Min White owaco lok ma kato acel ni, coc ma i Isaya ma Yesu okwanyo i kan kacokke me lega i Nazareti pe onywako keken ticce, ento bene onyuto tic wa calo kit macalo twero lanyut. Tim me rwom mapol me tic man ma gi moigo ki mo me cwiny maleng, pe twero tenyo keken i ye, ento time ki gin ma ogure kakube me lanyut pa miya acel ki abicel adek ki angwen.
Tipu pa Rwot Lubanga tye iwiya; pien Rwot omiya wiro me lero lok maber bot jo ma woro kene; ocweya me twero cwiny jo ma cwinye otuuk, me tayo wacu me yotcwer bot jo ma omako, ki me yabu dog gang tic bot jo ma otweyo; me tayo mwaka ma Rwot oye, ki nino me culu pa Lubanga wa; me cweyo cwiny jo ducu ma peko; me keto ne jo ma peko i Sayoni, me miyo gi ber me kaka maleng ka can pro me lyeto, mafuta me yom ka can me peko, bong me pwoc ka tipu me can too; wek gilwongo gi yadi me twero, migolo pa Rwot, wek en oywongere. Ka dong gibedo me yubo kabedo macon ma opol, gibedo me cako me maluwo kabedo ma pe gitye, dok gibedo me yubo me gang matwec, kabedo ma obedo ma rac pi kar mo me pok mapol. Dok jo ma pe gin pa gangi gibedo me cung ka nongo kwediu cam, ki lutino jo mogo gibedo lugwok kwedu ki lugwok poto winiu. Ento wun gibedo me lwongo wun Jo kapat pa Rwot: ji gibedo me lwongo wun Lutic pa Lubanga wa: wun gibedo me cam mwandu pa Lurok, ki i wiicwa gi wun gibedo me piengore. Pien ka canu, wun gibedo me nongo me aryo; ki ka wiicwu obedo ma rac, gi gibedo me yom i calo pa gi: pi meno i ngom pa gi gibedo me nongo me aryo: yom ma pe tum gibedo botgi. Isaya 61:1–7.
I butic ma okato wa acakke ni wa cako ngwero “awa, dwe, nino kacel mwaka” ma ocako otito cawa me porofeto me mwaka mia adek ki abicel acel, kacel ki nino abicel adek. Cawa pe dok tye, ci lok adek me cawa-ni weng myero kitiyo kwede i ngec me cing, i nino me agiki, ka kit ma porofeto me ayela me acel ki me aryo doki ka pire tek i ayela me adek. “Mwaka” en “mwaka ma rwatte pa Lakwena,” dok bene en “nino me okumu pa Katonda wa.”
“Anino,” obedo “anino me can,” anino me cul, kacel ki me cwalo kwero, calo Mose omiyo otito.
Aworo obedo na an, ki cul ma aculu; tyen gi bi yel i kare ma opore: pien nino me peko gi dong tye cok, dok gin ma bi bino i komgi tye ka yot oyot. Deuteronomy 32:35.
I buk Icaya tye “mwaka ma iye rwom,” kacel ki “nino me chuk,” dok nino me chuk en “nino me can” pa Musa, ka stopu pa Laodicea twolo ka gin gamo cul kacel ki chuk. Cawa me yeny piny maduong, nino me can, mwaka ma iye rwom, kacel ki dwe me acel, ducu rwatte ki cik me Ceng Odyek. Lok “dwe” i Joel en lok ma omedo, ento lok ma omedo ne tye atir. Jo ma gonyo lok omedo lok “dwe” i yoo me rwatte ki ada ma kot me nyuma bino i dwe me acel.
Omiyo weng, wun lutino me Zayoni, kadi wubed ka mito yomcwiny i Ikomo Rubanga wunu: pien en omiyowu kot me mukwongo ki rwom maber, dok obiro keto kot piny piwu, kot me mukwongo, kacel ki kot me agiki i dwe mukwongo. Joel 2:23.
Lok “month” obedo gin ma oloko me nyuto lok, pe cal me coc ma natcha i lok ma kiweko ka ilok me Mungu. I loko me Ibru, lok no owaco keken ni kot bino “i me acel” onyo “calo i kare me acel”—mako ni Mungu biro dwoko kot i karegi ma tye kakare, calo onyo obedo i kare macon. Lakwena White i kare mapol mito tye ka rwateyo mwandu me Millerite me mwaka 1840 wa i 1844 ki Pentecost me nyuto kot ma agiki i nino me agiki. Kot ma agiki bino “calo i kare me acel,” ma obedo Pentecost, ma Lakwena White i kare mapol rwateyo ki cik me Ceng-Juma.
“Malayika ma rwate kacel i tito kwena mar malaika me adek, obedo me medo piny lung gi dwonge. Kany tyen lok me tic ma bino bedo me ceng acel me wi piny ducu kacel ki teko ma pe onen calo ma otime coni. Rwom mar guro me bino pa Kristo i mwaka 1840–44 ne obedo pwony me dwong ma oyubo teko pa Katonda; kwena mar malaika me acel ne gityeko kawo i kabedo ducu pa ba-misionari i wi piny, dok i matye i kabedo mukene ne tye iye miti me dini ma maduong loyo ma gineno i piny mo keken cakke ki rwom mar Reformation me mwaka me aparacel ki abicel; ento gini ducu gibino loyo ki guro ma dit ma tye ka i lwor me agiki mar malaika me adek.
