongo bwa Satana kacel ki joo me dano ma tye i kabedo me lukwong ma dok tye ki adwong me tic, myero ki lwor gi dok ki pegi kombedi acel keken calo ne obedo i kare ma ot experience me grwok obedo kitemo, calo bene ne obedo i kom joo wa me acel. An acako lok me waco ni jo ma kiketo gi i kabedo me adwong i tic pa Mungu, gilwongo adwong lyel gi me loko dok me rwateo jo mukene lapwonnye. Kabedo ma dano tye iye pe loko kit pa cwinyne. Jo mukene oromo nen calo gitye ka tamo ni myero gicweko cing gi pi kanisa kacel ki pi sanitarium, dok ni pe myero obed penyo mo keken i kom ngec pa gi me yubo. Wek ginywong ki Yesu i tungcel acel acel. En en myero obed rwot me teko ma loyo pi dano acel acel.”

“En aye mapol obedo Kwanwa wa owaco ni, ‘Ber matek piny ka dano otimo weko cinge ka i kom Mungu, ka i cwiny ma opwonyore, ka oyubo yoo pa Mungu kede kwero yub me Satana ma nen calo gimiyo ber pa lobo mapol.’ Teko pa dano me bedo ki yoo pa ne kikala me tye ka i cing ma tek i wiye cing ma pe opong, ma Mungu keken aye otyeko keto, dong orwate dok orwate. Kwero me wot i yoo ma ter ma Mungu osanyuto ni gibiyubo dano wa i peko me balala, kede pe gibikwayo moko ngec pa ryeko bot jo mukene ma tye ki temo kede doyo acel. Dano bineno kare mene me pwony ni Mungu en Mungu, pe dano ma nyero olokke?”

“Jo mukene ma gicako woko ki i yo ma atir, dong bene gitye i lyeto ma pe otum kwanyo ikomgi me dwoko anywola pa tican ma Katonda pe oketo i komgi. Katonda lamo bot latit cing acel acel kacel ki lakitangale acel acel me gwoko yub maber pa ada. Wod Katonda ma kinyuto ie i Testament Macon kacel ki Testament Manyen, en aye Latim Kwo pa lobo wa kawuono. Ki en aye lakony medicol-missionary acel acel myero oyub kwan ne. Kace pe opoko kene ki i ruot pa teko pa yamo, obedo ka balo cwiny jo ma geno i kom ne. Wek duc gwokke ki i jo ma gikwano adita dok gitye ka gikwongo malo inyime, ma yubgi pe twero niang gi i ngec pa jo mapol.”

“Ngol me gramo lapwonyo peko me bal loyo tam pa dano ma pe twero kwanyo. Kajojo ducu, peko ducu ki too, obedo adwogi pe keken me tek pa marac, ento bene me ada pa Katonda ma kwo. Ka dano dong onongo ngec me ada, lok pa Katonda ma kwo, ma tye dok keken, ci ma ki woro iye miyo kwo, leny pa dano i rwom me rwate ki yub pa Satani ma ryeko loyo pol opong ki cing. Ducu ma Katonda pwonyogi, gitye ka ngene ni Kristo en Wode. Ducu ma pe giyero lok pa Katonda ma ginongo dong ni en ada, ginyuto ni bal dong omedo opore, dok pe gitye ka tic i kor kwo ki pe-too ma kinyutu terang ki pwoc me ada ma opong opol. Ka pe giyubo loko kit ma gitye kwede i caratter, i lok, ki i cwiny, tipo me dano bibura.”

“Pe tye yo ma iye aye icung iye me oo i Paradiso ma ocakki dok. Kwena ma kimiyo bot dano pi nino mag agiki ni pe bedo me tye kacel ki yub pa dano. Pe myero watim acaki i kom yub pa lawiro me piny. Myero wabed jo ma opore, jo me lega, pe watimo calo jo ma tic pa Satana oturo wange gi.

“Jo mapol tye ki yie, ento pe yie ma tiyo ki mar kede ma pwonyo tipu. Yie ma kelo warruok pe obedo bedo mere me yie ada i prawda. ‘Jokacel bene gitye ki yie, dok giyer nining.’ Weero pa Cwiny pa Lubanga miyo dano yie ma obedo teko ma cuko, ma rwako kit pa lwak, kede ma telo dano malo loyo tic me tekwaro keken. Lok, tic, kede cwiny myero opong caden ni wa obedo lulub pe Kristo.”

“Wic maber adada ki fayda ma dit ma Lubanga omiyo pe obedo gwok me agoba peko me timo bal ki kwanyo cing ki iye i nino magiko man. Jo ma Lubanga omiyo ot me wot i tic me gen ma malo twero loko ki i lyel ma aa ki polo, dok gicako yenyo ngwono me dano. Eka lyel gi bi loko odoko mudu, twero gi ma Lubanga ocwalo negi bibedo apok, kadi kit marac i nyim Lubanga. Pe kiromo tuko Lubanga. Kwanyo cing ki iye obedo, dok bitwero bedo tutwal, gin ma lube kede kwede ma pe twero bedo ma pe gityeko ni. Timo tim ma pe yom Lubanga, ka pe giyubo gi me adwong adwong kede cwiny ma kikome dok gileko gi woko, me ka pe i keto tic i tye me gwoko gi, bibedo me telo jatim bal dong ki dong i yo me bwola, ma nyuto ni bal mapol otime ka pe gibedo i cwercwiny. Dano ducu ma mito bedo kede kit ma twero keto gi bedi lutic lawot kede Lubanga, dok giyot pok me pwoc ma aa ki Lubanga, myero gipokke ki imac pa Lubanga, dok giting matek i ada ma Kristo ne omiyo Jan me mio piny.” Manuscript Releases, volume 18, 30–36.