I poto acel ma okato wa awinyo kit ma ter me porofito me pyel me abic, ma en neno me acel, ki cik pa Sunday ma tye ka bino ceng. Ka iromo pyel me abic calo pyel me acel i kin pyel adek me agiki, ki yo ni pyel me acel nyuto pyel me agiki, man rwate tic pa porofito pa Islam i neno me acel ki yeng me piny me Revelation 11. Kinyoo acel lacen pa email ki wa ki bot awote nyo i nino ma olubo ka waoketo lok i kom coc man i tye me Sabbath, dok awotena bene ne tye ka temo me rwate pyel me abicel, ma en neno me aryo, ki cik pa Sunday ma tye ka bino ceng. Man en yo ma atir pien pyel adek me agiki gin bene neno adek.

Atye aneno, ci awinyo malaika acel ka awot i dye polo, ka owaco ki dwon matek ni, Biac, biac, biac, i kom jo ma bedo i lobo, pien dwon mapat mapat me turumpeta pa malaika adek ma pud pe oturo! Niyabo 8:13.

Turumpeta adek mokene ne dong ginen anyut ma onongo opat i kin turumpeta abiroo, calo kere okene adek me agiki gin opat ki kere angwen me acakki, dok alama adek me agiki gin opat i kin alama abiroo. Adaŋa ma me porofeti man dong kimiyo lok i kom gi kare mapol i mwaki mwaka. Cak ki paro i kom terang ma chole ka kiyub porofeti me can me acakki ki me adek calo anyut me alfa ki omega, myero bene wapar i kom can adekgi calo tic me porofeti ma kit adek.

Tic ma adek me porofeto nyuto ni kit pa porofeto ducu me can me acel ki me aryo bibedo i can me adek. Can me acel obedo Islam me Arabia, dok can me aryo obedo Islam me Turkey. Can me acel bedo me “yat” dok can me aryo bedo me “nek” but dano acel i adek.

Akec me Cwercwiny me Kwongo

Ki mini omiyogi bot ni pe ginek jonego, ento ni ginywal ni i dwe abicel; ka yenygi obedo calo yeny pa ng’ec ma ka ocwako dano. … Kadi bene gitye ki ogonyo malub calo pa ng’ec, dok twol notye i ogonyogi: ci teko gi me neno dano obedo i dwe abicel. Niyabo 9:5, 10.

Tye me Cok Maro me Aryo

Ci wecel marikwen angwen onywoyo ginywalo, ame otelone me cawa acel, ki nino acel, ki dwe acel, ki mwaka acel, pien ka nek gin ji me acel i adek. … Ki gin adek eni, ji me acel i adek onekki, ki mac, ki lyel, ki siifa me mac, ame odok ki ii doggi. Niyabo 9:15, 18.

Abino aryo adek ma pe onywalo gi, pe gubino kwo lweny.

Ka dano mukene ma pe ogik woko ki twon can magi, pod pe ginywalo lok i cwinygi ki ngeye tic me cingigi, wek pe gicwal joki, kadi ba cala ma pe obedo gin ma orwate, ma gityeko ki golide, ki siliva, ki brasi, ki got, ki yot; ma pe romo neno, onongo pe romo winyo, kata pe romo wot: Gin bene pe ginywalo lok i cwinygi ki ngeye miyo dano to, kata gurogi, kata tim me porne, kata kwanyo jami pa dano. Revelation 9:20, 21.

Opongyo abiro tyeko gitye calo twon adek abiro agiki, kede i kakumbe me piero apar gi aryo opongyo giwaco ni twon. Amerika me Lobo me United States en acel kuom mwaki me adek me rwom adek pa dragoni, lyel, kede lanebi ma obedo pa goba; dok gi neko en calo ker me abicel ki aryo i kare me cik pa Ceng Nino. To tooto me en obino pien pwony me woro ma pe tye adwong, ma kirwate ki “tic me cinggi,” “woro” pa “jok marac kacel ki nyigi me zloto, kede me silva, kede me bras, kede me got, kede me yat” me “nogo,” “ajwaki,” “cudo,” kede “kwalo.”

Lamo ma pe atir, ma kitenyere ki lamo pa Ceng Alibic, en “gin ma tye ka twero” ma myero kiworo pi yo me pokke; ento gin pe opokke, ci “adwogi” ne obedo can kacel ki to ma ikileko pa Islam ogamo. Ento ka acel me adek pa jo, ma obedo United States, kiweyo i cike pa Ceng Alibic, adek aryo ma otwal pe opokke.