“Batic man obedo calo tic pa Nino me Pentekoste. Calo ‘koto me mukwongo’ con gityeko timo ne, i kweyo me Cwiny Maleng i can me yabo Injili, pi kelo kanynyiko pa yat me mwonya ma pire tek, otúm ‘koto me agiki’ bineno gimiyo i agiki pa tic man pi nywalo pa kacel me rwot. ‘Ka dong wabineno ngeyo, ka wanywako mede pi ngeyo Rwot: aa pa en otyeko ryeko calo ceng me poro; kadi en bino botwa calo koto, calo koto me agiki ki koto me mukwongo bot ngom.’ Hosea 6:3. ‘Wubed ma yom dong, wun jo Syoni, kadi wurejre i Rwot Mungu wunu: pien en omiyowu koto me mukwongo i kit ma opore, kadi en obi kelo koto piny ne wu, koto me mukwongo, ki koto me agiki.’ Joel 2:23. ‘I nino me agiki, owaco Mungu, abikweyo Cwiny na i wi dano ducu.’ ‘Kadi bibedo ni ngat mo keken ma olwongo nying pa Rwot, gibireso en.’ Tic pa Joote 2:17, 21.”
“Awobi maduong me Injili pe obedo ni opwod ki nyut pa teko pa Lubanga ma tek kato ma nyuto cakke ne. Joneno bita ma otimme i mwaka pa kot mukwongo i cakke pa Injili, bibedo nino tye ni gitimme dok i mwaka pa kot agiki i agik ne. Kany tye ‘cawa me yomcwiny’ ma lakwena Petero neno anyim ka owaco ni: ‘Pi meno pok uru, dok urwatte, wek grwok wunu gikwany, ka cawa me yomcwiny obi ki i wang Kacel pa Rwot; dok en bicwalo Yesu.’ Tic pa Lukwena 3:19, 20.” The Great Controversy, 611.
Pentekosito obedo “yabbe” onyo “cako” me tic pa Injili, dok koth me agiki i “tyeko” en “gikone.” Mukwongo tye kelo kit ma me agiki. Dwe me akwan tye nyutu miiro me Mwoyo Maleng i cawa pa cik me Dyeng Pa Lubanga.
“Pe onyo acel ku iwa pe bino rwate cing pa Nyasaye kun kit ma wa tye kwede i karakter wa pud tye ki bala acel onyo woto acel iwiye. Oweyo ni en gin ma tye i komwa me yubo balo ma tye i karakter wa, me pwonyo ot pa cwiny ki jwamolek ducu. Ka dong kit man otimere, to kot ma lacen bino kobo i komwa calo kot me acel ma okobo i kom jokwongo i Nino pa Pentekoste. …”
“Wuot pe itye timo ngo, omero, i tic maduong me ryekcung? Jo ma tye kacel kacel ki piny dong tye ka rwate ki kit me piny, kadi tye ka ryeko pire tek me anywali me alwor. Ento jo ma pe geno gin kengi, ma tye ka obedo piny i nyim Lubanga, ka pwodho tipo gi kun gi winyo ada, gin man tye ka rwate ki kit me polo, kadi tye ka ryeko pire tek me cing me Lubanga i wi cing gi. Ka cik ocako wuot anyim kacel ki keto alama, kit pa gin obedo maber, maleng, pe ki bilik mo pi naka.” Testimonies, volume 5, 214, 216.
“Dwe me acel” obedo cik me Ceng Nino me Paica, “cawa” me yegyeg piny madit obedo cik me Ceng Nino me Paica, “nino” me atura, cul mo kelo dwoko, ki monoc obedo cik me Ceng Nino me Paica, ka “mwaka” ma atir me yee obedo cik me Ceng Nino me Paica. Higa mia acel ki pyer abic me poro lok me wo mar acel tum tyen i cik me Ceng Nino me Paica, ka higa mia adek ki abic acel, ki nino abic kacake iye.
Ka owaco bot malaika acel me abicel ma tye ki turumbeta ni, “Yab malaika angwen ma kitweyo i atekere maduit Euphrates.” Ci malaika angwen no oyabogi, ma pegi dong gityeko keto ne cawa acel, ki nino acel, ki dwe acel, ki mwaka acel, me neko bute acel me adek me lwak. Niyabo 9:14, 15.
“Malayika angwen” ma “otweyo i aora maduŋ mar Yufurate” pe “olonyo” i saa me cik pa Cawa me Nino dyel. Gin otimo “oyubbe” ki lok pa profesi pi saa, nino, dwe ki mwaka pa can me aryo me neko dul dano acel i adek. Amereka otime ka onek in kacel me ker me abicel i aryo i profesi pa Baibuli i cik pa Cawa me Nino dyel, ci Amereka en acel i adek pa dul me aryo-kato-acel ma kicako i cik pa Cawa me Nino dyel. Can me aryo kitye doki i can me adek, calo malayika me aryo dok kitye i malayika me adek.
