Ngat me Jones
Tam pa Jones ni malaika me acel me Niyabo dul me apar wi angwen pe twero pokke ki malaika aryo ma lubo kore, tye ma tek tutwal. Kit ma en onyuto kwede kubere me yub i kin malaika adek meno ki malaika me bila pe tye ki bal mo keken. Labongo akalakala, en oketo teko i kom malaika adek me Niyabo dul me apar wi angwen, ento tam me kwano gi calo jo ma “pe twero pokogi” tye atir i rwom acel pi malaika ducu ma otelo nyimgi.
Pien en onongo tye ka keto tam mere i kom omalaika adek me Niyabo apar wiye angwen, pe otero yo me tam mere kene naka i adwogine me agikki. I agikkine, i yo me tam ma en otiyo kwede me kubo turu me can me abic, me abicel ki me abiro ki omalaika adek me Niyabo apar wiye angwen, onongo bene tye tero kore me turu dok cen naka bot amalaika me acel i kin omalaika abiro me turu.
Atye aneno malaika abicel me abiryo ma tye ka i wang God; dok omiyo gin turumbeta abicel me abiryo. … Dok malaika abicel me abiryo ma tye ki turumbeta abicel me abiryo giyubbe kede ni gitye ka dwogo. Okel revealation 8:2, 6.
Yub pa lumalaika ma lubo kore ki kore cakere ki lumalaika “abiro” me agwara, kede yub pa lumalaika i buk me Niyabo cakere ki agwara me acel ka omede nio wa i lok me ciko pa malaika me adek i kom alama pa lee marac. Jones tye atir i nyuto apokapoka ma tye i kin agwara angwen me acaki kede agwara adek me can ma me agiki, pien yub me lok pa ludwar me “angwen kede adek” meno nonge bene i kanica kede capa. Moko lok man i kom caden pa lucaden adek i buk me Niyabo weko jo ma oyero neno ni wel abiro calo lanyut tye bene ki wel angwen calo lanyut kede wel adek calo lanyut.
Kube mar acel me Lareme
Gin ma wan watye ka nyuto i kare macok ma okato en aye ni malaika me acel ki me aryo me Niyabo apar wi angwen giyudo teko ki i lok adwar me kare ma mako Islam i can me acel ki me aryo, ki ni miyo teko bot malaika me adek timme ki cobbe pa can me adek i 9/11. Gin ma kit ma Jones otiyo ki lok adwar nyuto (kadi bed ni en pe owaco kop ma an atye ka nyuto) en aye ni malaika acelacel, cake ki malaika me bila me acel me Niyabo aboro nio wa i bila me can me adek me Niyabo apar wi acel, oribbe ki malaika adek me Niyabo apar wi angwen i yoo ma pe twere me poko gi. Gin gibedo lanyut ma tye i rek acel me lok adwar. Myero gingen gi i kit meno wek giniang tic mapatpat ma malaika acelacel nyuto. Pi meno, kit macalo kanica abiro, kide abiro ki bila abiro nyuto wel abiro, ki bene lanyut me angwen ki adek i lanyut ducu me abiro (kanica, kide ki bila), myero ginen rek me malaika, cake ki malaika me acel i kin malaika abiro me bila nio wa i malaika me adek, calo gin acel ma oribbe. Man nyuto rek me malaika apar wi acel.
Malaika adek abicel ma i Niyabo 14 nyutu kwena me poko pa jo Millerite ma gonyo nyutino me yabo kwalo, dok i ngeye kwena me poko pa jo alufu acel ki apar angwen ma tye ka gonyo tyeko pa kwalo.
Adundu abiro mar trompeta tye ka kwanyo tek mapei acel ma Katonda ocwalo i yo me opatrio me cobo kwede ngol ikom lobo ma otyeko dwongo me ler ceng.
Otum adek me acel angiwen nyuto tumu ma otin ka otin me Rwot Roma me Ipod Ceng i mwaka 476.
Adit gi abicel nyutu tum pa Roma me Idundu kibbut 1449 wa i 1453.
Atutu adek adwongwen acel me agiki adek mago tyeko nyutu Islam me kwo mar adek.
Malaika ma tye i Yabo apar en aye Kricito, ma bino piny me miyo teko bot dul i acaki, ci En dok bino piny i Yabo apar wi aboro me miyo teko bot dul i agiki.
Kicako goyo buu me abiro i nino 22 me dwe me apar, mwaka 1844, i acaki me ngolo kop, ma en aye Nino me Culo Bal ma cobo lanyut. Buu me Jubili onongo myero kigoo i Nino me Culo Bal. Pi man, kigoyo buu aryo i kare me ngolo kop: buu me Jubili ki buu me abiro.
