Pol kare gikobo ni ka jo abic oneno atyer pa motoka acel, lucaden abic meno gibitito lok abic mapatpat i kom atyer acel meno, kadi bed ni tin, i kare ame kitye ka kwanyo Tipo Maleng ki bot dano, labongo akalakala i kin lucaden meno bino bedo jo ame gibicweyo lok dok gibikobo goba i kom gin ame gin oneno me gwoko kit neno lobo pa gin acel acel, kun giye ni timo kumeno obedo tim aber. I lok me gin mukato angec ame opone, tye rek mogo mapatpat me ada me lok me adwarpiny, ame cung pi lucaden mapatpat i kom jami acel meno ame otimme. I Lok pa Obanga pe tye goba, kadi bed ni pol kare dano gigonyo te jami ame otimme meno i yo ame pe atir, ento lucaden me Baibul i kom lok me gin mukato angec man, ka kipoko gi atir, ducu giwinye ken gi.
Peter en atwero ni en anyut pa lukwongo aluk-aber ki piero angwen aluk-aber i historia man, kede cadenne en ayele me historia ma dongo ki nywal ka ic makwo aa ki disappointment me 18 July 2020, oo i cul me ceng me 31 December 2023, ci calo dano ma tye i tem me acel me visiòn me oko, ci tem me aryo me visiòn me ndani, ma litmus test me bol pi me Nashville obibedo ma lubone, nyaka i dongo anyut pire tek bot Lurok.
Donald Trump tye iye i yo lok me amec ma piny pe ngeyo calo dano ma cuko ka piny weng jo me globalization, ma tye iye jo me globalization pa piny weng, dul pa Democratic party, kacel ki jo RINO pa Republican party. En timo kit ma woro cing ki kit me profesi ma gengo ki cal me lee, ka en ocoyo kendo ki i too me polityk, calo me aboro ma bino ki i me abicel. En tye ka nono i yo lok me amec ma piny pe ngeyo duc, ka oketo en me bedo ka rwot i kare ma “active despotism” ibedo ka miyo tic mukene ki i America me United States me acel, ci i ngeye ka i piny weng. Protestantism ma opoto, calo lawot pa Trump i tung rwom aryo pa lee me lobo, bene tye iye i yo lok me Maccabees. Kit mapol me yubo cing pa dragon i United Nations ki Russia, cako adwogi i yo lok man. Papacy, calo jo kwanyo pa lutino kwo ni, tye iye me twero rwate weng kacel dok me cako neno ma profesi okwanyo.
Peter en ityi, kwene ngat ma akwano. Peter obedo dano ma kiyero me bedo i kin jenge me alufu acel ki mia angwen ki angwen. Peter tye ka aa i dyer, i kabedo ma i kin rek pa kwena mapol, ki yie odonyo i Kabedo Manywol Madit loyo, kendo orwako lok ma loko kite ma kicobo ki neno pa Kristo. Peter tye i Gora pa Lokore, ka en myero olokke obed kit pa Kristo, kun Amerika tye ka cweyo cal pa lee.
“Orwot wa, myero wabed ki gin manok pi wa keken, dok waweko Kabaka Rubanga obed matek iwa. En aye oyero tek pa Kanisa; ento i kare madit, twero pa lwak wa orumo i kom jami ma pe rwate. Cawa mapol too cweyo i kom tam matino ki claim matino. Rubanga mito ni waadok i wang gór, waing maber adwong i nyime en. Wawa tye ka donyo i kare pa atem madit, ma malo kato kare doko mukene ducu ma otime cak i kare ma lobo ocako, ma bino tayo lwor pa kwanyo lwak pa dano acel acel ma oyero nying Kristo. Tic pa Rubanga mito gin ducu ma tye iwa. Ento lwak wa pe gibino timo kwanyo man pien cwin gi pe olokke. Gitye ki mito pa loko cwiny macalo Petro bene omito. Ka gilokke atata, Kristo twero waco botgi ni, ‘Medi jo lwong cobo ni,’ ‘Kwany roma na,’ ‘Kwany nyar-roma na.’”
