Calo lanyut madit me jo alip miya acel ki pyerangwen wie angwen, Peter tye ka cung i Panium i mwaka 2026 kun timo tic me yubo lok ma pe atir ikom gin mabino timme i nino 18 me dwe me abiro, 2020. Ticce i kom ginno rwatte ki tic pa Josiah Litch me yubo lok me nino 11 me dwe me aboro, 1840, ki tic pa Samuel Snow me nyuto nino 22 me dwe me apar, 1844. Yubo lok ma Litch otimo omiyo kwena pa malaika me acel teko, dok eno pa Snow omiyo kwena pa malaika me aryo teko. Miyo kwena pa malaika me acel ki me aryo teko obedo lanyut me miyo kwena pa malaika me adek teko. Kit me kwena me acel ki me aryo kinyuto i kwena me adek calo ribbe me kwena me can me woko ki kwena me iye me koko me dyewor ma tye i carokop me anyira apar ma pud pe ongeyo coo.

I keto kop me adwar i tic wang adek, me acel ki me adek, ma gin bene acakki ki agikki, gibibedo ki kit ma rwatere. I kare macok cok, omego acel otyeko yabo kop ada mogo ma kubbe ki can me acel me Niyabo dul me abungwen, ma, ka kiketo gi i tic kun kilubo cik me Alpha ki Omega, ginyuto caden mukene matut ma moko “oyengyeng me lobo” me Niyabo dul me apar wi acel. Cik me Ceng Cabit i United States en aye “oyengyeng me lobo” ma ocobere wang me acel i Alokaloka me France, i kare ma France, ma onwongo obedo dul acel i kin rok apar ma onwongo giyubo yub me kop me adwar me Roma ma woro cal i buk pa Daniel, kigoye piny. Pi meno, dul me apar wi acel waco ni dul acel i kom dul apar me gang opoto piny.

Ka i kare acel nino dwogo olwongo maduu otyeko, ka acel me apar pa gang-dit ogwe, kede i olwongo eno dano alufu abiriyo kacel abino ryeri obale; ka gin ma obedo tye pe ki kwanyo, obino cwer cwiny, kede gucako miyo deyo bot Lubanga me polo. Apocalypse 11:13.

Cekceto lacen eno, Islam me can aryo me adek obino.

Acan mar aryo otum woko; ka nen, mar adek tye ka bino oyot. Revelation 11:14.

Jo ma ocako ayika neno ni “wac me adek” obedo ni bino ceng acel cut ki lacen “wac me aryo,” ento lok ma gitye ka loko ni “oyotoyot” tye ka nyuto gin ma bino cutcut ki ma pe gitye ka tamo, ma en aye kit me atem me cwercwiny ma jo Islam pwod ka timo. Wac me adek pe obedo me aa i nino 22 October, 1844 calo jo ma ocako ayika neno gubedo ka tamo, ento ka obino, obedo me aa “cutcut ki ma pe gitye ka tamo,” calo otimme i 9/11, ci man omako cako me pwon me wang cing pa jo alfu acel ki mia angwen ki pyera angwen, ma tum ka gitye ka gengo ne cok i kom yot i nyima me yeko lobo me cik pa Sunday.

“Yeng-yeng pa lobo” me cik pa Sande obedo yeng-yeng pa lee me “lobo,” ka 9/11 onongo oo, Lanyut White onyuto ni Obanga oa malo me “yeng lobo matek loyo.” I kare me acakki pa pwony me kany ki i agiki ne, lee me lobo kiyeng-yeng, ci dong “yeng-yeng maduong loyo.”

“Man pe an atye ka owaco. An awaco ni, ka aneno ot madit-madit tye ka cako malo kany, bur acel nyuma bur mukene, ‘Gin marac mapol beneibedo ka timore ka Rwot obino kwoore me yegoyego ngom matek!’ Eka lok me Niyabo 18:1–3 bibedo atye ka otur.” Review and Herald, July 5, 1906.

Rwot “yaa malo” ka alokaloka tye i ticce me loc i kare acelacel, calo otimme i kare ame gibolo kidi i kom Stephen, kede i nino 22 me Oktoba, 1844, i kare ame ngolo kop i kom jo ame oto ocakke. I kare ame ngolo kop i kom jo ame kwo ocakke i 9/11, Rwot dok oyaa malo, ci En oyengo lee me lobo, calo En bino timo i agiki me keto lanyut me moko i kom jo alip mia acel kede pyer angwen wi angwen, i kare ame En loko ticce me loc i kare acelacel a ki bot kanica mere ocito bot dul romo mere mukene, ame obedo jo ame pud tye i Babylon.

Gin ame omin Daniel onwongo aye kite me can me acel ame rwatte ki caden me “oyeyeng me lobo madit” i cura me apar wie acel, kun rwatte ki gin ame otimme con kede kit ame jocak tic oniang kwede gin ame otimme con ame ocobo can me acel.

Kad i anio me abic ochako dwogo, an aneno lakalatwe ka odog ki i polo moni piny: kede rwot ne omiyogge lagony me doo me abila ma pe tye ki agiki. Eka ogolo abila ma pe tye ki agiki; dym odongo aa ki i abila meno, calo dym me kic ma dit; kede ceng ki yamo opong ki oscuri pien dym ma oa ki i abila. Eka aa ki i dym meno, okok oyotwo i piny: kede ne omiyogi teko, calo ng’wen me i piny tye ki teko. Kede ne kikonyogi ni pe myero gikwanyo lum me piny, onyo gin mo keken ma lango, onyo yat mo keken; ento dano keken ma pe tye ki anywali me Lubanga i wang cinggi. Niyabo 9:1–4.