Yamo angwen angwen no konygi ka ot 9/11, ka gimarko cako me cing cing me luk hajar mia acel gi pyer adek gi abicel, dok kare acel ka man pe otum, gityeko twero gi. Ka jo ma kipwonyo kwede i Isaiah abicel acel ma koliye giyubo kicweyo, gicweyo kwede pwony me kuc ma otwero weng ka Coo me Kuc ocer awobe ducu i kare me cik me Sunday, ma bene obedo “saa” me yeny madit me lobo. Jo ma koliye i mwaka ma kigamo, bene gin eno acel acel ma koliye i Ezekiel abicel abicel ma orwako cing me Lubanga. Yesu ocako ticne kun ocito i Isaiah abicel acel, dok Min White oyubo lokke kwede tic wa.
“Kristo onyuto ticce bot lobo ka, i kar ot lega i Nazaret, en okwanyo ki i porofeto pa Isaya: ‘Yamo pa Lacoo tye i komna, pien obiro anyimoo me yubo Injili bot lungi; otye ka ocwalo an me yubo cwercwiny ma obale, me yubo yweyo bot je ma otyeko omako, ki me dog cen ma obwang, me weko ka je ma omwonyo, me yubo mwaka ma Lacoo yeye iye.’ Tic adwong mene ma obedo i nyime!—Me yubo mwaka ma Lacoo yeye iye. Kare man omako ngec pa kare i kare, odok ka i mwaka i mwaka, ka kare pa temo pwony pud tye. Lubanga tye ka kur me winyo kwano ki doko; tye ka nenyo ka dano tye ka duto cok bot en, en keken ma twero konyowa. En mito matek me tim balgi wek obi kica, me rwatogi calo jo ma pire kene. En bi rwato cwiny weng ma otye ka olokore ma bino bote; pien obedo me tic man pe ka Lubanga onimoo Wode acel keken ma otyeko nywalo.”
“Ento pieno ngo Kristo pe otum tyeko lok ma kigwoko i Isaiah? Pien ngo en oloko woko nying lok man, ‘ki ceng me marac pa Lubanga wa’? Dul lok me agiki man bene obedo adwong me ada calo dul me acel; dok Kristo pe oyik ada ki mileng pa en, ka pe oloko i lok pa en kikome ma en omiyo lanebi ma en ocweyo. Ento dul lok me agiki man no obedo ma jo ma gwoko en olwongo me geno iye, dok ma gin gicako mito timo, ka gitye ka tyeko acaka kwano ngolo me lok i kom jo ducu ma pe tye i yot wiye me dini pa gi. I kare ma pe gimiyo jo lok me ada, me tim ber, ki me kica, gin pe gitye ka peko jo ni Lubanga olweny poto me piny ducu ma pe gitye i dini pa gi. Kit me Lubanga calo Wonya ocako nywako marac, dok kigwoko en piny me cik jo.” Signs of the Times, January 14, 1897.
“Cik pa lwak pa Katonda i kare man dong kicopo i lok me neno pa Ayela ma tito tic pa Mesaya ni: ‘Aremo pa Mukama Katonda tye i komna, pien Mukama oworo na me tito lok maber bot lwak ma pok ber; ocwalo na me yubo cwiny jo ma obale, me golo lok pa rwot me ryeko bot jo ma kiketo i twero, ki me yabo ot pa koma bot jo ma kitweyo; me golo lok pa mwaka ma Mukama agamo, ki nino pa cul pa Katonda wa; me cweyo cwiny jo ducu ma gengo, me keto bot jo ma gengo i Sayoni, me miyo gi ber me rwom me anyim me buru, mafuta pa yom-cwiny ka malubo pa gengo, aguu me pwoc ka kare me cwiny ma lit; wek kinyar gi yat pa sprawa, gwoko pa Mukama, wek en aye onenwa i deyo.’”
“‘Gin gubiyubo kany odoko, kabedo ma dong obale; gubiyero kany ma kare-kwede obedo kikome, dok gubidwoko kakare ma obale, ma obedo kikome i anyim pa odong madwong.’” Lake Union Herald, November 11, 1908.
Nyingi wa wa idwogo anyim i lok me dok tic pa atem me aryo i atem me adek, onongo myero wa poge keken ni onyuto ni myero onego wa niangor kwede keto “rek i kom rek.” Man nyuto ni “saa” duto, “nino,” “dwe,” kacel ki “mwaka” duto i Lok ma kiweyo ki cwiny ma rwate ki dong cik me Nino pa Lapor, myero bene otim i yubo me Islam ma tung’go i kom cik me Nino pa Lapor.
Nga ce ka acalo: lok “saa” nonge i buk acel keken i Itebuk Macon, dok buk no en buk pa Daniel. I Daniel, “saa” konyere tyen abic.
Kadi dano mo keken ma pe ocung piny ka woro, in aye cawa acel no ibicwalo iye i dyek me mac ma tye ka lany. … Kombedi, ka un tyeko rwate ni i kare mo keken ma un winyo dwon me cornet, flute, harp, sackbut, psaltery, ki dulcimer, ki kit weng me wer, un cung piny ka woro cal ma an atimo; ber: ento ka pe un woro, in aye cawa acel no ibicwalo iye i dyek me mac ma tye ka lany; dok ngo en Lubanga ma ibino gwokowu ki iye i cinga? Daniel 3:6, 15.
Min wadit White dong omedo tiyo ki Daniel adek, ci pi meno “cawa acel” no bene tiyo i kom cik me Ceng Dyewor. I Daniel cabic adek ki angwen, Daniel pwod pe ngene “pi cawa acel” ka en tye ka cwer cwiny me loki piny cik me kuc ma bino i kom Nebukadneza.