Dong i wek ibi tuko agwara me yubili i nino me apar i dwe me abiro, i nino me kwayo pwonyo marac; un bibit tuko agwara dwoko i wi ngom weng maru. Kadi un bibedo me pwolo mwaka me pyer iromo abicel, kede kwayo yweyo i ngom weng bot jo ma bedo iye weng: en obedo yubili botu; kadi dano acel acel dok cenyo i gang kwan ne, dok dano acel acel dok cenyo i paco me odi ne. Yubili obedo mwaka me pyer iromo abicel botu: pe ubi kwo, pe ubi neko gin ma dongo keken i iye, kata pe ubi cok angur pa yat angur maru ma pe otweyo. Leviticus 25:9–11.
Ka ma nyuto yawange pa Icelo me “cawa abiro” ma tye i cura ma lube tye kwede i Kijok me Lebitikus, kityeko keto iye i wele mago ma telo i cike me dwogo tungʼ jubili i Nino me Cwalo kwo.
Lok rik bot jo Israel, i waci botgi ni, Ka uwoto i ngom ma amiyo wun, ci ngom no obikwo Sabato me Yehova. Imwaka abicel iabiro poyo poto ni, kede i mwaka abicel iabiro tongo yat olok ni, dok iabiro dwoko nyiggi; ento i mwaka me abiro, ngom obibedo ki Sabato me yweyo, Sabato pi Yehova: pe ipoyi poto ni, kede pe itongi yat olok ni. Gik ma odongo kene ki kene ki i can ni pe idwogi, kede pe icoko angur ma i yat olok ni ma pe itongo: pien en mwaka me yweyo pi ngom. Sabato me ngom obibedo cam pi wun; pi in keni, kede pi laki tic ni, kede pi nyako tic ni, kede pi jatic ma iketo pire, kede pi dano obedo kany ma tye kacel kodi, Kede pi dyel ni, kede pi leb ma tye i ngom ni, adwong weng ma i ngom no obibedo cam. Dok ibikwanyo mwaka me Sabato abiro, tyen abiro me mwaka abiro; ci kare me Sabato me mwaka abiro no obibedo boti mwaka artam adek ki abongwen. Jo Kwo me Lebitiko 25:2–8.
Cingi Miller oneno okelo cing ikare me ngolo ma obedo i kom Israel pien gi otwalo cike me sabato me ngom i dul me abicel aryo ki acel, en otic ki twero ni nino acel kelo mwaka acel, dok en onongo ni mwaka acel tye ki nino mia adek ki abicel, dok kare abiro ma omede ki nino mia adek ki abicel obedo mwaka alufu aryo ki mia abicel me pwonyo pien me twalo kacik. Man obedo ada me lok me profesi ma en otyeko nongo. En aye can me ada mapol ma odoko can me ada ma Kristo oketo i nying tic me Miller. Turumbe me Yubili en kelo pwoc me liberaconi ki wol.
Apong me abiro en Islam me nino mar adek.
Ento i nino me dwong ton pa malaika me abiro wiye, ka en obedo cak me turo, kiyeng pa Lubanga bino tum woko, calo en ocako owaco ni bot luticce ma lakwena. Niyabo 10:7.
Pata mūjō marom pa Islam en ada adwong me nyutu me obat, dok pata mūjō me Yubili en ada i iye me nyutu me obat pa ngolo kwo ki yele—gwokke ki i timo gric, ma calo ma Nyako White owaco, en malaika me adek i ada tutwal. I kare ma pata me adek wiye tye ka dwogo, taj pa Kristo i i wek en gen me ducu onwongo biro otum rwatte pien Kristo oribo Dwonye me Lamo ki dano pa alufu acel ki mia adek ki apar abic ki angwen. Jo ma i kare meno gitye ka rwatte ki lak pa Lubanga gibiro tito kwena me pata me gengo ma kicako nyutu calo can me adek, dok bene gengo pa malaika me adek. Can me adek miyo teko bot kwena pa malaika me adek ka malaika ma pe en dano mapol loyo Yesu Kristo olor piny ki kwena i cinge.
Ka wa nyutu ni en pe onongo obedo profesi me kare pa wit ma acel ki me aryo ma omiyo teko i lok pa malaika me acel, dok profesi me wit ma adek ma omiyo teko i lok pa malaika me adek, wa tye ka nyutu ni turumpeta gi en “ngolocik ma kelo i Roma me gamo dul me cike pa Ceng Nino Apar.” Ngolocik meno me opi, tutwal turumpeta adek me agiki ma lwongo gi wit, gicopo kwo keken dok girubo rwom acel ki lok me gonyo pa malaika adek me Niyabo 14. Wit aryo ki malaika aryo i historia pa Millerite, dok wit ma adek ki malaika me adek i historia pa lukwongo mia acel abic aryo rom mo adek ki angwen. I historia me cako pa malaika me acel ki me aryo, lok pa nyut me yabo ngolocik onongo oyinyo teko ki timore pa Islam me wit me acel ki me aryo. I historia me agiki pa malaika me adek, lok ma twero kwano tyeko pa ngolocik onongo oyinyo teko ki timore pa Islam me wit ma adek.