“Ka teko me polo ka kigenyo kwede pire tek me dano, tic bino pwal calo mac i kic me agwata. Lubanga bino timo ki jo tic ma dano pe romo ngeyo kama gubino ki iye; malaika gibino timo tic ma dano gubed pe ki guromo nongo gucu me otimo, ento pien gulek woko me gamo cwinya me Lubanga. Kombedi tic eno kimiyo ni dano. Mono en obino gamo ne? I kare man kombedi, dogola mapol gityeko gonyo me wang cing dok giyabo loyo bot jo tic. Mono gibino donyo i dogola magi? Ngat angeyo ma tye ayub me twero me Lacung Kwaro me waco ni, ‘An awoto ka, A Mukama, orya an’? Pwonyo pa Makedonia tye kacako bino botwa i kwena me cwercwiny manok ki lagam mapol aa ki i kabedo weng me lobo ni, ‘Bi i kany dok ikony wa.’” Review and Herald, December 15, 1885.
Wa mito bino i got, ka wa lokke calo Petero, dok ka wa timo kumeno, wabed maleng calo Isaya. Pwonyo me pwolo bedo kelo ni obedo atye ka teko me Lubanga gubino kacel ki temo me dano. Lwongo me Makedonia time i butu me historia me aya mar adek ki apar.
“Cawa oo oo tye dong me timo temo mapol ma tye ka cwer i gangi wa ma dit. Kwan Luka 21. Man en lok pa kare man, dok gicoyo ne piny man me agiki. Myero wa we gima mo keken pe odonyo kin wa ki tic ma Lubanga omiyo wa me timo. Myero gitim temo ma nong i yoo me keto adwogi me ada i wang jo ma bedo i gangi ma dit.
“Pe kikel anyim marac i nyuto kede yubo jo mukene. Kwero weng myero otum. Wa myero mar ka lutino owot. Wabed atye ka wito i got ka acel ki Katonda, me wa dok ka wa tye ki ryeko mar ducu me dwong pa Katonda i kom wa. Kabedo acel keken ma wa twero nongo gin man obedo i got ka acel ki Katonda. Tye tic me atim ikare me kwan Lok pa Rubanga calo ki nyutu iye i cik pa En. Obedo ki kwan mapol ma pe i lworo matek, ento adwogi kwan me ada tye pingo? Kristo odak i kin jo, dok oyar precepts me ada pa cik man i lobo.”
“Yubo bino dong myero ocut cok i adyere. Myero wa bed ma odoko kwo ki tek loyo, ki woro madit loyo i ticwa me piny obedo rwate i agiki. Cawa dong oo ma pe keken myero wa bed ma tye ka timo, ento myero wa cano tic meno ki cwiny acel me keto ne obed ma tye ki kony. Ka wa bedo i kare malac i goru ki Lubanga, ticwa obedo ma tye ki nyig cing loyo.
“Ryeko ni teko mapat ma tye ka tyeko cing inwa me tito lok. War me Cwalo Maleng myero olwak dok manyen, kendo ocul woko ki teko. Bene wabedo ka cano i kom tic man calo jo ma jami ducu me wiec ma pe tum tye anyim gi? Wan mito ni teko pa Cwalo Maleng odog anyim me tyeko tic pa Katonda i kom piny.” Australian Union Conference Recorder, October 1, 1906.
En aye i kom, ma bene en Kabedo Maleng Atye, ka Bote me Lubaale kanywal arwate ki bedo wa me dano, ci Luka 21 en oryo pi anyim me agiki, ma gibedo me miyo ciko me agiki bot gangi. Ciko bot gangi en tic ma malaika bibedo me timo ka wan ogwayo bino i kom ci ka waololrwe me bedo cali kit ma En tye kwede. Tic no en pi gangi, pien anyim me agiki otye kwo i kare ma “gangi aluk” myero kiyweke. Kare me porofeto me kwanyo gangi cako ki bol mac me Nashville, ci tic me ciko cako kuno, ci tic no kikwayo i Luka 21. Ikin mwaka mapol wa tyeko nyuto ma dong dok dok ni Luka 21 en ciko ikom Islam me peko me adek.
I Luka 21, Yecu otito lok me gin mukato ma ocake ki kwero Icrael macon calo jo ma Obanga oyero, omede naka wa i agiki me Kare me Col me ayelayela pa Papa, eka oo i anyut ma okelo acaki me gin mukato pa jo Millerite. Gin mukato pa jo Millerite nyuto gin mukato pa jo alip mia acel ki pyer angwen wi angwen.