Itye Daniel, ngat nyinge apaco Belteshazzar, owilo tam matek i kare me saa acel, dok tamo ne omwoyo maber. Kabaka oloko, ne owaco ni, Belteshazzar, kik lek onyo awene me lokke pe omwoyi. Belteshazzar odwoko owaco ni, ruothna, lek meno obed bot jo ma marac keni, dok awene me lokke obed bot wasigu ni. Daniel 4:19.
Daniel tye ka cing iye pi “cawa acel” kun eno otemo ni ngeyo kit ma obedo me nyutu ni Nebukadinezara ngec pa kwanyo cing ma biro i kom. Daniel tye ka twero cawa me malaika me acel, ma ogolo ni “cawa” pa kwanyo cing otoya. Lok pa laneno ne kinyutu bot Nebukadinezara, dok mwaka acel i nyuma, kwanyo cing i kom Babiloni ne kigolo i kom Nebukadinezara.
I kare acel-lu kwo lok man otimme i kom Nebukadnecar; kede ogolo ne ki i kin lwak, ci ocamo yat macalo dyang, kede denden opong ki nywol polo, nongo yie wiye odongo macalo yie abila, kede lapii cinge macalo lapii winyo. Daniel 4:33.
Daniel tye ka oneno cing me cik pa Nino pa Cawa ma tye ka bino wang acel, ka otye ka bino, en aye “saa” me ngolo kop i kom Babiloni. “Saa” aryo weng tye ka nyutu cik pa Nino pa Cawa, ma en aye saa me nyik nywal malac. Nebukadinezara en alpha, dok Belshazara en omega me lok pa Babiloni; dok Belshazara ginero i dyewor acel ma cing ma coo coc ocako piny i i gang.
I kare acel-ni cingi pa lwak dano obino piny, dok gicoyo i wang ryek-lam me golo lyel i kom tongo pa loke me ot pa kabaka; kabaka bene oneno dul cing man ma ocoyo. Daniel 5:5.
I kare acel acel ma coc ocako kwede i wi dogola nyuto kare ma cik me Sunday ma ki coyo i coc obalyo “dogola” me gwoko kwede kibet ikin kanisa ki gavumenti i kare me cik me Sunday, dok ci Babilon otyeko, macalo United States bene otyeko calo ker me abicel ma angec i profesi me Baibul. Calo ker me abicel ma angec, United States en teko ma looro pi mwaka mar abiro me lanen i Isaiah 23, ka nyako malaya me Tyre kilwongo ni gitye ka pe ginene dok. Ker onyo rwot ma Isaiah lobo lok iye bene en nino me mwaka mar abiro, dok ker ma olooro pi mwaka mar abiro i profesi me Baibul ne en Babilon. Kwolo piny me Babilon pa Belshazzar tye ka kelo cal me kwolo piny me United States i kare me cik me Sunday, ka coc i wi dogola rwate ki lok macalo dragon i Revelation 13.
I Cak acel wiye jabwolo me Babel ocako ki cik me Ceng i akwana angwen, ka dwogo me aryo nyuto ni kwanone bino i saa acel, kede i nino acel.
Ci aneno dwoko maber ki polo, ka waco ni, Wu woki ki i kom iye, un lwakara, wek pe ubed jo ma gulwongo kede i cobo pire marac, kede wek pe urece ki i twero ne. Pien cobo pire marac otyeko donyo nywal polo, eka Lubanga opwoyo tim ne me bubo. Cul iye calo en bene oculou, eka umed iye aryo kato calo tim ne; i kato ma en oywalo, uywal iye aryo. Dano mene en omiyo kene ducu ducu, kede odak gi yom pa lobo, med umiye rem kede cwercwiny rom kwede; pien owaco i cwiny ne ni, Adwong ka rwot mon, pe abedo lacino, kede pe abineno cwercwiny mo. Pi meno twero ne bino i nino acel: to, kede mwok, kede kec; eka gibitwange ducu ki mac; pien Rwot Lubanga ma ngolo cing iye tye gi teko. Eka rwodi pa lobo, ma otimo tim marac kede en kede odak gi yom pa lobo kede en, gibikwongo piye, kede gibiyweco pire, ka gibineno lyel me kwanyo ne, ka gicung bor, pien lworo me rem ne, ka gikwalo ni, Ee, ee, Babilon gang mabongo man, gang ma lonyo! pien i saa acel ngol cing mamegi obino. Niyabo 18:4–10.
Atirir kede, acaka me ngolo ma iwotwot ikom Babilon cako i kare me cik pa Sunday me ayat me adek, ka roj pa Lubanga mukene oluongi kacok ki i Babilon. Jon onyuto kare me ngolo pa en ka obedo “nino” kede “saa,” ma okene ni nyig coc me kare myero giwinye cal cal.
Abiro me Yub Nwong acel ne myero gu ket i dwe mukwongo, ci Yub Nwong acel rwatte ki yat mo kwer, ma dok rwatte ki cik me Ceng nino Dyeng.