Akwongyere ki Malayika

Cwerc me acel ki me aryo rwatte kacel ki malaika me acel ki me aryo i historia pa Millerite, dok historia meno doko ni kicako kwo maracel adok i wi coc coc i historia pa jol piero mia acel, piryang angwen ki angwen. Historia pa jol piero mia acel, piryang angwen ki angwen en historia pa malaika me adek dok rwatte kacel ki cwerc me adek. Calo ayoo ma alama me yo i historia pa Millerite doko kicako adok i historia pa jol piero mia acel, piryang angwen ki angwen, nikuca bene alama me yo me cwerc me acel ki me aryo bino kicako adok i historia pa malaika me adek.

“Lok acaki me acel ki me aryo ne otito gi i mwaka 1843 ki 1844, dok wa kombedi bene tye piny lok me malayika me adek; ento lok magi adek duto pud myero gitye ka otitogi. Kombedi bene tye gin ma pire tek twero calo mukene weng ma ochakore con, ni myero gikwanyo dok gitye ka otitogi bot jo ma tye ka yenyo adwogi. Ki coc ki dwon wa myero watit lok man matek, ka wa nyuto rwategi, ki tic pa profesi ma gikwanyo wa oo i lok me malayika me adek. Pe twero bedo me adek ka me acel ki me aryo pe tye. Lok magi myero wa mi bot piny i buk me papula, i lok me pwony, ka wa nyuto i yoo me historia pa profesi gin ma otime dok gin ma pud bino time.” Selected Messages, buk me aryo, 104.

Tic wa calo ngat jo pwony pa profesi, obedo me kubo cogo kwena pa malaika me acel ki malaika me aryo i kwena pa malaika me adek. Ka pe tye kwena me acel ki me aryo, pe iromo bedo ki kwena me adek, pien “pe twero bedo me adek ka pe tye me acel ki me aryo.” Man atir i lok pa ‘rwom me lubo cal,’ pien ka pe tye me acel ki me aryo, ci me adek dong obedo me acel. Dok en atir i lok pa ‘gin ma tye iye,’ pien kit ma profesi nyuto iye pa me acel ki me aryo, gin aye manyuto kit pa me adek. I ngene pa namba, pe tye me adek ka pe tye me acel ki me aryo, kadi i profesi pe tye waymarks i malaika me adek, ka waymarks pa me acel ki me aryo gicako woko.

“God omiyo otito ni kwena me Revelation 14 tye ki kabene i rwom me porofeto, dok ticgi pe myero oto wang acel nyaka i agiki me lok pa piny man. Kwena me malaika me acel ki me aryo dong en ada pi kare man, dok myero odii kacel i rwom acel ki man ma bino inge. Malaika me adek owaco cik me gengo ne ki dwon malo. ‘Ka dong gin man otum,’ John owaco ni, ‘aneno malaika mukene ka olo wot ka aa ki polo, tye ki teko dano, dok piny dong okelo wang ki ducu i lok pa lyel ne.’ I wang-ryemo man, ler pa kwena adek weng ocako rwatte kacel.” The 1888 Materials, 803, 804.

Ticwa wa wa me nyutu “i lanyut me historia me porofeta gin ma dong otimme” i rem me jo Millerite, “ki gin ma bi timore” i rem me joo alufu acel ki mia angwen abicel ki angwen.

“Rwot tye cok me cweyo pinyni pien tim marac ne. En tye cok me cweyo dul me dini pien gikwanyo lyel ki adyere ma omiyogi. Kwena madit, ma oribo kacel kwena pa malaika me acel, me aryo, ki me adek, myero omi ne pinyni. Man en myero obed peko pa tic wa.” The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volume 7, 950.

Kubung kanywelo me malaika me acel kacel ki me malaika me aryo en aye ma miyo piny duto dong oyot ki lanyut, ka malaika me Niyabo 18 oloro ka oa i polo. En owaco ni, “‘I nyuma gin manok-ni,’ Jon owaco, ‘Aneno malaika mukene ka oa i polo piny, ka tye ki teko maduong, ci piny duto oyot ki wengwenye.’ I yoo me lanyut man, ter me kwena duto adek ogubung kacel.” “Lanyut” ma lubbe ki “piny” bedo ni “oyot” kitiyo ka “ter me kwena duto adek obung kacel.” Tic me kubung, rek i kom rek, kwena adek man kun kelo historia me ba-Millerite i paralel aryo kacel ki historia me jo mia acel ki abicel gi angwen gi angwen piero adek ki angwen, en bene myero opong ki kwena me can adek.