Kadi gibibino ki woi tong, kadi gibiyawo calo jele i rok ducu: kadi Yerusalemu giibinyo pi lwak ma pe ki Yuda, nio ka kare pa lwak ma pe ki Yuda otyeko nongo. Kadi bibedo ki anyut i ceng, ki i dwe, ki i lakalatwe; kadi i wi lobo bedo ki cwercwiny pa rok, ki par marac; nam ki ba onongo gyegero; cwiny pa dano giboke pi lworo, ki pi roto lok ma bino iwiye lobo: pien teko pa polo gibigwokke. Kadi ka dong gibineno Wod Dano obino i obok ki teko ki ducu pa ducu. Luka 21:24–27.
Jon, i cura me apar wi acel me Niyabo, nyuto ni mwaka 1,260 me loc pa Papa kimiyo i lok me adwarpiny “bot Lurok,” ki Luka nyuto ni i mwaka 1798, kare pa Lurok otum. Ci Kricito oloko i kom lanyut ma i ceng, dwe ki lakalatwe ma nyuto dul pa jo Millerite, kun ogiko ki “can pa rok, ki bedo labongo ngeyo gin me atima; nam ki ature tye ka koko; Cwiny dano tye ka doko goro pi lworo, ki pi kuro jami ma tye ka bino i wi lobo.” “Can pa rok” ma i Luka en aye “akemo pa rok” ma i Niyabo.
Kwo dong lwak pa lwak obedo i wooro, kadi kup me in omyero obino, kede cawa pa jo ma oto me gugenggi, ci i myero imii mukwongo bot luticci, lanebi, kede bot lutela maleng, kede bot jo ma lworo nyingni, matino kede madit; kede i myero ityek jo ma tye ka tyeko lobo. Niyabo 11:18.
“Kiniga” pa Obanga nyute i pwod abiro me agiki, dok cako i kare ma Michael cung malo kede kare me temo dano gik. Doko pa rok ki kiniga obedo kare ma tero wa i giko kare me temo dano. Doko pa rok ki kiniga ocake i 9/11, i kare ma Islam me can me adek obino, ci meno onyuto bino pa kot me acen.
“Ano neno ni okee me lwak pa lobo, mir pa Katonda, kacel ki cawa me ngolo cik i kom jook ma oto, bene gitye me kwanyo keken dok gikwanyo gin atir-atir, acel lubo acel; dok bene ni Mikael pe onongo dong oteddo, ki ni cawa pa peko ma rom ki ma pe pud onongo tye, pe onongo pud ocako. Lobo kombedi tye ka okwanyo lwak; ento ka Lakwena wa Madit tyeko ticce i kama maleng, en obed ngete, olobo bong me cwercwiny, ka dong gicwiro kwede tho me dweŋ abiro ma agiki.”
“Aneno ni malaika angwen bino mako yamo angwen atata ka tye ka kuro i yoo me nyutu ni tic pa Yesu otum i Abila Maleng, ci i ngat maacel bino plagues abiro me agiki.” Early Writings, 36.
Ite lok me Millerite, cwercwiny pa lwak, onyo calo Luka ocoyo ni, “twercwiny pa lwak,” otimre ki Islam.
“Anaka 1838 Turkey odoko aye i lweny kod Egypt. Jo Egypt ne tye ka mito obalo woko teko pa Turkey. Me gengo man, moc mapol ane me Europe—England, Russia, Austria, ki Prussia—gitye ka donyo i kin wek gikwony dogola pa Turkey obed matek.” Uriah Smith, Synopsis of Present Truth, 218.
I mwaka 1838, gima giluongo ni “kwena me abic” ne tye ka nywalo lyeto i kin lwak; dok “kwena me abic” en Islam, yat me abic ma i Baibul. Gin ma obedo i historia pa Millerite oneno ni lwak ne gilyeto ki Islam, ka dong Mukama bino i iro malek ducu me cit i Kabedo Maleng Maleng, ci man obedo cal me gima tye ka bedone ka Mukama bino i rok ki i obok ceng i Doko me Acel. Ma pud pe obino i rok, Islam cwer cwiny lwak; ci man aye kwena ma kimiyo Peter me yubo i gangi mapol ka pud onongo pud pe otimme abal pa “alup me gangi mapol.” Cawa me abal pa gangi cak ki bolo me mac pa Nashville.