Apo Ladit oloko bot Musa ki Aaron i lobo Ejipito, ka nwoyo ni, Dwe man obedwogo botu kacake me dwe; en obed dwe me acel me mwaka botu. Wu lok bot kwole ducu pa Israel, ka nwoyo ni, I nino me apar pa dwe man, dano acel acel gibikawo romo me gang pa worgi, romo acel pi gang acel: Kadi bed ni gang eno tin twero romo, wek en ki jare me gang ma cok bot gangne gikawogo kacel, calo wel pa dano; dano acel acel calo camme bityeko welu pi romo. Romou obed ma pe ki can, dyel cware, me mwaka me acel: bikawone ki i dyang, onyo ki i dyek. Kadi ibigwoke oyot wa i nino me apar gi angwen pa dwe acel ka man; ka kwole ducu pa oganda Israel gibitye woto oneke i janek. Exodus 12:1–6.
Pasaka obedo cako me kare ka Pentekosito, ci pi meno enongo nyutu Pentekosito, ma dok rwatte ki cik me Sunday. Ot me woro oyikwongo malo i nino me acel me dwe me acel, ci pi meno enongo nyutu tyeko me yiko malo kanisa ma loyot calo alama i kare me cik me Sunday. “Cawa,” “nino,” “dwe” ki “mwaka” me can me aryo tye ka nyuto cik me Sunday, ka dok i rwom pi rwom moko ki moko me nyuto kare gi rwatte ki cik me Sunday ka kit ma lok tye iye rwatte. I kare me cik me Sunday, kare me aryo me lubanga me papo me tero ayela cako, ma me acel obedo myaka 1,260 ma omedo martyri me kare meno, ma i pwoc me abic giyero bot Lacoo ki penyo me “ange nining,” wa i kare ma teko me papo bibedo ki ngolo. I pwony me aryo me remo me papo Yesu otito bot lwak ne ni pe myero gicwercwiny pi gin ma gibino waco ka gitye ka ginywako.
Ento ka gin bibedo ka otelo woko wun, kede ka omiyo wun i cing lupii, pe wa cwer i wi wun con ngo ma wabino waco, kede pe wa tam con: ento gin mo keken ma ibimiyo wun i saa meno, wac gin meno: pien pe en wun ma waco, ento Cwalo Maleng. Marko 13:11.
I kinwongo me acel, dano gityeko kelo can pi imyaka mia acel ki piero abic. Imyaka magi ocako i nino 27 me dwe 7, 1299, dok ogik i nino 27 me dwe 7, 1449, ka anjelo angwen oyab yamo angwen ma gubedo kicano pi cawa, nino, dwe, ki mwaka, me neko rwom acel ki adek pa dano. Kinde me can no otwero cing me kinde me keto atye cal pa lee e Iurop me Amerika. Kinde no en nino abic ki abic ma kigonyo i Lebitikus 23, aa ki Idyel me turumbeta dok oo wa i Pentekost. Kinde me cweyo cal pa lee tye aa ki 9/11 oo wa i cik me Ca nino Aica, ento kinde me tito wach me koko me dyeworwoyo me dyeceng bor en fraktal pa cweyo cal pa lee aa ki 9/11 oo wa i cik me Ca nino Aica.
Cakke ki agiki ci tyeko me tingo cing me anywali bene gin alpha ki omega me yub me cal me rabo. Kacel pa jo acel tye ka cweyo kit maracgi pi cing me anywali pa Katonda; kacel mamit tye ka cweyo cal me rabo. Kinde meno i United States rwate ki kinde acel i lobo ducu ma cako i cike pa Sunday. “Dwe” en cal me can ma twero jami me keto cal meno iwiye, ci dwe i cike pa Sunday, calo yubiwoto i nyiri apar ki abicel i Revelation abicel ki wiye, bene tye ka nyutu can pa Islam ma tye ka timore i kare me keto cal me rabo i lobo ducu.
Tye tye ki tic mapol me lakwena mapwony me kit ma kwan me ter me aryo, kacel ki saa ne, nino, dwe ki mwaka, nyutu cik me Cawa me Aleng ki weko Islam obed ma olare me tedo Amerika me Awaka, ento myero wadong anyim i kom gin mukene.
I kare ma dong opoto, i dwe abicel angeca onyo abicel acel ma gitye ka kato, an abedo ka amito cing matek ni Islam me birok adek gi kwanyo me joneno adek tye kacel i kit ma oketo i profesi. Ki i wang lok me Jacob i nino me agiki ma oneno Judah ka tye “yat mwenge” ma olamo bot “dongol,” wa ki i Kristo ka oyabo dongol ma pud pe odonyo i kwede me donyo Kwede me twer, kacel ki nyige lok mukene, Islam me birok me acel ki me aryo ripwoyo kwena me profesi ma omiyo teko i kwena me malaika me acel ki me aryo, dok Islam me birok me adek ripwoyo kwena me profesi me malaika me adek.
I kare ma okato nywal acel ma ki buk ma A. T. Jones ocoyo kikelo wang, dok en onyutu lok acel kuno, ento ki yo mukene. Jones tiyo ki nyig lok pa grammar kacel ki kit me ayub i Kwan me Revelation me nyutu nining ma pe twero poko trumbeta adek me anywal me ikom cwer i apii me agiki ki ote angeyo pa malaika adek. En tye ka tero peko ni malaika me acel pe twero poko ki me aryo, dok ni me adek pe twero poko ki me aryo mukato ki me acel. Tamo pa Jones tye i kom malaika adek, dok kun en keto twero pa lok ne i kom wat ma pe twero poko i kin malaika adek, en nyuto ki dong tam acel kuno ni trumbeta me Revelation abicel kede abicel me aryo pe twero poko ki malaika adek me Revelation abicel kede angwen. Wa bi tyeko coc man ki nywal pa Jones.