Kwo mar Babiloni, calo malaika me aryo ocako teto, pe twero keto ki mabor ki cawa me malaika me acel. Cawa me malaika me acel onyuto bino me aryo pa Kristo i mwaka 1843, dok ka cawa man pe otimme, apiiye me cawa no opedo kwo mar kanisa me Protestant. Apiiye no en malaika me aryo, dok pwocce no en pe timme pa malaika me acel. Teka pe obedo malaika me acel, pe obin obedo kwo mar Babiloni calo malaika me aryo ocako teto. Gin ma oyubo pwoc ki apiiye kacel en “cawa.” “Cawa” no (1843) pe onongo otimme, dok pe timme no ocwalo “apiiye.” “Pwoc” no obedo bal me nyuto ni profesi adek ma Miller okokko marac ni gityeko cok ki 1843. Profesi adek meno mar 1335, 2300, ki myaka 2520, Miller onongo oyie ni gitum tyeko ki bino pa Kristo i obal i 1843. Ka profesi me cawa ma Miller onongo openyo marac pe gitimme, man omi Protestant tyen lok me kwero cawa me malaika me acel, dok malaika me aryo oton. Malaika me acel obedo “pwoc” dok malaika me aryo obedo “apiiye.”

Lok me lwaki kacel ki me aryo pa malaika pe twero pwonyore woko, pien gikubedo kacel i yore me prufeta ki kare me prufeta. Pe me acel ki pe me aryo bene gikubedo kacel i yore me prufeta ki “kare.” Prufesi me kare pa pe me acel ma nyuto miaka mia acel ki abicel me cano poto, gityeko atir kama prufesi me kare pa miaka mia adek ki abongwen acel ki nino apar ki abicel pa pe me aryo ma neko, cako iye. Prufesi me kare luwango pe me acel ki pe me aryo, dok bene luwango lok me lwaki kacel ki me aryo pa malaika.

Tic ma koba pa kare me yik‑yik me lyeto me acel ki me aryo omi teko bot kwena me malaika me acel, dok ogolo malaika me Niyabo 10 piny me meriobo wi lobo ka dano megeng ki ducu ki deyo ne. Ka lok ikom malaika me acel, Lakwena White ocoyo ni en “gikwayo ni tice ne obedo me meriobo lobo ki deyo ne dok me poko dano me piny i kom cuk me gnok ma bino pa Lubanga.” Man aye tice acel‑ki‑acel me malaika me adek me Niyabo 18.

“Malayika ma orwate kede loka pa cawa me malakwang me adek, ber obedo me miyo lobo ducu romo piny ki ducu pa weng. Tic ma iye tye kanyo pe en matidi; en tic ma ogengo lobo ducu, dok ki teko ma pe oneno calo tic mukene. Tuny me adwent me mwaka 1840–44 obedo nyuto me lengo pa teko pa Lubanga; loka pa malakwang me acel oromo i gang me tic me misona acel acel i lobo ducu, dok i piny moko peko me dano i lok me dini obedo madit tutwal, ma pe gin omedo nyuto i piny mo keken wiwoko tic me Reformation me mwaka me apar abicel; ento magi ducu gibed mere me gonyo ki tuny matek loyo ma obedo i tere me gengo me agiki pa malakwang me adek.”

“Tiic no bino bedo calo me Nino me Pentekoste. Calo ‘koth me acel’ ne kimiyo, i kwolo me Cwalo Maleng i cako me lok me Wang Ceng, wek omi adok me yat me gin mapire tek, kumeno ‘koth me agiki’ bino kimiyo i agikkene wek oger pwony me kacel. ‘Ci wabedo ni wangene, ka watye ka medde ni wangene Yehova: wuotne kiketo tayari calo odiko; bino botiwa calo koth, calo koth me agiki kacel ki koth me acel i kom piny.’ Hosea 6:3. ‘Omiyo obed uru me yom, wun lutino me Zion, ci upwod ki yom i kom Yehova Lubangawunu: pien en omiyowu koth me acel i kite ma opore, ci en obino cako okwolo pinyowu koth, koth me acel, ki koth me agiki.’ Joel 2:23. ‘I nino me agiki, Ebanga Lubanga, an acwalo Cwalo na i kom dano ducu.’ ‘Ci obino bedo ni ngat mo keken ma olwongo nying me Yehova obino warrwa.’ Tic pa Lukwena 2:17, 21.”

“Atiŋ ma dit me kwena pa lok me Injili pe ibedo ni en tyeko ki nyuto teko pa Mungu ma tek keken onyo ma nokoye kato eno ma oyiko cako ne. Profesia ma otwero woko i kube me koc pa kot me mukwongo i cako me Injili bino dok twero woko i kot me agiki i tyek ne. Kany tye ‘cawa me yweyo’ ma lakwena Petero oneno anyim ka owaco ni: ‘Pi meno, wong iye kwou marac, doku; me ginacwiny wu timokke woko, ka cawa me yweyo obino aa ki i anyim pa Mukama; dok En ocwalo Yesu.’ Tic pa Lukwena 3:19, 20.” The Great Controversy, 611.