Jo mukwongo bene giwiro ayera me jiwoko me ayat man bot gin acaki i kome me lok me yatac ma ocako me tero Mohammed, ngat ma onywalo i mwaka 570, oketo kuc ki kanywal pa jo rok i mwaka 606, oyubo pwony me mukwongo me pwoc i mwaka 610, olok odok anyim i Medina i mwaka 622, ocako lweny me en i mwaka 624, ci oto i mwaka 632. “Dog otuno pe iyer” i lok me porofeta cwal tye ka nyuto nyuto manyen pa Satan, ento Mohammed ocako i Arabia, ma bene ngene calo dog otuno pe iyer pien akaba pa tim me lum tye lacen matek.

Mohammed obedo kabaka pa wacci, onyo cal ma giywaco ni, “ngat ma genne iye” i mwaka 606, ka otyeko cobo twer i dyer i kin dogola mapol ma dong gitye i can ikom ngat ma myero gicwal iye me dok keto “lwet black rock” ma en lwet me cak pa Kaaba. Kaaba en ot ma kibedo kede kit me cube (pi meno e kare ni nyinge “Kaaba,” ma i leb Arabic twero ni “cube”) ma tye i dyer pa Great Mosque me Mecca i Saudi Arabia. Dit ne romo futi 43 i malo, futi 11 i lacen, dok futi 10 i bor, ma giketo ki granit ki marble, kun atwel ni lawote kede bulangete me silk ki cotton ma rac me black. Kaaba dong ne tye kare meacel mapol ka pud Muhammad pe obino, dok calo kit ma yubu me Islam owaco, i acakki ne Abraham ki wode Ishmael ema giyubo calo ot me woro Lubanga acel keken (Allah). I nge imyaka mapol, ot man opong ki lebo, dok dogola me Arab gitye ka tic kwede calo kacokke me pagen.

Kaaba en aye ka marac me cuny me piny me Islamu—ot acel ma yor, macon, ma twero cing acel me Yamo acel, rwatte, kede amora i kinye niye me Abrahamu ki Islamu. Jo Islamu pe gineno go calo “ot pa Katonda” i gin atir, ento gineno go calo kabedo ma Lubanga oyiko ki i kom me tye me lamo. Tic pa Mohammed i kare mo ka Kaaba ononge kwo, ka dong oyubo dok, aye kabedo ma cwak pa rwotne ocako iye.

Apii marac marac oneko Kaaba, dok jo kakwaro me Quraysh gicako dwoko me tedo ne. Ka kare otyeko me kelo Kidi Macol (Hajar al-Aswad) dok i kabedo ne me kona, dogola mapatpat gikwanyo lok keken pi ngat mo ma ber bedo ki wor me keto ne. Giyubo ni dano ma bino donyo i kabedo meno acel ka acel obed ma ocako moko lok. Muhammad odonyo, dok onongo ogengo lok meno ki ngeno: Oketo Kidi Macol i kom atar, omiyo lakwena acel acel ki i dogola ducu gitingo ne kacel, gikweyo ne kacel, ka en kene dok oketo ne i kabedo ne. Gin man omiyo iye wor maduong ki nying Al-Amin (“Ngat ma geno twero iye”) i kin jo me Mecca. Man obedo acel i kin tim mapire tek ma otime mbele pa kwan pa lanen giwaco i timelain mapol. “Kidi Macol” obedo kidi me cako ma Mohammed oketo, en ma obedo rwot pa lanen maleng i kom Islam. Kidi me cako macol nen calo lok me goba ma pat ki Christo (kidi me cako me ada), dok bal pa ot Kaaba nyuma me mwaka mapol me keto nyigi bo lobo i iye bene Mohammed ema ogengo.

I nyuma ka Quraysh ocwalo Tic me Kube me Hudaybiyyah, Muhammad otero anywal me lweny me jo Muslim aryo romo 10,000 ka oo i Mecca. Dyer ne owilo kene ma pe gi lweny madit. Ka dong Muhammad odonyo i Kaaba, obalo jami me baal 360 ma tye iye, ci odokcako rwom pa kabedo man pi woro Lubaŋa acel keken (Allah). Omiyo, Mohammed, rwot me Islam, oketo lwang me acakki, dok ocero tempel ki baal.

Tye teko adek ma bino ki bur ma pe ki agiki i buk me Niyabo, dok acel acel i kin teko adek meno nyuto Kricito me goba. Catan, twol madit, mito bedo calo En ma Malo Twatwal, kun obedo i kom kerre ki i kanica mere.

Itye dong ma iopoto ki i polo, in Lucifer, woda me ceng me okinyi! Itye dong ma igwayo piny, in ma iworo cing i lwak! Pien itye kwo i iye ni, “An adwoko i polo, an anywalo kom abila me an malo kato lakwena pa Lubanga: bende anabedo i got me lukwor, i tung me anyim me norte: anadwoko malo kato i got me obute; anabedo calo en ma Malo Adwong.” Ento ibi kelo piny i inferno, i tung me dog poto. Isaiah 14:12–15.

Lok onyo me atim‑Aca obino ki i ot marac ma pe tye ki agiki i Niyabo apar ki acel, ci lee me Katolika odoko ka aa ki i ot marac ma pe tye ki agiki ka yara ne me lyeto loyo iromo kelo cango.