Tic marac i acakki ki i agiki obedo konyo ka malaika me Niyabo 10 ki 18, “ma pe obedo dano mapol ka en aye Yesu Kristo kene.” Okwena me woko me Islam ki okwena me iye me kwano kwo pe; man okwena me woko me turumbeta me ngero marac me adek, dok okwena me iye me kwano kwo pe en turumbeta pa malaika me adek. Turumbeta me woko me Islam en profesi me mwaka alufu abicel aryo ki pieri abicel aryo, dok turumbeta me iye pa malaika me adek en mwaka alufu aryo ki apar adek. Arwate gin weng oguro ki oyweko dwon i cane me acakki me kwano pa lwak ma oto, dok arwate gin weng odok cen dok oyweko dwon i cane me acakki me kwano pa lwak ma kwo.
Malayika me Book pa Niyabo 10 otye olwore i nino 11 August 1840 me tyeko pwony me Isilam, kadi i tic man, malayika no oceri anyut pa olwore pa malayika me Book pa Niyabo 18 kun ki tyeko pwony mukene me Isilam. Ngat ma Rubanga ogoyo ikom ngolo me cik pa Sande i mwaka 321, dok lacoo i 538, onyutu gi tung cel acel me aryo nyo me abicel me yat; dok ngat ma ogoyo ikom ngolo me cik pa Sande ma cok bino onyutu gi tung cel me abiryo, ma en ma apol me adek dok en bene malayika me adek. Lok me ciko pa genge me cakke pa biko me ngolo i nino 22 October 1844, kadi lok me ciko pa genge me biko me jo ma tye ka kwo i 9/11, giwoto weng ki teko pa malayika me abiryo i rwom me nying ma Jones oketo. Malayika abicel me tung cel i caber 8 ki 9; ci i caber 10 malayika olworo piny, ma pe en dano matidi, ento Yesu Kristo kene. En en malayika me abiryo i rwom pa malayika, ma i caber 11 ma lubo en iye tye ma apol me adek, ma en tung cel me abiryo ma ocako dwogo i 1844, ento i rwom pa malayika en me aboro, ma otelo nyime wa bot malayika me abongwen, me apar, ki me apar wi acel i Book pa Niyabo 14.
Kwena pa malaika me adek pe twero twero cako keken i kwena pa malaika me acel ki me aryo, ento bene pe twero kwanyo ki turumpeta abiro pa kwena pa Rubanga ikom opot me jwang kic. Turumpeta me acel angec pa opot i kabedo me aboro i Cak pa Yohana nyutu kwanyo ma doko anyim-anyim pa Roma me Iporok pa West inino i ngec pa lagwok Constantine ma oketo cik pa Sunday me acel i mwaka 321, dok ocako i kare ma en opoko impero i east ki west i mwaka 330.
“Ka taifa wa, i kacok i ka kansolo me cikegi, cako keto cike me tweyo tam ki pwony pa lwak ikare me yoo gi me dini, ka i force-o gwoko Candat me Nino pa Ca Sunday, kadi i cako tic ki teko me twero mapol i kom jo ma gwoko Sabato me nino me abiro, ci Cik pa Lubanga, i yoo ducu ma tyen lok eni, ibedo calo pe tye ginacake i ngomwa; dok kwede lok ada peke, lok me tongo cen me taifa ibino kwede bal me kwanyo woko me taifa.” Review and Herald, December 18, 1888.
Cik ni weko niye pa lobo kelo kethere pa lobo kiketo i tic i kom lobo pa Constantine, ocake ki agwara aŋwen mukwongo ame otyeko Roma me Poto Ceng ka oo i mwaka 476. Roma me Tung Ceng otum i mwaka 1453, kadi bed ni, i yo me lok me adwar, onwongo orwenyo twero mere me loore kene calo lobo i nino me 27 me dwe me abiro, 1449. Pe calo Babilon, ame kigwero piny i dyewor acel, Roma, me Poto Ceng ki me Tung Ceng ducu, otum motmot. Kethere me Roma me Poto Ceng i te agwara aŋwen mukwongo ka oo i mwaka 476 nyuto kethere me United States i te agwara aŋwen, ame i rwom acel nyuto anywola aŋwen me United States ame ocake i mwaka 1798 dok tum i kare me cik me Ceng Cabit. Anywola aŋwen-no rwate ki anywola aŋwen me Adventism, ame rwate ki kanica aŋwen mukwongo me Niyabo aryo, ki tim aŋwen me kwero ame rac-gi medere ameda i Ezekiel dul me aboro, ki atuku aŋwen me bonyo ame bino lubere i buk pa Joel.