Tum pa wang jange me kare me bao me acel ki me aryo ocobo, malaika ono otye ka cako piny me lany kede wic pa en i mwaka 1840, ka meno ogengo teko bot cike pa malaika me acel; dok tum pa bao me adek ocobo, malaika ono otye ka cako piny me lany kede wic pa en i 9/11, ka meno ogengo teko bot cike pa malaika me adek. Cako piny me lany no tye ka kelo ki rwate pa nyayo aryo i tic acel ma rwate—laini iwiye laini. En cike me bao adek aye ma miyo cike pa malaika adek teko. Gityeko twerere kacel calo laini aryo; acel me iye, dok mukene me oko. Malaika adek nyutu tic pa lwak pa Lubanga, dok ticgi no nongo teko ki coc pa bao adek. Me oko en Islam ki tic pa en me porofeta, dok me iye en Kristo i kin lwak pa En—gena me wic. Pi motivo man, Judah olwonge kacel ki osel i porofeta pa Yakobo ma kwako nyutu pa nyirone apar wiye aryo i nino me agiki.

Ka Yakobo olwongo wode, owaco ni, “Ungurwok uru ducu, me atitowu maber gin ma ibin oryom owunu i nino me agiki. Ungurwok uru ducu, ki uwin, wun otino me Yakobo; ki upwony wunu bot Israel, won uru.” … “Yuda, in aye ma owote ibin pwoyo; cingi bino bedo i dogi lukwongi; otino pa won ni ibin dog kany kwedi. Yuda en latin pa rwot; latin na, ki i bwolo i aa malo: oteno piny, opoto piny calo rwot, kadi calo rwot matino-dong; anga ma twero coko en? Ber me rwot pe bino aa ki bot Yuda, kede ngat ma cako cik pe bino aa ikin tungcii, wek ni Shilo obino; ka bot en aye lwak pa lwak ducu bibino rwom. Ocweyo latin pa dongki i yat mzabibu, kede latin pa dongki me dako i yat mzabibu maber; olwoko bongi i kongo, kede lawonggi i remo pa mzabibu: Wange ibin bedo mekwalo ki kongo, kede lakki ibin bedo maler calo leche.” Genesis 49:1, 2, 8–12.

Kristo en Layon me dako pa Judah, ma olwoko twone i rem, kede ma en “yat mwony ma kiryo,” ma i nying pa porofeto otweyo ki “nyara dong osel.” Lok me abar pa can adek otweyo ki lok me iye pa malaika adek. Malaika me acel ki me aryo tye ka cako keken kacel ki malaika me adek, kede can me acel ki me aryo myero ocak keken kacel ki can me adek.

Lagony Matwal

Lweny pa Nineveh obedo “lagony” ma tero oscuriti pa Islam iwiye wi lobo ka anyama ma nek pa Roman Catholicism ocango cen i cike pa Candel ma cok biro, ma eno aye yot lobo ma i Revelation apar ki acel kama oweko me adek bino cito-cito. O bino i “awa” pa yot lobo.

I kare acelene nono piny dyyang matek; kacel gang ma dit acel i dwek apar me taon owoto piny, dok i nono piny no dano alufu abiriyo ki mia abicel oto: ci jo ma dong oromo otiiny maber, kedo olam bot Katonda me polo. Teko marac me aryo dong okato; ci nen, teko marac me adek tye ka bino oyot. Niyabo 11:13, 14.

Cik me Nino cako kare me tem me cal me lee ibedo pi piny weng, dok lweny me Nineve obedo lagony ma nyuto rweny me ker acel me abicel ka ladit ma nyomo me Turo pire tek keken ka en cako wero werone i timo me Isaya abiro aryo ki adek. Tem me cal me lee obedo tem ma iye gin gengo kwede gudi me ngat ma pe tum, dok kigengo pire ka kare me kica pe dong otum tyen. Kare me kica tyen pi piny weng ka Mikael ocako cung. Kare me tem me cal me lee pi piny weng i Niyabo me Yohana toko me apar wiye adek, ka aa i nywal apar aryo nyo odoco anyim, gityeko nyutu kwede i kare me tem me cal me lee pi Amerka.

“Ka Amerika, piny me wol adyere me dini, bino rwate ki Obedo pa Papa i tyeko mito adwogi me dano ki i coko lwak me coyo Sabato ma pe atir, jo me piny ducu i wilobo dong ibino telo me lubo lanenone.” Testimonies, volume 6, 18.

Cal me lapol pa lee otyeko kare me temo i Amerika poto lwongo ki tyeko cing i wi me mia acel ki pyer adek ki angwen alweny gi angwen me Niyabo adiiwen, dok cal me lapol pa lee i kare me temo pi piny duto tyeko cing i wi me ogo madit me Niyabo adiiwen.

“Lwongo ma obedo i rok mapol bene bino cako na lworo cik pa United States. Kadi bedi en aye otel i woko, ento peko acel-lu acel bino oto i kom lwak wa i kabedo weng pa lobo.” Testimonies, volume 6, 395.