Lubanga ma i neno ni onongo tye, ka dong pe tye; dok bino nyutu ka aa ki i dog ot marac ma pe tye ki agiki, eka bino wot i atalak; ki jo ma bedo i lobo bino wang-tyeko, jo ma nying gi pe ocoyo i buk mar kwano mar ngima aa ki i cako pa lobo, ka gin neno lubanga ma onongo tye, ka dong pe tye, ento dok tye. Niyabo 17:8.

Rwot mar Catholicism tye ka nyik i kom trono pa piny i kare me cik pa Sunday, ka kony pa rwom adek odoko keto i tic. Calo dragon, Catholicism twero pingo ni en aye Katonda, calo Paul ocako nyuto maber adada.

Pe obedo dano mo keken ma timo wu bwola i yo mo keken: pien nino eno pe bino ka dong pe tye kwede kwo cwer me lwongo acel, ka dano me bal dong pe otyeko nyuto woko, wer me atwal; en ma kwero dok oyilo en kene malo loyo gin ducu ma lwongo ni Lubanga, onyo ma lamo; ci en calo Lubanga bedo i ot me Lubanga, ka nyutu en kene ni en Lubanga. 2 Thessalonians 2:3, 4.

Calo miny, lee me dini me Katolika en antikricito; gin aryo ducu gikobo ni gin aye Lubanga, dok tyekogi woko me agiki rwate ki caden ame Baibul miyo i komgi, pien kikelo miny piny i Jahanama, dok lee en wod me rwenyo. Rwenyo aye tyeko woko me agiki.

“Cik ma antikristo tye kwede me timo lok me keto anyim ma en ocako i polo, bi mede ka tyo i iye lutino me kwede.” Testimonies, volume 9, 230.

“Ki i pope me Roma, tic acel eni otyeko kelo i kwo me piny kany, calo ma otyeko kelo i gang me polo ka pe pud ogolo rwot me oscuriti. Satana onongo oyeto me lokko cik me Lubanga i polo, kacel ki mede cik mukene ma oa ki en kene. Otyeko cako yub me ngec pa en kene i wi yub me Lacwec pa en, kadi pe otyeko keto mo mito pa en i wi mito me Jehovah; ki yo man, i kit ma atir, oyeko twero ni Lubanga twero bal. Pope bene tye ka cako yo acel ni, ka oyiko ni pe twero bal, oyeto me rwato cik me Lubanga me rwatte ki yub pa en kene, ka opwoyo ni en twero kwanyo bal ma en opwoyo ni en neno i cik ki cik-nyig me Mukama me polo ki piny. I kit ma atir, en owaco bot piny ni, An amito miyu cik maber kato me Jehovah. Ku marac mada eni bot Lubanga me polo!” Signs of the Times, November 19, 1894.

Dini me Islam, ma Mohammed aye ocung pire i lok mukato me kar mwaka mia me abiro, bene oya ki i bur ma pe tye kede tere i kare ma kiloko lagony ma kimiyo bot Mohammed. I kare ma kiyabo bur meno, “yiro” oya iye ma omiyo ceng kede yamo odoko col. Jo ma otelo anyim ongeyo kakare ni “lagony” ma oyabo bur meno obedo lweny me Nineveh.

Ka wakwano coc adek me acaki i cura me abongwen me Niyabo malube ki niang pa jo ma gutelo yo i acaki, kun waketo lok me adwarpiny i tic tyen adek, wanongo ni kite me lok me adwarpiny ma tye i coc meno ma nyuto can me acel gibedo lanyut me kite me lok me adwarpiny me can me adek ma bino “oyot” i kare me oyeyeng-piny madit. Lweny me Ninebe obedo lanyut me cik me Ceng Cabit.

Peter tye ki cing i pwonyo pa lok ma pe atir me poro cano pa bola me mac i Nashville, kede en ngeyo ni tic ma atir me cako cik pa Ellen White me bola me mac ma biro i Nashville tye ka moko cakke me “kwanyo pa dul me mia ki mia pa me gang madit mapol ma cok oyubu tyen dyere bot baal.”

Apira me mac me Nashville ginyuto acaki me kare me balo boma, dok bene ginyuto acaki me lando kwena macek me koko me dyewor. Kwena meno cako ki monyo pa Islam ma pe gikuro, ci kare meno tum ki monyo pa Islam ma pe gikuro i kare me oyengyeng madit me lobo. Kare me lando kwena me koko me dyewor nyuto agiki me kare me keto kide i kom jo 144,000, kare ma ocake ki monyo pa Islam ma pe gikuro i 9/11.

Keto alama i kom jo elip mia acel ki pyer angwen wi angwen dong ocako ma rwate ki rek me Balaam ki kana, ma iye tye goyo tyen adek ma gik i cik me Ceng Cabit, ento ma iye monyo me aryo ma pe kigeno mako monyo ma otimme i nino 7 me dwe me apar, 2023, i kom lobo macon me deyo, ka dong i adilo me mac me Nashville. Rek ducu rwate, ki Petero niang ni gonyo alama i kom lok me ada magi, ma kinyuto ki cal me dano ma tye ki burac me yweyo cilo ma tye ka coko goti ma welgi dit ma okere ka bolo gi i canduk, obedo tic pa Abwor me kaka Yuda.