“Woto ka lwong pa jo me Mungu bino romo ni gin pe tye ki twero me neno kumeno marac ma tye ka bino i wi taon me alwak, ma kombedi obedo cok ni omiyogi bot baal! Ento pol ki jo ma omyero gitye ka gwayo ada, gin ka twero ka tuko kede ka poko kwede luwote gin. Ka teko pa Mungu ma loko chuny dano odonyo i wi tam me jo, alokaloka ma nyuto ada bino tye. Dano pe gibino tye ki miti me kweri kede me yweyo piny. Pe gibino chung i kabedo ma gengo lyel me lanyut me ceng me rwatte bot piny. Kweri megi, kede tuko megi, bino kwo. Teko pa jacel tye ka tye ka coko cogo me lweny. Lweny ma yomom tye i anyim wa. Cokke, owote na cing kede lurem na, cokke. Twero i cing pa Christ. ‘Pe uwaci ni, Agweya,… pe ukok lwor ma gin gilworo, kede pe ubed ki strwo. Ujwal Ruoth pa zasti kene; en obed lwor wun, kede en obed goro wun. Kede en obed kabed me gwok; ento obed cal me got ma kelo witwito kede lwala me yelo bot ot pa Israel aryo; obed nyak kede oywok bot jo ma bedo i Jerusalem. Kede pol i kin gi bino witwito, bino opoto, bino yam, bino mako i nyak, kede bino chwalo.’
“Lobo eni obedo ka wang ceng me tye ki tuko. Lutic, ma gin dano ma bedo iye, tye ka yubo me timo rwotgi i drama madit me agiki. Pe neno Nyasaye dok. I kin gang pa dano madwong, pe tye jedi onongo; pe kombedi keken ka dano gubedo i kubbe me timo yubgi ma me gin gi keken. Nyasaye tye ka neno. Yubbe i kom luticce ma gubedo i ngat ma pongi kwede bibedo atye. Lobo pe ki cwalo i lwet dano, kata bed ni Nyasaye tye ka yee gin ma kelo piring-piring ki pe tye yot me cing me tye i loc pi kare manok. Teko acel ma aa piny tye ka timo tic me kelo jami madit me agiki i drama ni,—Satan tye ka bino calo Christo, dok tye ka timo tic ki yub weng me ba dano i tim marac i kin jo ma tye ka twero gin keken i kubbe ma piny. Jo ma tye ka cobo i neno marac me kubbe tye ka timo yub pa jatela. Kwan acel bicako kwede kwanyo acel.”
“Bal jo cok otyeko chopo i agiki ne. Tuo pa tam oo neno opongoo i wilobo, dok gro gro madit cok bene bino cako lonyo cing pa dano. Agiki cok matek. Wan ma ngene ada ki ada myero wa bedo ka ryemo pi gin ma cok bino poto i wilobo calo kum madit ma pe kicano.” Review and Herald, September 10, 1903.
“Jami me bulu ki peko” tye ka gicweyo calo nyig cing me tic pa yub ma Siita White nyuto ni en “pwony me malo,” ma dok en bene nyuto ni en “taj me tim marac.” Templo me Parthenon i Nashville en anywal me pwony ma pe en me adaa ma kombedi tye ka nywalo “bulu ki peko” ma “loco malo pi kare matin.” Bola me mac ma poto i Nashville gityeko kelo ki Islam, dok ginyuto ngec me ngolo pa Katonda i kom “yat me ngec me ber ki marac.” Ka gopoto i Nashville, kare me pwoc me wo me “koko me dyewor” ma pe lacen cako, dok tero wa i cwa me Cande, ka “kubber” marac pa Isaiah timo yubo me agiki, ka piny weng gimiyo cing me gamo gavumenti acel me piny weng ma kigero calo cal me lee i Neno me Revelation apar ki adek. Ngec pa Isaiah ikom kubber marac rwatte ki tim me kwayo cing me wang pi lukwongo acel ki piero angwen ki angwen.