Lagony ma konyo ma kelo tic pa lweny i Nineve nyuto cako pa kare me tem pa cal me piny ducu, kun bene en nyuto agiki pa kare me tem pa cal meno i United States. Lagony ma konyo ma kelo tic pa lweny i Nineve yabo dog otuka ma pe tye ki tutwal, ma kelo pwony pa Islam, ma i piny onyuto cal kwede calo nyige. Lagony meno i agiki pa lwongo pa dyeworot wang ceng, ketye ka calone ki lagony ma yabo otuka meno kanyo i United States i cako pa lwongo pa dyeworot wang ceng.

Lagony mapire i United States kitye ka kimiyo cing i Kwan pa Lawicik 23 calo nyom pa twol, ka dong kwanyo oseluoke i cakke pa tito pa koko pa dyeworwen. Lagony meno kinywalo ka bola me mac pa Nashville ochopo. Nyom pa twol, ki lweny i kom Nashville ka Islam oluoke, tye ka nyutu lweny pa Nineveh i kare pa cike me Sunday.

Cik me Ceng i Caŋc obedo agiki me tito “dyewor dyekoo”, pien ka ocakke tito no lokke bedo “dyewor malup”, dok cakke me kare eno myero, i rwom me lagam me bunnebi, nyut agikki. I “ma peko me acel” mamegi Islam onongo myero cwer cwiny luwi me Roma, ma gitye cal me United States, pi mwaka mia acel gi pyer abicel. Lagony (lweny me Nineveh) nyuto cakke me tito dyewor dyekoo, calo teke me tung me turumpeta bene. I Kwan me Lawi mo aparo wiye adek gi adek, tye nino apar wiye abicel ikin teke me turumpeta ki Pentekoste, ma bene obedo teke me Bur me Dako. Nino apar wiye abicel mago i kare me temo me cal me lela i United States rwate ki mwaka mia acel gi pyer abicel me cwero cwiny i ma peko me acel. Apar wiye abicel obedo dyacel me mia acel gi pyer abicel.

Nino diek apar abicel (mwaka mia acel ki piero abicel) gityeko ka myaka mia adek ki abicel acel ki diek apar abicel gicako. Caka ka 22 October, 1844, kare pa porofeta pe dong twero tic, omio myaka mia acel ki piero abicel pa cano obedo kidi me diek apar abicel i Lawi 23 ma cako ki nywako pa turumbeta, ka diek abicel acel odoko nyuma ni, woro pa ensign, ka diek abicel acel odoko nyuma ni, ngolo me Nino pa Kwayo Cul, ka gikone ni diek abicel me oo i dwoko pa Pentekosto.

Kanye “cawa, ki nino acel, ki dwe, ki mwaka, me neko atye ka acel me jo” cako. “Cawa” obedo cawa me yeny piny madit, ma en Cik me Nino pa Cawa. “Nino” obedo nino me cul pa Rwot, ka Kanisa pa Seventh-day Adventist me Laodikea kinyero oko ki i dog Rwot.

Pien gicopo ma pe tye ki tam, kede pe tye ki ngec i kin gi. Yaye, onyo wa dong gitye ki ryeko, wa dong gitye ka neno man, wa dong giparo agiki gi ma nyuma! Nining ma dano acel romo ryemo arwoto acel, kede aryo keto arwoto apar adwong i cwer, ka pe Obila gi ocwolo gi, kede Rubanga ojuko gi? Pien obila gi pe calo Obila wa, bene jacwiny wa kengi gin lwet me adwogi. Pien yat mac gi oa i yat mac me Sodoma, kede i poto me Gomora: nyig yat mac gi en nyig ma ki, kede okok gi ginywal mabii: Kwon gi en kwon marac me nywono, kede anywal ma opong ki kwor me twol. Pe man kiketo ka ikano koda, kede kikingo ka i kin mwandu na? Diyo en mara, kede cul me culo; tyen gi biro nyeko i cawa ma opore: pien nino me abal gi tye cok, kede gin ma biro iwiye gi tye ka myero oyot. Pien Rubanga biro ngolo bura i kom jo ma enge, kede en biro woko ki cwercwiny me tich pa luticce, ka en neno ni teko gi oto woko, kede pe tye ngat ma kijuko, onyo ngat ma gileko. Kede en biro waco ni, Kwene aye lubaale gi, obila ma gitye ka geno iye? Deuteronomo 32:28–37.

“Cawa” me yengec me ngom tye olwo “nino me cangi.” En aye ngol kop pa jo i Adventism ma pe gin tye ki niang marac pi ngec ma omedo i nino me agiki. Gityeko yero lwala me bwongo me adeilgang iwiye, ento i ada, lwala gi no obedo apu.