Rwot Labongo me Yuda nyutu ni otic ma Peter olokko ni me Nashville obedo i kare me agiki pa cing me kagwok pa lukwi apar adek ki acaki abicel wiye acel me apar me aryo, ma kikelo kit ma kikom i historia ma pinyo i lok me dwan piero angwen pa Daniel acel ki apar, dok maber loyo i but historia pinyo ma kilagwok iye i dwan piero apar ki acel wa i piero apar ki abicel pa kabedo acel eni. I dwan mago, lweny me Raphia ki lweny me Panium tero wa i cik me Sunday me dwan piero apar ki abicel, ma kilanyo iye i lweny me Actium. Ka lweny me Panium rwatte ki lweny me Actium i cik me Sunday, lweny me Nineveh bene kidwogo.

“Lagony” ma kimiyo bot Mohammed, kabaka me Islam, ma nyingone pe keken obedo kit me Islam, ento bene obedo kabedo me buk atic ma kiguro ki lweny me Nineveh. Nying kabaka man “i leb Hebrew obedo Abaddon,” dok “i leb Greek obedo ki nying Apollyon.” Greek ki Hebrew tye ka tito matek Testamento Macon ki Manyen, dok gilwongo wa ni Abaddon lebone obedo “kabedo me buk atic” dok Apollyon lebone obedo “jami buk.” I but wer apar ki acel me Niyabo apar obedo ni kabaka ma iye Islam obedo Mohammed, ento bene obedo “malaika me dog ot marac ma pe tye ki agiki,” ma en obedo Satan. Kit ma pope obedo antikristo calo ngat cing lacuc me Satan i piny, Mohammed bene ilub me alwak keken ki Satan, malaika me dog ot marac ma pe tye ki agiki.

I kare me caden me Cawe, twero marac ma otino adek keto i wic poto weng, dok tuu marac ma gityeko omiyo i kom obedo mar papacy i mwaka 1798, ma dok nyuto agiki me Kwo me Mudita, cango doko yot. Ka gicango tuu marac, kare me aryo me Kwo me Mudita bino, dok i yenyu lobo maduong ma en caden me Cawe, Islam loko lagony, dok lyel calo ki i wang atuku mac opweyo ceng ki lakalatwe, pien mudita dok ducu ocako dok. Lweny me Nineve otim dok i kare me caden me Cawe, pien en aye lagony ma kawo kare me aryo me mudita. Kanyo loko wic me gwoko pe lobo acel ki acel ilubo kwanyo me lobo acel ki acel. Kanyo “active despotism” tye ka loyo cinge ducu, pien lyel me Islam ma omudo ceng ki lakalatwe i lweny me Nineve calo wang atuku mac ma lyeto. “Wang atuku mac” obedo gin acel me cik me krop pa Katonda ki Abraham.

Ci obedo ni, ka ceng opong woko, ci piny odong macol, nen, adyel ma tye ka dhoho cu, ki atuk ma tye ka lyeto, ma owot i kin otin-otin mago. Genesis 15:17.

Atuk ma cii ma owoto i kin cingo me lagwok pa Abram nyutu wii dyer me Ijipt ma kiketo i yoo me lok i akeca apar ki adek.

Ci owacci bot Abram ni, Nge maber adaa ni nyikwaroi bibedo welo i ngom ma pe obedo megi, kadi bibedo ka tye tito tic botu; ci gin bibedo ka canyo gi pi imyaka piero angwen. Genesis 15:13.

“Bur mac ma lyel,” calo bur mac pa Nebuchadnezzar ma tye i cura me adek me Daniel, nyuto twec ki opii, calo kit ma Shadrach, Meshach ki Abednego onwongo tye kwede.

“Ento calo lakalatwe i polo ma twero i yoregi ma kicikogi, yub pa Lubanga pe ngeyo ryeko onyo yot. Dwor ki cal me mudu ma dit ki atim ma otu, Lubanga okelo ni Abraham ni jo Israel obedo i bute i Ejipt, dok owaco ni kare me bedo kwogi ma pe obedo ganggi obedo mwaka piero angwen. “I ngeyo man,” en owaco, “gin obyeko wuok ki jami mapol.” Genesis 15:14.” The Desire of Ages, 33.

Ento Mukama obedo okwayo wun, kede okelo wun ka oo i yat cing ma nywal adwong, aye i Ejiputu, me bedo bot En pe acel me mwolo, calo wun tye en aye nikare man. Deuteronomio 4:20.

Lyeto ma opwonyo ceng ki dwe ka lagony me lweny me Nineveh ojuko, nyutu cwercwiny ma tye ka cako matek i kare me cik me Sunday. Ci cwercwiny me Cok Muceng dong tye ka iromo doki. Lupionia gineno kore ni lweny me Nineveh obedo “lagony” ma okelo Islam i istorii me profesi calo can me acel i mwaka 627. Lweny no obedo i kin Rome ki Persia, kendo onyutu loc me Rome, ento obedo gin ma lwongo ni loc me Pyrrhic. Loc ma adwene ne obedo me ayom, ento i adwene me ada tye ka kelo akec bot ngat ma oloc. Lok man oa ki loc pa rwot Pyrrhus me Epirus. Ka dong olwenyo lweny aryo kun tic ki Luruoma (Heraclea i 280 BC ki Asculum i 279 BC), en oloyo jolweny me Roma, ento oteko bute kwen mapol atika me jolweny me en kene. Calo lok me wang acel owaco, ci en dok owaco ni, “Ka wa nongo loc mukene calo man, wa dong olal.”