Pe un pe waco ni, “Lwak onongo dul acel,” bot gin ducu ma lwak man biwaco ni, “Dul acel”; kadi pe ibed ki lworo ma gin gilworo, onyo pe ibed ki kwo mar lworo. Pwoduru Lawub Mar zasti kikome; en aye obed lworo wun, kede en aye obed goro wun. Kede en biobed kabedo maleng; ento bot odi dyo me Israel aryo ducu, en biobed got me gudo kede lwor me tur, kede ot pa dyel kede side bot jo Jerusalem. Kede pol amongi gibigudo, gibibot piny, gibikete, gibimwokke ki side, kede gibimak.
Twek adwogi me ada, kadi itim cing me cike i kin jo me pwonjona. An dong abibedo ka kuru i kom Mukama, ma opoko wange ki i kom gang Jacobu, ka abineno ni. Nen, an kacel ki lutino ma Mukama omiya, wa tye pi cing me anyutgi kacel ki gin ma tutwal i Israel ki bot Mukama me zasti, ma bedo i dul Sayuni. Ka gin bicako wacci botwu ni, “Yuburu bot jo ma tye ki tipo, kacel ki jo guro ma yol nywal, ma doko-doko lok i doggi”: dok pe kitwero ni lwak oyub bot Lubanga wa? Pi jo ma kwede cwin bot jo ma oto? Bot cike kacel ki adwogi: ka pe giloko calo lok man, en pien pe tye lela mo i kin gi. Isaiah 8:12–20.
Karatac manok ki i Lalworo White nyutu ni kare mo me “jwal kacel ki peko” tero wa bot “Satana bino calo Kristo.” Satana nyuto kene ka omedo keto rwot pa Kristo cawa me cik me Sunday.
“Ki i cik ma tye ka tito cing me cwalo rwot pa Pope, ma tye ka poge ki cike pa Katonda, kanwa wa bino kwanyo woko keken ki yot me tim ma atir. Ka Protestantism bino nywako cinge i kom otela me tuku me kwanyo cing pa teko me Roma, ka en bino yal woko i kom dog otela ma tye atwele me cako cing ki Spiritualism, ka, i bwo teko pa rwom man adek ma twero nongo acel, kanwa wa bino kwero cing cing gin weng ma gin dong kare me Cik pa dul gi me rwot ma Protestant ci ma republican, ka bino cweyo yo me pol pa lok me goba pa Pope ki balo tam, ci wa twero ngeyo ni kare me tic me ajabu pa Satana dong oo, ki ni agiki dong cok.” Testimonies, volume 5, 451.
Kare me “anyweno ki acilacil” timme ma kare me cik me Ceng Cabit tye ka nyiko. I kare ma cik me Ceng Cabit dong cok bino, i kare ma cal mere onyute i kacoke me kambi me Exeter ki nino apar i ot ma malo mapud Pentekote pe otuno, jo 144,000 myero “uribbe matek kacel, utmegina ki amegina, … utweere ki Kricito.” Keto capa timme mapud cik me Ceng Cabit pe obino, ki i gin matimme i kare meno en ma ribbe marac cako ticce me agiki me keto gamente acel me lobo lung.
I kare me mwono, Kristo obedo abila pi jo atir, ento kwoŋ me twolo pi jo marac. En obedo “otego dok pi abal me Jerusalem,” ma gin “jo mapol” ma gubino; ento pi manok ma guwonyo cing me mwono, “En” obedo “lworo”gi.
“Lworo” Obanga en aye gin ame Eva onongo pe tye kwede, ki jo ame lworo Obanga gitye ki kit lworo mapat ki lworo ame kikel i kom jo mapol ame giguko. Kit lworo aryo-ni aye nyuto apokapoka i kin jo ame giloyo tem ki jo ame tem oloyogi. Jo ame giloyo tem kiketo alama i komgi; jo ame pe giloyo tem namba abic aye nyutogi, pien gin “giguko, ki gipoto, ki kiturogi, ki kimakogi i obido, ki kimakogi.” Kare me keto alama ame kinyuto ni timere i nyim cik me Ceng Cabit, i kare ame anywena ki arokaroka tye iye, en aye kare ame carolok me anyira apar ame pud pe guribe ki co cobere iye.