“Cik cobo otyeko bino: Pe myero wek gin mo keken donyo ma bino kwoyo piny me wiye me yot pa wiye ma wa tye ka gedo iye cawa ducu acalo lok otye bino i mwaka me 1842, 1843, kacel ki 1844. An atye iye kwena man, dok cake kare meno awoto tye ka acung i wang lobo, an awinyo adwong i lyeto ma adier ma Lubanga omiyo wa. Pe watam me kwanyo tyenwa ki i kom otoka ma gin oketo iye, ka nino ka nino wa yero i kom Lubanga ki lego matek, wa yenyero lyeto. In paro ni abedo anyalo juko lyeto ma Lubanga omiya? En myero obed calo Lwala me Ceng me Jami Ducu. Otye ka telo an cake kare ma ginyisa.” Review and Herald, April 14, 1903.

“Dwe” tye ka nyutu dwe me acel.

Dongi oyeng, ungo lutino pa Sayuni, kendo uriwore i Mukama Rubanga wunu: pien En omiyowu kot ma mukwongo calo atir; kendo bicwalo pinyowu kot, kot ma mukwongo, ki kot ma lacen, i dwe mukwongo. Kendo gangi me yweyo obino opong ki gwen, kendo dogo obino opong aloka ki piny ki atar. Kendo Abidwoko botu mwaka ma twol obedo ka camo, ki nyige, ki odido, ki twol madit ma Abinoocowore i kin wunu. Kendo ubicamo adita, kendo upong ki yub, kendo ubipwoyo nying Mukama Rubanga wunu, ma oticowu jami me cingwen; kendo lwanga na pe gibino bedo ki wic. Kendo ubingeyo ni An atye i dye Israel, kendo ni An aye Mukama Rubanga wunu, kendo pe tye acel mukene: kendo lwanga na pe gibino bedo ki wic. Joel 2:23–27.

“Cawa” me cikke pa Sunday law, Islam me lwedo me adek me cano bicako kwo iye atita, dok Adventism me Laodikia biro wil adada pien gityeko keto geno gi i lwela pa twol. I kare meno, i dwe me acel, kot me agiki kibiro cholo i cing jo ma gilwongo. I kare meno nyo, United States kibiro neko, i nge cwercwiny ma oa Nashville nyo dok nywal woko. Cwercwiny meno ma en kwan me balo gangi madwong, bicako, dok i cawa me Sunday law United States gibiro tyeko (gineko) calo ker me abicel me angwen i profesi pa Baibul, ka tyeko nyutu kare me tem pa cal me kwena ni dong bicako i wi piny, ma gityeko ka ker me abiro cito i agiki ne, ka pe tye mo keken me konyone (gineko).

Yufurate

Kulu Euphrates kicwalo kwede rwom me nyig coc kacel ki Islam, ka Euphrates nyuto ni, “miyero lyeto, onyo pwony keken me aa woko.” I kin gec me aryo, yamo angwen ma itweyo i Euphrates giyabo.

Eka malayika me abicel obino, ci anongo dwon acel aa ki i tung adek aryo me kicopo me golide ma tye i wang Mungu, ka waco bot malayika me abicel ma tye ki trombeta ni, “Yab malayika adek aryo ma kitweyo i aat maduong Eufurate.” Eka malayika adek aryo-gi oyabogi, ma gicikogi kare acel, ki nino acel, ki dwe acel, ki mwaka acel, me neko butyo acel me adek me dano. Niyabo 9:13–15.

Yufurate pe kelo wang acel me anyim me ci lobo ma Obino me Cik, dok Islam pe “lutino ma aa wa anyim” i profesi. Kitgi me profesi en ni gityeko gwokogi dok giyabo, ka cak ki Hagar ma Sara ogwoko.

Aci Lubanga owaco ni, Sara dako mamegi, ada biro nywali ni latin dok ibiro lwongo nying-ene ni Isaka; kadi abiro cinggino cik me alim ki en pi cik me alyel, ki bene ki nyikwaya ma bino nyuma-ene. Dok ikom Isimaela, alimo kwedi: Nen, abimiyo en gum, abimiyo en obed me anywal, dok abimedo en matek ahinya; en bino nywalo rwodi apar wiye aryo, dok abiro timo en oganda madit. Acakki 17:19, 20.

Ishmael obedo me keto obed ngat ma nywal adwong, kadi Euphrates tye ka lok man nyuto nywal adwong. I agiki me profesi me mwaka mia acel ki piero abic me atica me “woe” me acel, profesi me cawa acel, nino acel, dwe acel, ki mwaka acel ocako ka Islam oyabo ne bedo ni omek jit acel i acel me ludito. I kare me cik me Sunday, ker me abicel me profesi me Baibuli kiito, dok en obedo jit acel i acel me Roma me kare ni. Islam otyeko twero me gwoko i nino 11 Agusto 1840, ka otego teko i kare me kwena me malaika me acel, dok oyabere dok i kare me otego teko me kwena me malaika me adek i 9/11.