CANDUC XI. KWENA MELO MALACHA ME ADEC.
“LUBOŋO bot ma pire tek piny kombedi, ‘Wa mito timo ngo?’ romo miyo ki geno ma pe twero pyem i kom lwongo me Turu Abicel kacel ki kabedo me rok mapol ma dit kombedi; pien luboŋo no kimiyo ki lok pa Katonda, i kom rwate man.”
“Waneno ni wa neno ni Coo Adek me agiki i Tung Cwok Abicel ka i araa ki Cok Adek. I kin dyere me Tung Cwok Abicel—ka Tung Cwok me Adek ki Angwen otyeko, ci pud pe ocako Tung Cwok me Adek ki Abic—gin ocoyo ni: ‘An abino, ci a winyo malaika acel ka otye ka yuro i dyere polo, ka loko ki dwon madu, Ooo, ooo, ooo, bot jo ma bedo i wi lobo pien dwon mukene me tung cwok pa malaika adek ma pud gibedo ka bino turo.’ Revelation 8:13.”
“Niworo Ayalu Adek pe gibedo ka gwoko cing ki tul me tungcel iwa ka jo ma gibedo i dwe me agiki adek i kin Abila me Dwon Adek me Pito, acel ki acel, kikelo gin ka pe tye poto mo keken pien ka kobo me malaika me Abic otum agiki, gicoyo ni: ‘Ayal acel odoko; ka nen, ayalu aryo mukene bitye dok anyim.’ Niyabo 9:12. Dok ka dwon me pito me Abicel odoko agiki, gicoyo ni: ‘Ayal me aryo odoko; ka nen, ayal me adek bino oyot. Eka malaika me abiriyo opito.’ Niyabo 11:15.”
“Amari, ma pe kiromo kwanyo i wil acel ki malaika man ma liyo wi yubo mar bino pa Woes Adek, ma pe kiromo kwanyo i wil acel ki adek magikone i Tung’ul Abiryo, en ‘Malaika Madiyo’ me Neno 14.
“Me man obed ni kede adier mapwod ma pe twero penyo mo keken, wa caku ki Kwena pa Malaika Madiyo me Yabo 14, ci wa lub anyim gin anyuto me ada me rwate ni dok cen i acakki.”
“Lok mo mukwongo i buk ma okwaco ikom ‘Malayika me Adek’ en aye: ‘Atye ka malayika me adek olubo gin.’ Niyabo 14:9. Man nyutu ni jo mukene odong ocako dong kwede, ma Malayika me Adek ‘olubo.’”
“Ka inongo, iwer ot ngat ma okato kede: ‘Kaci malaika mukene olubo.’ Man nyuto ni malaika mukene bene dong otelo nyime pa eni, ma ka eni olubo, tye ka mito ni obedo ‘mukene.’”
“Dok inwongo kombedi i cik me abicel ki acel: ‘Kadong aneno malaika mukene.’ Man bene cwako ni malaika acel dong otyeko dhi i woko, ma tye ka keto man ni, ka en tye ka pyer i dyere me polo, obed ‘mukene.’”
“Ka dong wa dok cen anyim i buk me Revelation, pe wa nongo malaika mo keken, ka pe malaika me Tul me Abicel, wangeyo ka wa oo i wek me acel me bab ten; ci ka tye kany wa kwan ni: ‘Ci aneno malaika mukene ma tye tek.’ Lok man, calo ma obedo con, miyo twero ni, ma pud pe waneno man, tye malaika mukene ma tye ka anyim, ma ka man ocul anyim, kelo ni pego lok kuome calo ‘mukene.’”
“Ka wa cako dwogo dok i nyim maber, wa pe nongo malaika mo keken, kucel ki malaika me Turu me Abicel kacel ki me Turu me Abino, naka wa oo i lok me agiki i cabit me aboro; ka i kany wa oo i me acel pa lwor, pien wa kwano ni: ‘Ane aneno, dok acako winyo malaika’—pe ni ‘malaika mukene,’ ento, i lok me kwongo, ‘malaika.’”
“Dong pe, cakke ki Niyabo 8:13, tye kacel ma pe otum piny pa malayika ma kitwero wiye ki lok ‘mukene,’ ma odok adwong nyaka i Malayika me Adek me Niyabo 14, kacel ki kwede. Dong man aye:
“‘Aneeno, kede awinyo malaika.” Revelation 8:13.
“‘Atye aneno malaika mukene mar twero madit.’ Niyabo 10:1.
“‘Atye aneno malaika mukene.’ Revelation 14:6.
“‘Kadi malaika mukene ocako luwo iye.’ Waraga 8.”
“‘Kadi malaika me adek olubo gin.’ Ayat 9.
“Twol keken ma tye ka ngat ni romo konyo me pwonyo maber adwong i kin malaika ma lwayo Nying cingwen adek me Cweri adek me agikki ma gin i dyere me Cweri Abicel Maracel, ki Lok pa Malaika me Adek i Niyabo 14:
“Pwodi me Acel Niyabo 8:7”
“Tutuk pa aryo Niyabo 8:8”
“Pwok Dyang me Adek Tyen Apokalips 8:10
“Puuŋ me Adek Apat, Niyabo 8:12 ‘Malayika acel’—Ayaa, ayaa, ayaa. Niyabo 8:13.