Lutino manok ma kiketo anyonyo i cing ka piny ki iwang lutino pol ma okung i yo, gin aye jo “ma kur” Rubanga, ci kwanyo nying nyako ma ryeko ma “okur.” Dok bene tye kuro pa laneno ma lacel kede pwony pa lworo, ma acel ocwalo, ma acel pe ocwalo, i kin gurupu aryo pa nyako, ma rwate ki kit lworo aryo.
“‘Ka lacoo pe obino oyot, gin duc doko otur kede nino.’ I kare me lacoo turo, gin tye ka nyutu kare ma dano oneno ni Ladit obino iye, kede cwercwiny, kacel ki turo ma onyute calo turo me bino. I kare man me pe ngeyo maber, miti me jo ma tye ka wot woko-woko ki jo me cwiny aryo otyeko cako lonyo; ki tic gi otyeko cako yot. Ento jo ma ayera gi otwero i ngecgi me kic me Baibuli ma gengi cing cing, gitye ki lwala i te tunggi, ma baala me cwercwiny pe twero pweyo woko. ‘Gin duc doko otur kede nino;’ gur acel i bedo ma pe paro kede i yweyo ayera gi woko, gur mukene tye ka kuro ki cwiny tek nio wang acel ma ler adwogi. Ento i dyewor me tem, jo mukene man otyeko nyutu calo gubedo ka weko tic maber, i rum acel, me miti gi kede lubanga gi. Jo me cwiny aryo kede jo ma tye i woko pe onongo gucako twero pyer i ayera me luremgi dok. Dano acel acel myero okeng onyo opot pi en kene.” The Great Controversy, 395.
Jo ma tye ka kuro i kit ma okirogi me laro, onongo bedo “cim kacel ki gin ma cako ur,” ka gitye ka ikogi malo calo alama me wang i anyim piny i kare me cik me Sunday, ka goro me yat me ngec me ber ki marac twero nyutu ngec me “jo ma tye ki tipu ma gitutwalgo, kacel ki jo me guro ma gitiko-tiko, kadi gi jo ma giworo-woro,” ki ngec ma ginyutu ki lok me “i cik kacel ki i caden.” En otwero bedo atem ma acel calo ma obedo pi Eva ki Adam. To wa yee pwony ma ada otwek kacel, kanyo otwero yubo ki bal, onyo wa tiyo i kom “kwena me Mukama oyubo ni,” pien ka giloko pe kit ma Lok man owaco, en pien pe tye ki terang i gin. Pwony me ada ki pwony me goba en tol me ada ma tye i leb me lweny maduong i kin Kristo ki Satan. Nashville en alama me kwero Lok pa Katonda, kit ma nono calo Sodom en alama me tim me bucwal ma pe tye ki twero, kadi calo New York en alama me teko me lim me United States, ka Pentagon bene en alama me teko me lweny pa en.
Peter tye ka cung i doggola me odilo me mac me Nashville, i Panium kede i got ame nyuto tem me ot pa Obanga. En niang ni dong cok gicoko dini me jo Adventist me Nino me Abiro me Laodicea kede gimiyo lewic mako en ka odilo me mac opoto, kede ni myero gicik it jo me Nashville, United States kede piny lung. Kwena me Islam moko ni lukwena gin me ada, kit acel ame mac ame opoto i Carmel omoko ni Elijah obedo adwarpiny me ada. Ento kwena me ciko it jo me Nashville pe obedo Islam me can me adek keken, dok ata pe obedo lok i kom kit jami me lweny ame gitiyo kwede i mony me atura keken. Kwena me ciko it myero onyut tyen lok ame omiyo giweko Islam kelo ngolo kop, ngolo kop ame cako kare ame gibalo woko boma alip mapol. Nyuto con ni Islam bino kelo mony me atura i kom Nashville bino moko ni lukwena gin me ada, ento kwena me ciko it meno pud pe otum ka meno keken aye gin ame en timo.
Bola me mac me Nashville tye kwena pa Katonda ma cako kare manok ma tum i agiki ka cik me Sunday, ma calo i acakki me kare meno bene en kwena pa Katonda. Katonda owaco ne Adam ki Eve con mapol ngo pwoc man obedo gin ango, ki ngo adwogi me tic bino bedo nining ka gin pe girom pwoc meno. Siita White nyutu ber me nongo twero me tam “ki i pwoc ma cako nyo i bong adwogi,” dok Baibul nyutu ni “kwena” ma pe ki “pwoc” pe bino.