I dye 9/11, pwolo cing me cing marwate pa lakwo mia acel ki angwen apar ki angwen apar ocako ka ngolo me jolel otum adwogi, dok ngolo me jomakwo ocako. Ka Islam pa can me adek owokke i dye 9/11, ceto dong oywako ite kare me pwolo cing.

“Neno-ni me tic man pe omio i mwaka 1847 ka obino tye ka jo owot pa Adibenti ma neno Sabato ne obedo manok tutwal, dok i kin jo manok gi, ne tye ka manok ma gineno ni gwok pa Sabato tye ki alwak madit ma twero yubo dogola i kin lwak pa Mungu ki jo ma pe gitye ki yica. Kombedi cobo pa neno-ni tye ka cako niangere. ‘Cak pa kare meno me akumu,’ ma konyere ka, pe lok ada i kare ma otoe bibedo ka cako kweyo piny, ento i kare ma poto tutwal ma pe gin otyeko kweyo, ka Kristo pud tye i ka ler. I kare meno, ka tic me warrac tye ka tyeko agiki, akumu bibedo ka bino i piny, dok rok bibedo ka cwer cwiny, ento gibedo ka kigengo me pe twero tamo tic pa malaika me adek. I kare meno ‘koth me agiki,’ onyo yweyo ma aa i anyim pa Rubanga, bibino me miyo teko i dwol madit pa malaika me adek, dok me ryemo jo ler me timo yot ka ginywolo i kare ma otoe abiro me agiki bibedo ka kikweyo.” Early Writings, 85.

“Cawa manok” ma telo i tyeko pa kare me koma adwogi me ngat acel acel, en aye kare ma “Kristo tye i Kama Maleng” ka “tyeko” “tic pa warruok.”

“Ka i yo ma kit pa cing, ma obedo tipo me cwercwiny ki kapat ki tic pa lubwong pa Kristo, pwony me lwayo bugo me ka maleng en obedo tic ma gudu ma Lakwena Madit otimo i dyer me mwaka me tic pa lubwong. Man en obedo tic me agiki pa cwiny me kwanyo cobo—kwanyo onyo kelo ka woko gric ki i Israel. Otye ka nyuto tic ma gudu i tic pa Lubwongwa Madit i polo, i kwanyo onyo juko woko gric pa lwak pire tek, ma kigero i buk pa rekod i polo. Tic man otwero tic me nonyo adwogi, tic me ngolo kop; dok otum woko coc i akina me bino pa Kristo i obutu pa polo ki teko ki dul madit; pien ka En obino, kop pa dano ducu dong kigolo tyen. Yesu owaco ni: ‘Mucwalo na tye kweda, me miyo dano acel acel calo tic pire obedo.’ Niyabo 22:12. En tic man me ngolo kop, ma otum woko coc i akina me bino me aryo, ma kikwanyo i lok pa malaika me acel i Niyabo 14:7: ‘Lwongo Lubanga, dok umii woro bot En; pien cawa me ngolo kop pire dong oo.’” The Great Controversy, 352.

“Kwanyo piny cing marac pa jo dongo ne” tye ka timore i kare me bura pa jo ma tye ka bedo.

Pi wutuc en, kadi dong oluwo tamwu, wek balawu gujwa woko, ka kare me yweyo wa bino ki i wang Rubanga; dok en bino tyeo Yesu Kristo, ma con owaco kwomwu: ma polo myero ogam en nio ka kare me dwoko gin ducu i kitgi, ma Rubanga owaco ki i dog lanebbiwi maleng ducu acakki ki i acakki me piny. Tic pa Lukwan 3:19–21.

Pi ngat dano obedo ni oyot me golo cwer, myero obed ka tye ka kwo, ci golo cwer ma Peter ka dong eno tye ka lok iye kany i ryemo ne ma pe twero poto, timore ka “ceng me yweyo bino.” Yweyo ki ceng me yweyo obedo kot ma lacen, ma ocako ka malaika me teko i Revelation apar wiye abicel odok piny me gengo lobo ki ducu me wang acel pa Lubanga. Malaika man me teko no bene obedo malaika me acel pa August 11, 1840 ma odok ka Islam ojukke, ci malaika no “pe obedo dano mapol kato Yesu Kristo.” “Yweyo” ki “ceng pa dwoko gin ducu dok i kabedo ne” cako ka Islam olonyo me cano akeno ki doggola, ci dong ojukke ka jo mia acel ki pyer adek ki angwen tukul ka kiketo lak me cim. 9/11 cim me ceng pa yweyo ki yweyo, ma obedo kot ma lacen, ci bene oketo cim i kare me “dwoko gin ducu dok i kabedo ne.” Gin ma idwoko i kanisa, ma aa ki tugo me 1863 obedo kanisa ma lweny, ento bino bedo kanisa ma oloyo, obedo kare me keto lak me cim pa jo mia acel ki pyer adek ki angwen.