Lweny me Nineveh onwongo obedo loyo me Rome ma pire tek i yub me lweny, ento ka lweny-nono otum, Rome ki Persia ducu onwongo pe dong tye ki teko me gengo monyo matek pa Islam maber i kare ma lubo. I cobbe me lweny me Nineveh i kare-ni, Persia obedo United States, dok Rome obedo loc pa Papa. Medo-Persia, calo loc ma tye ki tunge aryo, nyuto loc me United States ma tye ki tunge aryo. I kare me cik me Ceng Cabit, United States obedo tung acel keken, pien i kare ma telo i cik me Ceng Cabit, cal pa lee dong kiyubo, dok yubbe-nono obedo ribo tunge aryo ducu me doko tung acel. I Daniel aboro, tunge aryo tye ma nyuto ker madit me Medo-Persia, dok tung me Persia aye odongo i agiki.

Itye acako awot wangena malo, aneno; ci nen, twolo obedo ka i wang poto, ma otino kede tung aryo; ci tung aryo-go bene dit; ento acel dit moloyo mukene, ci ma dit moloyo-go obino lacen. Daniel 8:3.

Adoo dyere me Amerika me abic pa Republicanism ki Protestantism rwate bedo acel ka kanisa ki gavumenti rwate me cweyo cal me lela. Cweyo man romo adwong gin tyeko adaa ka cing-rwot me lela kicwalo me tic kwede i cik pa Ceng Icaac. Man nyutu ni Adoo dyere me Amerika i cik pa Ceng Icaac tye but Persia keken. Persia ki loyo ki Roma i lweny pa Nineveh. Kit ma Roma loyo kwede Persia tye gin ma pire tek i lok me gin mukato, pien obedo pi yubo ki yot me Heraclius, Kabaka pa Roma.

Ka lok acel, Heraclius otiyo cing me gonyo ki cwercwiny me pinyacel, pe ka rwate ki cing me lweny me kwo pa wang acel acel ka iye odonyo anyim. Ticce me tye me cako pinyacel man gicoyo i yo me lok me gin ma otime kare ma lacen. Pinyacel no obedo ki cing me en me yero me cako lweny i kare me ton, gin ma pe obedo ma jwi i kare me kare magi ma dong oloko me jami ma otime, ento pe ogik kanyo. Heraclius ocako donyo me lweny ne i dyer me pakati pa September 627 ki i kabedo me norte (gore me Armenia ma tye i got). Ka pe oyubo yo ma dano weng gityeko pur me en me cako me dok anyim anyim ki i kabedo me tim me south ma twero cing i cing i ngat ma bedo i ot pa Persia ma tye i Ctesiphon, en otiyo yo me bul malac, odok ka cito i kabedo me southeast i yo me but piny (lapok me kare-ni me but pa Turkey-Iran). Ka dong en odok i kabedo me south ki west, ka kato Abol me Great Zab i nino me 1 December 627. Man oketo jolweny ne i Pleta me Nineveh (i dog abic me oriental pa Abo Tigris), cok ki kam ma opye pa Nineveh me kare mukato. Tic man obedo me cito ki i south dok i north ka rwate ki jo Persia—gin ma obedo me ngec me atura ki yo ma jo Persia pe gityeko tamo. Gityeko tamo ni en obiro medo piny i south cing i Ctesiphon. Man oyeko laco me lweny pa Persia, Rhahzadh, ka pe otamo kwede, ci omiyo en oywako me gono Heraclius i but piny ma pe ber bot en. Omiyo jo Roma gibedo ki twero me yero kabedo me lweny i tim me piny ma malal pyer pyer cok ki Nineveh. Yo man ogengo jo Roma me pe gwokore i kin jo lweny pa Persia, kadi pe gitye ki yo me kat i kare ma mite. Ka gicako man ki lwor me kulu ma tye i nino me lweny, ka dok ki tic me dok cen me byeko dano i kare me lweny kikome, bene ne tye yo mapol me pinyacel. Donyo man me ton ma pe olok cing ki yo me ngat me kato i but piny ma tye i iye pa Persia omoko dong pe i kare me jami ma Heraclius otimo i lweny. Omiyo cwiny jo Persia peke, ci ocwako matek me konyo me loyo pa jo Roma i lweny malac ma oromo kare malac.

“I lweny me Nineveh, ma olwongo piny matek cawa acel odoko ka oo i cawa apar ki acel, gilwongo coc me lweny dwe me marac piero abicel ki aboro ki i jo Persia; kanyo pe kiwoto coc ma twero bedo ma opwodho onyo obalo. Dul me lweny gi ma dit tutwal, kigoyo gi piny wang acel acel; dok jo ma gwoko lweny (jo Roma), ka gipato cwercwiny gi me guok pa gi kengi, gubedo ka otino dyewor i wi poto me lweny. Mogo ki ot pa rwot me Assyria, oyabere pi jo Roma pi kare me acel.”

“Lacayom me Roma pe olongore ki kwone ma en oo, dok i kare acel, ki yo acel bene, yo oyubiwone pi jo Saracen mapol mapat ki Arabia, calo twol ma oa ki kabedo acel, ma ka dong tye ka wotgi, gibalanyo pwon me Mohammedan ma piny odarko kede ma timo jo obedo i bwola, ci oyot oyot gibedo piny lung i imperia me Persia kede i imperia me Roma.