Pien Akwap Rubanga owaco ni; Eka dok adwong i wang acel, ka atyeko cwalo ikom Yerusalemu uketo angwen me kwena matek atika, miec, ki kec, ki lee marac, ki two marac, me golo ki iye dano ki lee? Ezekiel 14:21.
Buu me abic kede me abicel ogoyo Roma me Tung piny, kede Roma me Tung, i watte kede Roma me Too i lok me adwarpiny, nyuto gamente. Roma me Too nyuto kanica. Roma me Too bene nyuto United States, ma giloyo me acel, kit ma yam giloyo Roma me Too kwede.
“Ka Amerika, lobo me welo me dini, bino rwatte ki Papacy i loko tutwal me peko i kom adwogi pa dano dok tye kelo dano me woro sabato me lok, jo me i kin lobo ducu i wilobo ducu bitye ka telo me lubo cing-gi.” Testimonies, volume 6, 18.
Opongi angwen mar adwentu nyuto otino angwen me lok pa Amerika, kadi ka United States opoto, ci lobo ma ber loyo ma tye i nyig coc mar abicel ki acel i Daniel apar wiye acel angec dong opoto, ci gengo ma tye ka i anyim en Egypto, cal pa lobo ducu mukene ma i wi lobo. United Nations, jo ma gin ruot apar, ci giye me miyo ker gi me abiro bot papi, pien “pi kare manok—cawa acel,” i Revelation abicel ki abiro. Man timore i nywal pa Herode, ka en ocamo cike me miyo pooo ki acel me ker ne. I nywal pa Herode, i cawa no coc i cing opwonyore i wi bul pa kor, ci Belshazzar ki neko. Cawa no oo i cik pa Dyeng Nino Acol, ci mede nyaka kare pa agiki pa temo pa dano. Ker me abiro loyo ki gwoko, calone gin kwayo pa ot pa Constantinople ma opoto i mwaka 1453. Ki cake i cik pa Dyeng Nino Acol i United States, ma gicako calone ki 1449; nyaka i poto pa Constantinople i 1453 tye mwaka angwen me cal. Papi otyeko nongo cwer cwiny ne ma opong ki to i 1798.
I Daniel apar abicel ki angwen, papi obedo oyot i mwaka 1798, i kare me agiki. Ka dong rwot me kabedo me anyim obedo oyot i mwaka 1989, i kare me agiki. Amerika obedo oyot i apar abicel ki acel, ka Misiri obedo oyot i apar abicel ki aryo, dok papi bino i oyot me aryo ma en me agiki i apar abicel ki abicel.
“Ki bot cako ki piny otino me kabedo pa lwak ki ka giko piny otino magi, calo ginyuto anyim maleng i buk me Daniel ki me Revelation, wa mito pwonyo ni ducu me ducu pa deyo ma onongo tye keken i wiang ki me piny eni pe tye ki wel. Babilon, ki tekwaro ducu ki deyo ducu me lonyo, ma piny wa man pe dong oneno kit ma calo man pol kare mukene anyim,—tekwaro ki deyo ma i wang dano me kare meno onongo nen calo ma ocung mot ki ma bino bedo tye tutwal,—ango ma opoto keken woko ducu! Calo ‘yat me lum ma lobo,’ en otiyo woko. James 1:10. Kit man bene pwod me Medo-Persia opoto woko, ki pwod me Grecia ki me Roma. Kadi kit man ducu ma pe tye ki Lubanga calo gum me bedo kwede, opoto woko. Keken gin ma oribore ki yub Pa, ki ma onyuto kit marac Pa, aye romo medo tye. Cik Kwo Pa keken aye jami ma ocung mot ma piny wa ni ngeyo.” Prophets and Kings, 548.
Poto pa United States (lanebi mar adwong) i nyiri acel ki angwen acel onongo kikelo calo kit ma 1449 onyuto, ci poto pa Egypt (naga) i nyiri acel ki angwen aryo onongo kikelo calo kit ma 1453 onyuto, ci papi pa Roma (lelabal) oo i agiki ka pe tye ngat mo konyone calo kit ma 1798 onyuto. Lanebi mar adwong ki naga kigolo piny ki teko pa trumbeta, ci lelabal kigolo piny ki teko pa naga.
Namba aŋwen obedo lanyut me tur pa ker. Ker pa Alexander otur odoko ker aŋwen, kede Egypt olwar i Nam Makwar i tieng me aŋwen, kede Israel tye ka ryebo coŋe bot ceŋ i tim akwero me aŋwen i Ezekiel aboro. Tienge aŋwen me dini me Purotestanti kede loc me ripablik i lee me lobo gucakke i mwaka 1798 kede gibino tum i kare me cik me Ceŋ Cabit ame cok bino pi tung aryo ducu. Ŋolkop aŋwen matek pa Ezekiel i kom Jerusalem ginyuto ŋolkop aŋwen i kom United States, kede ŋolkop aŋwen-no i kom ker me abicel i lok me adwar me Baibul gibedo lanyut me mwaka aŋwen cakere i 1449 wa i 1453 i kare ame ker me abiro i lok me adwar me Baibul yee me miyo nucu me kergi bot loc pa Paapa i wat i kin kanica kede gamente ame dako acoda me Tyre loyo.