“Tur me abicel, Niyabo 9:1–11 / Cwer me acel me acaki”
“Pii me abicel Niyabo 9:13 ka oo 11:13 Can mar aryo ‘Malayika mapat adwong mukene.’ Niyabo 10:1”
“Tur me abiriyo i Neno me Pwony 11:13–19 Acan me Adek ‘Malayika mukene. Neno me Pwony 14:6
“‘Mukat man oketo kwede.’ Niyabo 14:6”
“‘Malayika adek olubo gin.’ Niyabo 14:9.
“Tic pa man weng man romo neno maber dok tye ka pimo gin ma Kwena pa Malayika me Adek obedo ada i kome kene: Ka i nenne piny, lok man ‘Malayika me Adek’ nyuto anyim kit ma twero ngeyo maber ni tye ka lube ki malayika me adek i yo pa malayika adek. Calo ma onyutore woko, yo man pa malayika adek, acel acel kwede ka tye ka cwalo kwena, tye i cabit me apar ki angwen pa Niyabo, i werre 6–12. Kwena pa malayika adek magi rwate kacel dok gungwen i me adek, ma pe juko koko ne wang acel ka cado pa poto otyeko rwatte, dok kiyubbe me bino pa Ladit me gayo gi.”
“Kwena Pwony malaika adek kene, calo kikwanyo i lok me malaika adek, tye man aye: ‘Ka dong malaika adek olubo gin, ka owaco ki dwon malac ni, Ka dano mo pud lamo lubanga me lee kacel ki calone, dok oyubo anywali me twonone i wi cingone onyo i cingone, en bene obimato i wain me okwor pa Katonda, ma okiyo woko ma pe ki yubo gin mo i kato me mirone malac; dok gibicwalo en ki mac kacel ki siifa i nyim malaika maleng, kacel i nyim Mwan Atin: dok yamo me cwalgi nyuka malo pi naka naka: pe gibinongo yweyo camo i dyewor onyo i dyewor, jo ma lamo lubanga me lee kacel ki calone, kacel ki dano mo keken ma oyubo anywali me nyinge. Kany tye adyere pa jo maleng: kany tye jo ma gwoko cik pa Katonda, kacel ki yie pa Yesu.’”
“Mano obedo Kwena me Malaika me Adek ka tye kwede, ka kiket iye ka twero ki luwar me aryo mukene. Ento, i adwogi me ada, pe twero neno ne calo gin ma opat; kadi pe twero keto ne ka tye keken calo ni en aye cike acel, ma opat, bot piny; pien lok me acel tutwal ma olokko kuom en obedo ni: ‘Malaika me Adek olubo GIN.’ Ci, ki lok me acel tutwal me cike en kikome, wa cako konyore pe bot acel keken, ento bot aryo ma owuoko nyime ne. Kede lok me Greek ma gitye loko calo ‘olubo’ pe twero me lube ka opat, onyo lube keken, ento twero me ‘lube kwede,’ calo jolweny gulubo jatelo megi, onyo lutic gulubo rwot megi; omiyo, ‘lubo dano i gin mo; weko keni kikome otel ne.’ Ka giloko kuom jami, twero ne obedo lube calo adwogi; lube ‘calo apii me gin mo ma dong owuoko nyime.’ Omiyo, ka kwanyo kuom jo, Malaika me Adek olubo kwede aryo ma owuoko nyime; kede cike ne, calo gin mo, lubo calo adwogi, onyo apii, me jami ma dong owuoko nyime.”
“Ngo kede me acel aryo bene gicoyo ni: ‘Kede malek mukene olwoko en aye.’ Calo malek me acel adek olwoko me acel aryo, dok bene malek me acel aryo olwoko me acel acel. Kede me acel acel gicoyo ni: ‘Aneceno malek mukene tye ka opur,’ kede mapol mukene. Man en me acel acel i nyim me adek magi. Mukene olwoko en; dok malek me acel adek olwoko gi. Tye ka rwom me kare i kit me cako piny gi; ento ka adek magi dong gicako piny i rwom gi acel ka acel, ci gidwoko anyim kacel calo gin acel. Me acel acel tito kwena me lok en; me acel aryo olwoko en dok rwatte ki me acel acel; me acel adek bene olwoko gi, dok rwatte kwede gi; meyo ka adek magi gubedo kacel, dok gidhi anyim i teko gi ma giyubo kacel, gicako kwena marwom, me adek, ma dwone dit. Dwaro gin weng me yubo Okwena pa Malek me Acel Adek obed ma otum; dok Okwena pa Malek me Acel Adek pe romo tito adier ka pe gitye ka tito gin weng.”
“An nining dano, ote lok me cwiny adek i kabedo gi acel acel?—En aye ma me acel: ‘Atye ka aneno malaika mukene pe oyot i dyerere me polo, ka tye ki Injili me ayim ayim me kwayo bot jo ma bedo i lobo, ki bot rok ducu, ki kaka ducu, ki leb ducu, ki lwak ducu, ka owaco ki dwon malac ni, Lworo Wod Mungu, miwot deyo bot En; pien cawa me kwano-Ke dong oo: ki wori En ma olwongo polo, ki lobo, ki nam, ki ka pii aa ki iye.’”