“Cal ma rwate i kom adwogi man pe twero mito gin mo ma opor loyo cal ma kiromo tye i lok me agiki pa cabit man ki i Gibbon, ma kiyee lok ma okwongo ki i iye. ‘Kadi bedi ni kiye cwo me lweny ma oloyo i bwo cal pa Heraclius, temo man ma pe tye kit ma rwate nen calo obalo te mamegi loyo ka ocako tic ki iye. Ka kabaka ne oloyo i Constantinople onyo Jerusalem, gang matidi ma pe ngene i doggola pa Syria kiworo ki bot Saracens, dok gubalo kacel i butu jo-lweny mogo ma guwot me konyogi,—gin ma kare mapol timme dok matidi tutwal, da pe obedo ni pe twero paro iye, ka pe ni obedo cako me alokaloka madu. Jo-rwok man gu ne lulubirira pa Mohammed; tekcwinygi ma opong ki furifuri no oweko aa ki i tim; dok i myaka aboro me agiki pa rwom-cwal me rwate pa Heraclius, Heraclius olwoko bot jo-Arab tim-adi ma tye tye acel ma en owot owot kelo ki i bot jo-Persia.”

“‘Tipu pa gwoko ki pa nywako mor ma pe otimo ka iye polo,’ obedo ka olonyo i lobo. Bur ma pe tye ki agiki pe obedo ki gin mo keken ma mite me yabe en pe kica; ki kica man obedo poto pa Chosroes. En okwanyo, ka tye ki nywal ma kwede, waraga pa dano acel ma pe ngene manot i Mecca. Ento ka en, ki i “lyel pa ducu me deyo pa en,” olokke odok i “ot cing pa mudok” ma wang mo pe twero ngeyo iye, nying pa Chosroes olwongo bedo ka obot piny i wang nying pa Mohammed; ki dwe ma cal ki cwero obedo ka tye ka kuro keken cako tung pa en nio ka lakalatwe poto. Chosroes, i nge piny pa en ducu ka ocwalo woko ki ka oywalo twero pa kwaro pa en, ogwoko en ki cing i mwaka 628; ki mwaka 629 ocako pwod me “lubo Arabia,” ki me “lweny mukwongo pa jo pa Mohammed kwene gi kwaro pa Roma.” ‘Ki malaika me abic opuu turumbeta, ci aneno lakalatwe ka opoto ki i polo ducu too i lobo; ki ne omi bot en kica pa bur ma pe tye ki agiki. Ki oyabo bur ma pe tye ki agiki.’ Opoto too i lobo. Ka nguvu pa kwaro pa Roma otum woko, ki kabaka madit pa Cam onino oto i ot cing pa mudok pa en, kwanyo me gwoko me gang matidi ma pe ngene i tung dog Siria obedo ‘cako pa loko ma dit tutwal.’ ‘Jo ma gwoko ne gin jo otum pa Mohammed, ki tek ma obalo tam pa gi obino ki i tim me atata.’” Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 495–497.

Lweny pa Nineve ka nyuto Roma me cencwari ka loyo Amerika i kare me cik pa Jumaa, ento man en loyo ma pe tye ki pwony maber, pien biko me kwanyo cing me kiro kom Roma cako i kare me cik pa Jumaa.

Chosroes onongo obedo lawi ker madit me Persia, pi meno Persia ma nyuto poto pa United States i kare me cik me Ceng Cabit obedo lagony ma yabo bur ma pe tye ki tere i kare me poto pa ker me abicel i lok adwar me Baibul. Man nyuto cik me Ceng Cabit ma tye i tyeng apar wie abicel, pyer adek wie acel, ki pyer angwen wie acel me Daniel cura apar wie acel, kacel ki Niyabo cura apar wie adek, tyeng apar wie acel.

Nen uru oneno lok me lapwonye ma okwongo, Stephen Haskell, i kom otit acel kede i kom gin ma otimme me kare acong:

“Jo Arabi, onyo jo Saracen, pe gucito guwoto ki teko mo keken i wi lobo. I yo me lok cen me rok, jo man me bedo atekere i tim marac me ot pa lum gubedo kacel ka pe ngat mo twero nianggi matek. Dini pa Mohammed ocwako kacel rok ma gupokore, ci otumo gi woko calo jo me lweny ma gulo rok mapol. Cwiny me cito cito ma odwogo ki lweny pa jo Saracen obedo, i dako mapol, pien me lweny ma tye ikin jo Roma ki Chosroes, wit pa gavumenti pa Persia ma nywal ni ma kinyuto ka “modern.” Lweny man omiyo ma acel me ka neko pa ma lacen. Persia ma “modern” obedo ka ot cel me goro, ka keno teko pa Mohammed; ento ka teko meno olal, ot cel meno otuuk woko, “liek ma pe tye kaciko” oyabore, ci jo Saracen gucok lobo calo pii me awee. Ka “liek ma pe tye kaciko oyabore, dym omede malo ma okwanyo wang ceng.” Cal man tye ma dano twero niang iye matek, ka onyuto kit ma Mohammedanism omiyo piny odok macol, ka orwate i wi lobo ducu.” Stephen Haskell, The Story of the Seer of Patmos, 164, 165.

Cel me gengo meno i lok me kare mukato pa Roma en aye cel me poko kanica ki gamente ma kikwanyo i kare me cik me Ceng Cabit. Tye te lok mukene i loyo pa Roma i kom Persia i lweny me Nineveh, loyo ma okelo rweny ma pek loyo adwogi mere maber, pien onongo tye lweny me Nineveh mukwongo, ma nyuto Alfa, ki lweny me mwaka 627 ma nyuto Omega. Lweny mukwongo meno otime i mwaka 612 ma Kricito peya onywal, cokcok mwaka alip acel ki mia aryo ma lweny me mwaka 627 peya otime. I lweny meno, ribbe pa dul adek oloyo Assyria, ma nyuto agiki me Ker Madit me Assyria.