Mwaka angwen 1449 anyaka 1453 pe tye ka nyutu to lweny pa kwaro me ker mar abicel me abiro ka cikke pa Cawa me Nino pa Paara, kadi bene tye ka nyutu kare pa kwaro me ker mar abicel me aboro ki cikke pa Cawa me Nino pa Paara anyaka ka kare pa ngole me ngweno ocako agiki. Cwiny me loyo Ejipito, ma en piny dok bene en lyel ma kimiyo pa upapa, en fractal i acakki me kare ma kitito kwede i mwaka angwen 1449 anyaka 1453. Man nyuto pwod me Constantinople i cikke pa Cawa me Nino pa Paara, ka dong odok kene woko ka Mikael otingo iwiye. Ka Mikael otingo iwiye, malaika angwen gilonyo woko loyo-loyo calo nongo nyut pa penyo owaco.
“Aneno ni malek angwen bina mako yamo angwen wang acel tye ka tic pa Yesu otum i kabedo maleng, ci lacen dongo abiro me agiki bino.” Early Writings, 36.
But angwen me ker pa Alexander, turumbeta angwen i kom Rome me tung poto ceng, yamo angwen ma kigonyo i kom Rome me tung tu ceng, ngolo kop angwen matek i kom Jerusalem, yamo angwen ma kigonyo i kare ma loc pa Papa oo i agikine ma ngat mo pe tye me konyo. Ka dong kiyaro lanyut magi me adwar, wabineno can me aryo i lub kit ma kitiyo kede i kare me cik me Ceng Cabit ma cok bino.
Konsilio me Florence
I mwaka 1439, i Kacok me Florence (ma bene lwongo ni Kacok me Rwate me Florence), jo ma rwako Kanisa me Orthodox ma aa Bongo Ceng (ma Obwoc me Byzantine John VIII Palaiologos kacel ki Patriarch me Constantinople ne otelo) ne kinywako cik me rwate ma gin girek ki Kanisa Katolika me Roma. Gubino i kom ni Pope me Roma myero ngene calo wi Kanisa ducu, nyaka i tek pa ker me loyo dano duto.
Pien cwara en wi dyere, calo bene Kristo tye Wi Kanisa: kede en aye Lalar me dende. Efeso 5:23.
Cwiny me Nicaea
Emperar ki Patriak onongo ogamo “Filioque clause” i Kredo me Nisea, ma ne obedo med i Kredo me Nisea, ka twero ni Cwiny Maleng boa ki bot Won ki Wot. Kredo me Nisea en acel ikin lok me yero ma pire tek tutwal dok tiyo kwede i yoo ma lacel i historia me akica me Katolika. Kredo me Nisea en lok me cako ma ocokke maber me yec me Katolika ma pire tek. Kwena ne gicoyo wek giking adwong pa adieri ikom ngo ma Yesu Kristo en. I mwaka 325, opongowu akalakala madit pien lakwena acel ma nyinge Arius onongo pwonyo ni Yesu pe God Won olwongo, dok pe en God loyo weng calo atir.
Laloc Madit Constantine olwongo Cokere me Acel me Nicaea me tyeko lok meno. Cokere meno omoko matek ni Yesu obedo Lubanga matwal, “tye ki kit bedo acel” ki Won. I nge meno, Cokere me Constantinople omedo lok i Lok me Yie meno i mwaka 381. I ka man, myero wanen ni gimoko Lok me Yie me Nicaea i lok mukato pa Constantine me acel, ki ni Lok me Yie meno onongo bino bedo peko bot Constantine me agikki, ma obedo Constantine me apar wiye acel, ma onongo obedo Laloc Madit me agikki me Ker Madit me Byzantine ma i tung wokceng. Constantine Madit, ma obedo me acel, ginyuto en tyen mapol calo ngat ma lok me dwarpiny i Baibul lok iye. En aye laloc i acakki me ker madit me tung wokceng, ki pi meno en obedo anyut me laloc i agikki me ker madit me tung wokceng. Ngat ma kwano lok me dwarpiny myero onen ni Lok me Yie me Nicaea obedo dul me lok mukato me acakki ki me agikki, ka en niang cik me alfa ki omega.