Kanisa ma lweny en karacel onyo dog otigo ki nyig yat marac, kede kanisa ma olare en mot pa nyig yat me akwongo ma igolo i Pentekosto. 9/11 obedo tyen lok me akwongo ma Balaam odoko ka gomo osel ne, kede Balaam (United States) cako odiko lweny me wilobo ducu ikom terorism pi cente acel ka ceng atika ma pe ikwano opong. Osel pa Balaam nyuto neno ma lyel adek ma tye kany me cako lyel me adek, kede ma wot kacel i tung acel ki otito me malaika adek. Pi meno, lyel adek ogwoko ma cing ker kwede i yore adek me malaika adek. Pi tyen lok man, i kare me aryo ma Balaam ogomo osel ne, bedo me adwogi aryo, calo ma bedo kare ducu i hatua me aryo. I kin oting twok me vino aryo pa lobo me kare con ma atir kede lobo me cwercwiny me kare-ni ma lengo, Islam ogomo Israel i October 7, 2023, kede cente acel kany aketo twero me gwok ikom Gaza, kede ci Islam bigomo Nashville.

Lweny me Nashville obedo me aryo i kin lweny aryo me gwen ma i cing caden pa Balaam timore i dyere otogo. Nashville nyutu alama me yore me profesi ka obor pa kok me dyewor i dyewor rwatte ki malaika me aryo. Obor pa kok me dyewor i dyewor cako ka jo mukwano aryo pa Kristo, (ma nyutu obor pa malaika me aryo) gonyo osio kacel ki cako me donyo me lworo. Yat acel man i agiki telo i kruc, ma nyutu yengo me ngom me cik pa Ceng me Nino pa Jamo ma tye cok bino, ka ladit nyako Roma loyo ker me abicel acel me profesi pa Baibul i ngeye ka pe gitye ka poo iye pi historia pa United States.

Ka ladwong ma pe aticakocako werne i cike me Candi, lweny me Nineve obedo ni dok kede nongo lagony obedo ni gilwongo, ma nyuto yabo me kare me temo me cal me lela i wi piny. Lweny me Nineve en tum me pwony me koko me dyeworwen, ma ci dok bedo koko matek me malaika me adek. Cakke me kare meno, ma ginyuto ki atem me kwo me pe kite on Nashville, bene obedo ni lweny me Nineve omiyo calone, pien Yesu, calo Alfa ki Omega, kare ducu onyuto agiki ki acakki. Atem me Nashville, pi twero me porofeto ma mite, ibino bedo ki jami me loc me Roma i wi Persia ma weko Islam otwoyo piny ducu ki cencen. Donald Trump en anyuta me cal me Roma, ci enobedo larem i lweny me Nineve ma rwate ki atem me Nashville, ento tekone me gwoko kene ikom potopoto me Islam obedo ni otum woko.

Lweny ma Ronald Reagan oloyo iye i mwaka 1989 pe obedo lweny ma lyeto; ne obedo “cold war” ma ocako i agiki me Lweny me Piny me Ario. “Cold war” pa Trump en lweny me Panium, dok en owoto i Lweny me Piny me Adek i kare me cik me Sabiti, ma kitone bene kinyuto ki lweny me Actium kacel ki lweny me Nineveh. “Cold war” pa Trump, ma kirepresento ki lweny me Panium, omedo i kwanyo piny me “otogo” me poko Kanisa ki gavumenti i Constitution, calo ma kinyuto ki kwanyo piny me “otogo” pa Berlin i mwaka 1989.

Nashville kelo ka nyutu kama dong osweko Balaam tye ka yubo tung Balaam i dila, kwo ma nyutu kalema i dila. Kare me koko pa dyewor tye ka cako ki gin mo ma opwod iye dila me kwanyo i Constitution, kanyoo ka cim me cako keto cal pa lee (rwom me kibina pa kanisa ki gavumenti) ki waymark ma oyore me nyutu ywayo piny dila me kwanyo i agiki me keto cal pa lee. Donald Trump biwaco i kit me profesi ki cik me executive order ma onyutu rwom me waco i Sunday law, calo ma onywuttek ki Alien and Sedition Acts me 1798. Kanyo enobedo ka lwayo globalists me Democratic party ki lawotgi me RINO globalists me Republican party. Lubanga me en i kom wasigu ma onywuttek ki Persia i lweny me Nineveh, bino weko tung aryo me lweny pa polityk ka ginywalya woko ki tek ma gitye ka mito me kwanyo ongwen me Islam ma gibino yore i kom piny. Tung Trump ma gi yubo otye dila i acakki me koko pa dyewor ma omedo nyutu ni itye ka cito i dila me agiki.

Wan waabedo maboro i kom neno man me kwo marac adek i nyutu ma obino.