Calo ato nywal ka obedo ka owoto-woto, calo agoa ka obedo ka opur, eka kwero ma pe tye ki tyen lok me bino pe obi. Ngec me Solomon 26:2.
Bolo me kwo macel i Nashville en aye “atir,” dok “akwor” ma bino. Kwena me ciko myero omed “cok.” Kwena pa lanebi Yona pe obedo keken nyuto marac me bal i nino piero angwen, ento okwanyo cweyo me cuny dok oyubo lok me yubo gin ma obedo marac, aa bot kabaka caku wa i kin jo weng. Gin ma oneno kelo ni kabaka ki lwak ne gireke yotgi marac. Yona owaco ne gi me marac ma tye ka bino, dok owaco ne gi ni en obedo pien kit me kwero ki tim marac magi.
Pingo oo oo tye nongo i kabaka me Nineve, ci en oa ki i kom tron me, ci okwanyo alela malubo en, ci obwolo lawuo me pwod i kom, kadi obedo i kom buru. Ci olwongo me pub me lok man i tung Nineve ducu ki cik pa kabaka ki pa dyekene ka waco ni, Kik dano onyo lee, kwede dyel onyo kwede rombo, gemo gin mo keken: kik ginyam, onyo mat pii: Ento dano ki lee gibwol lawuo me pwod, ci gikwok bot Lubanga ki teko madit: ee, wek acel acel dok ki i yo me marac pa en, ki ki i tim me neno anywali ma tye i cingegi. Jonah 3:6–8.
Islam en teko me agwara, dok agwara abiro me Niyabo cura aboro nio wa i cura apar wie acel, ki cura apar wie abicel bene, tye ki kit me lok adwar ame pat. Agwara aŋwen me acaki obedo ŋol kop i kom Roma me loc pa kabaka pi moko cik me acel me Ceng Baraja i mwaka 321. Agwara aryo ame lubogi obedo ŋol kop i kom Roma me loc pa Papa pi moko cik me Ceng Baraja i mwaka 538. Agwara abiro me Niyabo cura aboro nio wa i cura apar wie acel gin lanyut me can abiro me agiki me Niyabo cura apar wie abicel, ame gin ŋol kop pa Obanga i kom dano pi diyo dano me gwoko Ceng Baraja.
Kwena ma ciko me Nashville myero nyute adwogi me yamo ma tye kelo wa i cik me Jumapil, ka pud oromo i kom caden me lunebi, buk pa ngoloc pod bino lacen, pe bedo ka dong oyubo tyen lok. Ngoloc tye acakki me tic me twero me Jumapil. Jo caden abic me historia ma opongore i piny me weka mar adek wa me neno kombedi gitye ka miyo caden ma opore-opore, ento pe calo jo caden me dano, rek ducu me lunebi gitye ka rwatte kacel. Me nyutu adwogi me cik me Jumapil ma gitye ka cobo i United States, tye ka timore ka Peter orwatte ki caden pa Donald Trump me poro tyen lok me fireballs pa Nashville.
Ciko me Nashville bot piny ducu ni i kare eno Wod iweyo acakki me ngolo Lok me agiki i kom dano ki i kom lobo pa rok. Ka dong kare me balo magaala cako, ci oyotino odhi i cik me Ceng Nino Pa Diro, ka i kine ba kwo me gwok pa rok lwongo peko me rok, ci boro pa rok lube ki bal pa rok. Ka dong Satana bino me rwatte calo Kristo, ci kibedo me yerre marac kicako keto, ka rwodi apar gengo i kin gi me miyo kergi bot jomuk pa lut pai, jo ma tye kwayo me cweyo kwena. Ciko me Nashville kikonyo ki lok me sejarah ma otelo anyim Nashville, ma kiketo ka Donald Trump tye cweyo cal bot lee. Kwena pa Trump en turu me ciko ma otelo anyim mabalo me ogi me Nashville.
Wan waibedo ki mede i wi jami manok i coc mukene mabino.