I mwaka 381, ka Nicene Creed ginyuto dok ki pwonu pa Purgatory, pwonu pa Eucharist, ki yubo tic pa mukati ma pe ki yeast i Eucharist, ma obedo tic pa Latin. Creed pa 381 bene oyubo ngec pa Katolika i kom grina me anyim ki kwone ma i ngec too. Otyeko ki ler man madit ni: “Wan bene wa cako ni kom me acel me jo apostol maleng ki Roman Pontiff tye ki dit pa mukene i wi lobo ducu kede en aye jatela ma atir pa Christ.”
I Florence Council, gubedo ma dong otimec odikone i nino dwe 6, mwaka 1439, myaka 14 mapwod Constantinople opoto i cing jo Ottoman Turk i mwaka 1453. Gubedo mar rwate man odikone i te cwercwiny me polityk mapol adii. Imperio me Byzantine ne tye i lworo madit, ka mito kony me lweny ki i West me gwoko gin ceng jo Ottoman ma ne dong tye ka nyinge. Ka jo mawakil me Greek odok ganggi, rwate no jo mapol i East i kin jo dongo me kanisa, jo monk, kacel ki lwak mapatpat, gikwanyo kede matek. Mapol i bishops ma ne gidik iye lacen gikelo cen konygi. Rwate no pe onongo ocobo tic i kit ma romo ducu, dok Kanisa me Eastern Orthodox okwanyo kede i yoo me cik i myaka ma olwoko. Ka Constantinople opoto i mwaka 1453, rwate no ne dong opwod obal atir. Jo ma nongo lok me kwan me wang tic me tarih bene i kare mapol ginyuto rwate man calo rwate me polityk ma pe olonyo pien opong ki kwanyo kede madwong ma oa i te lok me theology, kit me tim ki kwan me dano, kacel ki kwanyo kede me lwak.
I Cokere me Acel me Nicaea ame otimme i mwaka 325, kiyeyo Lok me Niye me Nicaea. Kinyuto ni man otimme mwaki abic ame mwaka 330 pud pe oo, i kare ame mwaki 360 me Daniel cura me apar wi acel, tyeng me pyer aryo wi angwen, ame kinyuto calo “kare” otum.
En acel kelo cwinya maber kata iwang kabedo ma otela loyo i ngom pa bute; dok en bino timo gin ma wonge pe otimo, kata dano pa wonge mapat pe otimo; en bino keyo ikin gini jami ma oyako, ki lupok, ki mwandu: ee, en bino cako yubbe iwiye gang obedo matek, ento pi kare mo keken. Daniel 11:24.
Mwaka 31 ma pud pe ginywalo Kristo ki mwaka 330 ducu nyuto “kare ma gicimo” ma tye i tyeng me 27 ki me 29 me Daniel 11.
Ki cukwiny rwom me royo aryo magi bene bibedo me timo gin marac, ci gibinwoyo lwek i mesa acel; ento pe obinongo yot pa tic, pien agiki pud bibedo i cawa ma kiketo. … I cawa ma kiketo obidok, ci obibino i dirica me anyim; ento pe bibedo calo ma con, onyo calo ma agiki. Daniel 11:27, 29.
Acaki (330) ki agiki (1449–1453) me rek me lok me adwar me Roma me tuŋ wok ceŋ nyute i kom rwodi me ker madit me acaki ki me agiki, ame nyiŋgi obedo Constantine. Alfa ki omega me rek me lok me adwar me Roma me tuŋ wok ceŋ, ame kilwoŋo ni Ker Madit me Byzantine, gikubbe ki gikere me mwaka mia adek ki pyer abicel ame Roma me loc pa rwodi me ker madit obedo ki loc maloyo ducu, cake i lweny me Actium i mwaka 31 BC oo i mwaka 330, eka medde anyim oo i mwaka 1453. Kapok lweny me Actium i mwaka 31 BC otimme, Mark Antony ki Augustus Caesar gutito goba i meja acel, ento goba-no pe onyako adwogi. Kapok mwaka 330 oo, i mwaka 325, kiyeyo Lok me Yee me Nicene. Kapok mwaka 1453 oo, kiyeyo kit ame kiyiko odoco me Lok me Yee me Nicene acel-lu kikome. Kapok mwaka 31 BC oo, jo aryo me loc lobo gutito goba i meja acel. I mwaka 325, kitito goba me cwiny i meja acel. Lucaden aryo-no ginyuto goba me loc lobo ki goba me cwiny ame kiyeyo i mwaka 1439 i Kacoke me Florence. Lok me Yee me Nicene-no ame kiyiko odoco kilwoŋo ni Cik me Ribbe.