A.T. Jones ocako lok me lweny pa alfa me Nineve:

“Gin ma tye i gwok me Assyria odonyo ki marac dok odok marac tutwal, ci i mwaka 612 BC ono tye pwony me tye-ki-bedo mapol dok, ma oa ki piny adek ginyame, kun Nabopolassar kene aye otelo iye i kare man. Pwony man oloyo maber ducu: Nineve otyeko kelo bedo kacok me guny; dok Ker me Assyria ogwanywanyo i bute adek madit,—Media, ma omako kabedo me anyim-kumeno ki anyim-kumeno tutwal, Babylon ma omako Elam ki lapeny ducu ki poti ducu me Euphrates ki Tigris, dok Egypt omako piny ducu ma tye i apok me ceng me Euphrates. Cing me alama me rwot man me kany ki Babylon ki Media pe dano mukene ento nyom me nyako me kabaka me Media ki Nebukadinezar, latin Nabopolassar. I tiyo me bute i rwot man ma pego Assyria, Farao-Neko kabaka me Egypt odwol malo me lweny ki kabaka me Assyria i Karkemish i kor Euphrates, i kare ma Kabaka Yosia me Yuda odok ki iye me lweny kwede, ci gi neko i Megiddo. Dok pien piny man ducu ma tye i apok me ceng pa lwak onongo tye me kabaka me Egypt, ci i tic me loc meye ma tye ki twero, ma opoko ki lweny, aye okwanyo Shallum, latin Yosia, ki bedo kabaka me Yuda, dok oketo Eliakim bedo kabaka me Yuda i kare meye, ka lok nyingne dok odok Jehoiakim, dok oketo culu i piny.” 1 Chronicles 3:15; 2 Kings 23:31–35.” A. T. Jones, Review and Herald, March 15, 1898.

I lweny pa alfa me Nineveh i mwaka 612 BC, Ker pa Assyria obedo atye ni otum agiki, calo ker me abicel maingwen me profesi me Baibul otum agiki i cawa pa cik me Dyecacel. Lacung motye i lwen no ne obedo cwak me adek ma otwero Babylon, Egypt, ki Media. I lwen pa kare meno, Kabaka Josiah oto i Megiddo, ci apoko Armageddon calo kit ma en otic ki nyutu. I lwen pa omega me Nineveh i 627, Islam me can me adek kelo ni kiweyo woko ka dinding me gwoko i Constitution ki kwanyo woko, calo kinongere, calo Haskell onyuto i kom Persia ka “dinding me twero” me gwoko ma kiweyo woko ka Persia olwongo ka otur. To pa Kabaka Josiah i Megiddo nyutu ni lwen me acel pa Nineveh obedo lwen me aryo i nino me agiki. Lwen me agiki i dye aryo mag lwen pa Nineveh i 627, ka lakuc oketo lagony i twero me wal ki dobo tye ki yabo, en aye me acel i nino me agiki, pien me acel bino bedo me agiki. Lwen me acel pa Nineveh i kin Assyria ki cwak me adek no cako wot me tino oo wa i Armageddon. Kare pa Miden me Cino mar aryo cako ki lwen pa Nineveh ci tum agiki ki lwen pa Nineveh.

Lok ada makwako bu me abic, ma en aye can me acel i cura me abongwen me Niyabo, aye lutel yo oniang ni obedo lanyut me gin mutime i kare mukato ma nen maleng loyo lanyut me coc mo keken i buk me Niyabo. Uriah Smith tito lok ada meno kit man:

“‘AKWENA 1. Kadi malaika abicel otyeko dwenyo turumbeta ne, an atyeko neno lakweny acel ka opoto ki i polo dok oo i piny: ki i kuye gin omiyo lagony me dog atum ma pe onongo tum.’”

“Pi ter me nyuto pa trumbe man, wabidok keken ducu i coc pa Mr. Keith. Lacoc man owaco ada ni: ‘Pe tye gin mapol ma luter lok me tyen lok i Apocalypse giyie ku lumbe acel kit man ma i kom tic me trumbe me abic ki me abicel, onyo cwercwiny me acel ki me aryo, ni gitwero tic i kom Lusaracen ki Luturk. Man tye ayela tutwal pi kit ma twero bedo pe gicako peko i ngeye. Me lwoko coc me akec onyo aryo me nyuto tung acel acel, dul me abicel me Revelation weng, i kabedo ma rwatte, otyeko tere i kom lok me nyuto gin aryo duc.’ Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 495.

Peter tye i Panium ki tic me dwoko kwena me odilo mac me Nashville atir, dok nen pi tyen me acel ni dul me can me acel rwate cut ki dul me cik me Ceng Cabit ma dong cok bino. Atunya me kaka Judah ogony kido me niang man, ma rwate ki laini mukene me lok me adwar ma En dong oketo kakare. Jo ma coyo lok me jami ma okato bino miyo caden i kom kit ma lweny apora ma Rome ogoyo i kom jo Persia i mwaka 627 pire tek kwede, dok ka gin otimo kit meno, gin nyuto ni wot pa Heraclius me lworo Persia ki kato i ngeye i kare me koyo onwongo obedo yub me bedo i mung nio wa i kare me goyo lweny.

Lamyero White owacako ni Roma tye ka kuro keken “kabedo ma rwatte,” ka dong omede iye, en obedo ka yeye.