“Man aye me aryo: ‘Ka malaika mukene olubo, ka waco ni, Babiloni obale, obale, taon madu onyo; pien omiyo rok ducu omin wain me pwonyre marac ma cako kwo me nyomalare.’”
“Ki man eno tye me Adek: ‘Anjala me Adek olubo gin, ka owaco ki dwon madit ni, Ka dano mo kwole lebbe, ka dong otimo lagam i kom lebo ki calone, ci oyabo cikone i wang cingone onyo i cingone, dano acel eno bibino mato i kongo me mir adwogi pa Katonda, ma ocoyo peke ki twer mo keken i kom dibbe me mir adwogine; dok gibicwalo i lyel ki kaber i nyim anjala maleng, ki i nyim Nguɗi Dyang: dok yungu me cana gi nyiko malo ma pe bicung kuno wa kuno: gi pe gibino bedo ki yweyo wangcen onyo dyewor, gin ma kwole Lebbe ki Calone, ki dano ducu ma oyabo ciko me nyinge. Kany tye can me lwak maleng: kany tye gin ma gwoko cik pa Katonda, ki wiye me Yesu.’”
“Ngat i neno lok me coc pa kwena magi acel acel, ibed ni i twero nongo manatu ma tye i lok me Grik ni ‘olubo,’ ma tyerone ni ‘lubo calo atir me gin ma otime.’ Kwena me Mukwongo tye ka ocwalo Injili ma pe tum, me tito ne gin weng ma kwo, ka lwongo lwak weng ni gulworo Katonda, mi gumiye ducu; kadi dong gubwor gin; pien saa me ngol kop pare dong otyeko bino. Kwero kwena man pe cweyo keken, ento omiyo bedo pa jami ma, calo atir me kwero man, okwanyo tic i lok pa Malayika me Ario, ma lubo. Kadi dong pien kwero pa Kwena me Mukwongo; kadi pien atir ma aa i kwero man, calo kiwaco i me Ario; bedo pa jami mo ocwe, calo atir mamoko ma medde, ma mito ni Malayika me Adek olub gini, ka otito ki dwon malac cuko pire marac matek, kuom tim marac loyo ma kipedo calo atir aryo me kwero pa Kwena me Mukwongo.”
“Kadi ni dwogo ki tic pa Malaika me Adek olubore kacel ki me Malaika me Mukwongo, gin atata piny ki lokone me agiki: ‘Wano tye jo ma gwoko cik pa Lubanga, ki yer me Yesu;’ pien man en kare ducu gin ma tye obedo yub pa yubo me Injili ma pe tum. Man en rwate me lworo Lubanga ki miyo en ducu ducu, kacel ki lamo ‘En ma olubo polo, ki piny, ki nam, ki dye me pi.’ Gwoko cik pa Lubanga ki yer me Yesu keken aye gin ma bikelo anyim ni tipo acel acel romo cako tye mot i saa me ngolo kop me En, ma malaika me mukwongo owaco ni ‘otye ka bino.’”
“Ameda cut acel keken i yo loki me agiki pa Malaika me Adek tye ni, ‘Awinyo dwogo ki polo ka wacci bot an ni, Coo, Gum me yom tye pi jonywal ma oto i Lubanga ki but kombedi’—ki cak kare eni nyaka anyim. Niyabo 14:13. Ka ma nongo ki ngec man peke, lok tye ni, ‘Atye ka aneno, ka ngene, obedo polo maleng; dok i polo meno dano mo obedo kun calo Wod dano, tye ki atika me golod iwiye, dok i cingi tye ki lakat ma tung twol. Dok malaika mukene oa ki i lobo me hekalu, ka koki ki dwogo madit bot en ma obedo i polo, ka wacci, Cwal lakati mamegi, ikwanyo; pien kare me ikwanyo otyeko oo; pien kwanyo pa lobo odoko maleng. Dok en ma obedo i polo ocwalo lakati mamegi i lobo; dok lobo okwanyo.’ Niyabo 14:14–16. Dok ‘kwanyo obedo agiki pa piny.’ Mathayo 13:39.”
“Doki: malaika adek kwanini ocuko gwokke dano ducu ma pe gubedo lamo guok kacel ki calne, gin manok ma pud obedo gin ango; dok ki i Niyabo 19:11–21, wa nongo ni guok kacel ki calne tye ‘ka gin pud kwo’ i kare ma Ladit bino i obut polo, dok gin ‘ariyo duc’ gityeko kwanyo ki ler me bino kwone.
“Lok ada nyutu ni Kwena pa Malayika me Adek obedo kwena matek, me bute adek, ma tye ki dwon dit, ma dhi i anyim bot rok ducu, ki doggola ducu, ki leb ducu, ki lwak ducu, cokcok ka pud tye ka dongi me aryo pa Rwot; ci ma pego yic me cam pa piny, ka keto tye ki yubo lwak ma guwokke pi Rwot, calo kwena pa Yohana Lakwongobatija oyubbe yo pi dongi me acel pa Rwot. Kwo man, en kwena me agiki, me tyeko, pa Katonda bot piny.”
“Doo kombedi, ka wa ni ki ngec manok i kom ngo ma Cik pa Malayika me Adek obedo iye kene, wat onyo marac me cik man ki rok mapol madit me kare ni twero ni neno maber loyo ka pe i peko me tito *Kare pa Cik pa Malayika me Adek*.” A. T. Jones, *The Great Nations of Today*, 114.