Lanyut me yoo me acel me lok goba i meca acel otimme kapok mwaka 31 BC oo, dok obedo i kin dul aryo me loc i Roma me woro jogi. Kare ame kiketo pi lok goba mago obedo mwaka 31 BC, dok onongo tye iye Augustus, lanyut me Roma, ame ocung i kom ribbe pa co acel ki dako acel ame onongo gicung pi Ejipt. Dul me aryo me lok goba obedo i mwaka 325, dok kare ame kiketo obedo mwaka 330. Dul me adek me lok goba obedo i mwaka 1439, dok kare ame kiketo obedo mwaka 1449–1453. Jo ame onongo gitye i meca i mwaka 1439 onongo gicung pi Roma me Tung Too ki Roma me Tung Kide, kun Roma me Tung Kide onongo yenyo adwogi me loc i yoo me yee tyen lok me dini. Mwaka 31 BC, ame mwaka 330 lubo kore dok mwaka 1453 lubo ngeye, nyuto tiyo ki rek me Roma tyen adek.
Bwura me loc ame ribbe pa Mark Antony ki Cleopatra okelo obedo lanyut me bwura me cwiny ame pwony me goba me Arianism okelo i mwaka 325, dok bwura meno bene obedo lanyut me bwura me loc ki dini ame jo Turk me dini me Islam okelo i mwaka 1439.
Peko me Credo pa Nicea bene tye gweno, dok ada onongo pe tye iye kata manok. Buk ma ki coyo nyigcoko iye i dwe me July 6, 1439, i Kacok pa Florence, nyinge ne obedo *Decree of Union*, dok nenyo ne orwate ki gweno magi acel, ki mukene mapol. Ka orwakac me jo ma ki cwalo dok odok i Constantinople i mwaka 1439, jo ne oromo gi ki irem madit ki tyeko me ni gubedo jo me culo woko. Koba ne opwod i kin jo ni: “Maber odoco pa Turki kuliko mitre pa Papa.”
Kiwandi man duwoko mapat pat pien Omukama wa Byzantine obedo ka mito kwo marac me kony me lumii ci me Icum ma oloke bot jo Ottoman. Ka dong oneno ni kony me lumii ci peke adada onongo bino (onyo pe bino tutwal), teko me cwakke kiwandi man obotyo woko. I mwaka 1450–1451, sinodi mapol me Oriente ojuko kiwandi meno, ci ka Constantinople opoto i 1453, kiwandi meno ojukone woko ducu. Gik ma agiki i Cik me Kiwandi me Cwakke kiwandi ka Florence, Kanisa me Eastern Orthodox tero calo ka obedo kaunsili ma opongi kede ma ojukone woko. Pe gineno calo gin ma atir. Ento Kanisa me Roman Catholic pud ngene ni en kaunsili me ecumenical ma atir.
Wan watye ka keto yoo me tam me niang kit ma kinwoyo kit me kor lok me can me aryo i gin mukato me can me adek. Kor lok me mwaka mia acel ki pyer abic me can me acel ocake i nino 27 me dwe me abiro, mwaka 1299, dok otum i nino 27 me dwe me abiro, mwaka 1449.
1449
Constantine XI Palaiologos kinywalo i mwaka 1404, dok obedo i loc cake i dwe me acel me mwaka 1449 nio wa i nino 29 me dwe me abic me mwaka 1453. En aye obedo rwot madit me agiki me Ker Madit me Roma me Tung Wok Ceng (Byzantine), ma obedo tye pi mwaka ma kato 1,100. Otelo ki cwiny matek i gwoko Constantinople i kare ma mony pa Ottoman oguro boma-no i mwaka 1453, kun onwongo tye ki jo ma gwoko boma ma romo 7,000 nio wa 8,000 keken, me lweny ki mony pa Mehmed II ma okato 80,000. Oto kun lwenyo i wi cel me boma i nino 29 me dwe me abic me mwaka 1453, i kare ma kimako Constantinople i agiki. Kom mere pe kiŋeyo ki ada i kare mo keken. To mere onyuto agiki me Ker Madit me Roma (ma obedo medde atir me agiki me ker madit ma Augustus ocako i mwaka 27 ma pud pe kinywalo Kristo).
I tye ka poo iye i kom lok me Grik kacel ki i kwo me cik pa Orthodokso calo dano me boh marac, ma pol kare gilwongo ni “Laloc me Marmoro” i lok me kwena (ye ma ni obedo ni onywalo dok cen acel me tyeko dok me gwoko Constantinople).
John VIII Palaiologos (1392–1448) onwongo obedo Rwot Madit me Byzantine me aryo ki agiki, ma oloc cake i mwaka 1425 nio i mwaka 1448. En onwongo obedo wod kayo pa Rwot Madit Manuel II Palaiologos, dok onwongo dit kato ominne Constantine XI. I kare ma pol me locce, John VIII otemo matek adada me laro Ker Madit me Byzantine ma onwongo dong tye ka too ki bot jo Ottoman. I mwaka 1439, en kikome owoto i Italy dok otelo wi Cokke me Florence, ma iye en kede lukwena me Kanica Ortodoks me Tung Kide oyee pi kare manok me dok ribbe kede Kanica Katolika me Roma, dok me ye ni Papa obedo lawi Kanica. Constantine ma Dit bene onwongo otelo wi Cokke me Nicaea. John VIII onwongo geno ni ribbe man kede loc pa Papa bikelo kony me mony ki i lobe me Tung Poto Ceng me lweny i kom jo Turk, ento jo ma pe yee ribbe meno onwongo pol adada i Constantinople, dok i agiki ribbe meno otur. John VIII oto i mwaka 1448 (too ma otime pire kene), mwaka abic keken i nyim poto pa Constantinople i mwaka 1453. I nge meno, ominne Constantine XI odoko rwot madit dok oto kun tye ka lweny me gwoko boma meno.