“Lok me Katonda omiyo ciko me goba i kom kwo marac ma tye ka bino; kace pe gin winyo man, ci piny pa ba-Protestant bi ngeyo ngo ma obedo yot pa Roma ada, ento ka ceng dong otiyo me pweyo kikom me otar. En tye ka dongo i tek mot i gangwen. Pwonyne tye ka keto cwinye i ot me cike, i kanisa, kacel i iye pa dano. En tye ka yubo otne mapol, malac, ma bor, i kabedo me mung ma i iye twerone me anyim bi dongi. Mot i gangwen, ma pe ngene ki pe ngene dano, en tye ka medo tek pa lwenyone me piny i kom cwinye kene, me pinyo yubne kikome ka kare bino me en me gwoko. Gin acel keken ma en mito obedo kabedo me bolo anyim, ci man dong tye ka miye. Wa bi neno ceng acel dok wa bi winyo ngo ma obedo yub pa tim me Roma. Ngat mo keken ma bi ye dok obe ki lok me Katonda, obedo ka cako kwanyo nyeko ki yweyo.” The Great Controversy, 581.

Calo lwong pa Emparara Heraclius, obedo ni upapa bene dong tye ka cako dul i kom yok me “ki piny iyo keken ki citcit, ma pe i wang dano” i pwonyo me cobo pa Isaiah otino apar adek, kama codo me Turo kigikwano woko pi lok me akwana me ker me abicel i pwony me lagam me Baibul. Kul pa lweny me mung ma Heraclius otimo i yot pe ki tam mapwod obedo piny ka wilo upapa alengic ki i mwaka 1798 wa i cike me Ceng Odyek. Ruk i kom ruk, cwercwiny mukwongo nyuto cwercwiny me adek, ma obedo me agiki. I cwercwiny mukwongo, kigoyo lok me ayela ma bene rwatte ki lok me Islam ki kare me kaka ciko me lukwongo mia acel ki abicel adek ki angwen.

Kikelo cikelo botgi ni pe guwiny me tonyo lum me lobo, onyo jami mo keken ma lang, onyo yat mo keken; ento dano acel keken ma pe tye ki cing me lacim pa Katonda i cwiny cinggi. Kadi dong gin omiyo botgi ni pe gubinekone, ento ni gibed ka catogi dwe abicel: ci kic me catgi obedo calo cat pa akek, ka tyo dano. I nino mago, dano gibiyero to, ento pe gibinongone; gibimito to, ento to bibalo ki botgi. Niyabo 9:4–6.

Pe obedo ni lagonyo kiro ni giyubo iye i lweny pa Nineveh, ma en Cik pa Cawa me Yweyo ma tye ka bino cito, lakwena mia acel ki angwen abongwen dang angec wa gityeko keto lacik. I kare pa Cik pa Cawa me Yweyo, kwanyo me gang mabongo ma cako ki kule me mac pa Nashville kitye ka nyutu calo kare pa “dwe abicel,” ka lweny tye ka dhwogo matek, dok kamiyo gicako banya marac me aryo pa papacy i gik ma tye ka pwonyo kit ma lagolo ma ityeko kwan i Kare me Mudong opwoyo iye i lakica me abicel.

Ka i kare ma en yabeo lakara me abic, an atye ka neno piny owayo me wang altar tipu pa jo ma gityeko neko pien Lok pa Lubanga, kacel ki ngec me cobo ma gitye ka moko. Gin gikwongo ki dwol madu, ka gikwano ni, “I romo wa awene, Yaye Ruoth, maleng ki adier, ma pe i yubo kacel ki cwalo cul pi remo wa i kom jo ma dak i piny?” Ki gimi ciang ma tye wic bot ngat acel acel i kin gi; ci kikobo bot gi ni ginyo kanyum pi kare manok, nio wang lacel me tic gi kacel ki owote gi, ma gibibedo ka neko calo gin bene, obi tuto weng. Niyabo 6:9–11.

Jo ma onekogi pi niyegi i Kare me Col gin aye dul me acel ma nyuto cal pa jo ma Roma me kare-ni bineko gi pi niyegi i kare me ayelayela me cik me Ceng Cabit. Ma pud kare me ayelayela meno pe obino, jo alip mia acel kede pyer angwen wi angwen giketo lanyut i komgi, kede tic me keto lanyut meno ocakore i 9/11 i bino pa Islam me can me adek kede kiro kot me agikki. Ka jo ma onekogi pi niyegi i Kare me Col me acel gipenyo ni gibingolo kop i kom loc pa Papa awene, gikobonegi ni dul me aryo me jo ma binekogi pi niyegi bibedo tye ka Kare me Col otimere doki; meno en aye kare ma lagony me lweny me Nineveh bicobere iye i kare me cik me Ceng Cabit ma cok cok bibino. Ma pud pe gityeko yubo dul me aryo me jo ma binekogi pi niyegi, jo alip mia acel kede pyer angwen wi angwen giketo lanyut i komgi, kede kare me keto lanyut ma ocakore i 9/11 ginyuto i lanyut me abic, pien lok i kingi ma giyaro kuno nonge i Niyabo cura me abicel, nyig coc me ABONGWEN wa i APAR WI ACEL; kumeno 9/11 cimo acakki kede agikki me kare me keto lanyut. Agikki meno kelo balo Islam woko calo ma giyaro i Niyabo ABONGWEN, APAR WI ACEL, kede jo ma giketo lanyut i komgi gibibedo dong gicobo gin ma Daniel okato iye ma ginyuto i Daniel ABONGWEN, APAR WI ACEL.

Wabed dong tic manok magi i coc ma lobo.