Ka Jan VIII oto, i mwaka 1448, owote ma nyinge Constantine XI kicwalo me bedo laloc ma lutye iye. Ceng mwaka 1448, Ker Byzantium dong obedo dwogo matidi ma tye i bwo latic pa rwot mukene, dok jo Ottoman bene gitye ki teko maduong i kom ngat ma bino bedo i kom komber i Constantinople. I nino dwe 27, mwaka 1449, gin mo me polityk ma pire tek tutwal otime i myaka me agiki pa Ker Byzantium. Laloc pa Byzantium, John VIII Palaiologos, dong oto con i 1448. Owote, Constantine XI Palaiologos (laloc ma agiki), kikwanyo ka laloc i Constantinople. Ento, ka Constantine XI pe pud onywalo bedo i kom komber i yoo ma otir, oryeko kwero lukwena bot Sultan pa Ottoman (Murad II) ci openyo twero me loko. Sultan omiyo twero meno, ka dong pe romo ka meno, ci Constantine XI kiketo i korona i yoo matut dok ki ngene ni en laloc. Tic man ki nen calo kwanyo woko twero me ker pa Byzantium ki cwinygi gi kengi. Me acel i kare weng, laloc pa Byzantium oyubo ka piri ni en oloko keken ki twero ma jo Turk pa Ottoman giyubo. I mwaka angwen keken ma olwoko, i 1453, Constantinople opoto i lwak jo Ottoman.
Mwaki mia adek ki pyer aboŋwen wiye acël ki nino apar wiye abic inge nino 27 me dwe me abiro, 1449, i nino 11 me dwe me aboro, 1840, jo Turkey oyenyo gwok i kom Egypt kun gin oketo gi i te twero pa lobe aŋwen me Europe ma tye ki teko madit, i yo meno gin ocobo lok me adwar me cawa acël, nino acël, dwe acël ki mwaka acël. Kombedi dong watyeko yubo tyen lok me tic ki can me acël ki me aryö i kare me cik me Ceng Cabit ma cok bino. Peter, calo lanyut me jo alip mia acël ki pyer aŋwen wiye aŋwen, nyuto dul pa malaika me adek, dok William Miller nyuto dul ma nyute i malaika me acël ki me aryö. Dul aryö-ni ducu tye ki wat ki “lagony.”
Kadi lagoro me ot pa Daudi abiketo i wiye; en odyab, kadi dano mo pe romo tuko; kadi en otuko, dano mo pe romo dyab. Isaiah 22:22.
Kadi atito ni in, i Petero; kadi i wi lwala man abiro yubo Kanisa na; kadi dyere me laloc pe bino loc pire. Kadi abiro miyo in lagony me Ker me polo: kadi gin mo keken ma ibiro twero i lobo, gibiro twero i polo: kadi gin mo keken ma ibiro yweyo i lobo, gibiro yweyo i polo. Matayo 16:18, 19.
Wabïŋïyö lwëny më Nineveh i coc ma lübö man pe calö “lagöny” ma yabö bur ma tërë pe keken, ëntö bene calö lagöny më kor ma këtö caden ducu më Daniel cura më apar wi acël kakarë atïr adada. I wanglëk a Miller, “lagöny” ma onwongo otwe i aduku onwongo obedo yo a Miller më kwanö Baibul. Tïyö kï coc më Baibul më mökö ginacöna më jo ma olubo Miller, karacël kï “rek i wi rek” i ginacöna më malaika më adek, ën ë lagöny ma mïö lagöny më Niyabo cura më abongwën twërö yabö ki këtö ginacöna ma okane më kwena më woko më tyeng më pyer angwën kakarë atïr.
Wa bicako anyim ki tamwa wa i coc mukene ma bino.
“Bot pa lanebi, roda ma tye i kin roda, ki kit ma jami ma tye ka ngwec ayore kwedgi pe onen ni gubedo mapol adwogi dok pe kit ma nyare me loko. Ento cing pa Ryeko ma pe kigik iye nen i kin roda-gi, dok rwom ma pe tye ki bal obedo adwok pa ticce. Roda acel acel timo tic i rwom ma pe tye ki bal kacel ki roda mukene ducu.” Testimonies to Ministers, 214.