Ngat me Jones
Tamo me Jones ni ni angeya mokuany ni malaika me acel i Kanyut Apari wiye apari angeyo peko pe twero poko ki malaika aryo ma lubo eno, tye matek adwong calo got. Neno ne piye i cing me kit ma malaika adek mag Kanyut Apari wiye apari rwatte ki malaika me turumbeta pe tye ki wang ace mo me kwanyo nyiggi. Keto tek ne pe kiwoto pi malaika adek mag Kanyut Apari wiye apari, ento tamo me tic kwedgi calo “pe twero poko,” tye kwo ki adwong ber dok pe loyo ni pi malaika weng ma dong otyeko nyimegi.
Pien en tye ka oromo i kom malaika adek ma tye i Niyabo 14, pe olubo yeny me lok ma pe obedo pire keken nyaka i agiki ne. I agiki, yeny me lok ma en otye kwede me kobo turumbeta me can me abic, me abicel, kacel ki me abiro ki malaika adek ma tye i Niyabo 14, bene otye ki nyuto ni rwom me turumbeta myero olut woko ducu nyaka i malaika mukwongo i kin malaika abiro ma turo turumbeta.
Atye aneno malaika abicel me abiryo ma tye ka i wang God; dok omiyo gin turumbeta abicel me abiryo. … Dok malaika abicel me abiryo ma tye ki turumbeta abicel me abiryo giyubbe kede ni gitye ka dwogo. Okel revealation 8:2, 6.
Jony pa malayika cako ki malayika pa turumpeta “abicel abiro,” dok rwom pa malayika i Kinyutu nyutu cako ki turumpeta me acel awot nyo tutwal wa i pwony pa malaika me adek me ikom cing me alwor. Jones tye i yo maber ka nyutu ni tye kwede yuko i kin turumpeta angwen me acel ki turumpeta adek me atira, pien rwom me profecy pa “angwen ki adek” no bene onongo tye i kanisa ki i lakec. Ka gityeko cing i kom témo adek i buk pa Kinyutu nyutu, mano mini yo bot jo ma yero neno ni abicel abiro calo cing, bene tye kwede angwen calo cing, ki adek calo cing.
Kube mar acel me Lareme
Gin ma wa dong tye ka nywako i kare ma pe oromo ni malaika me acel ki me aryo i Kwan me Neno Revelation abicel ki angwen omiyo gi teko ki waneno me kare me Islam me peko me acel ki me aryo, dok omiyo me malaika me adek atum ka pire tek pire tek ki timum pa peko me adek i 9/11. Gin ma tic pa Jones onyuto, (kadi bed ni pe owaco atir gin ma an awaco) en ni malaika weng aa ki malaika me acuku me acel i Revelation abicel ki wiye adek nyaka i acuku me peko me adek i Revelation apar ki acel gitye ka cako rwate mapol ka pe kiromo kwanyo gi ki malaika adek i Revelation abicel ki angwen. Gin en calo i lain me lunebi acel. Myero ginyut gi calo meno wek iwinyo twero me tic mapatpat ma malaika acel acel kwanyo. Oyo, calo kanisa abiro, lak pa timbre, ki acuku gin tyeko nywako namba abiro, dok bende cal me angwen ki adek i iye me calo ducu pa abiro (kanisa, lak, ki acuku); lain me malaika aa ki malaika me acel i malaika abiro me acuku nyaka ka oo i malaika me adek, myero i nen gi calo jami ma tye ducu ka acel. Meno onyuto lain me malaika apar ki acel.
Malaika adek abicel ma i Niyabo 14 nyutu kwena me poko pa jo Millerite ma gonyo nyutino me yabo kwalo, dok i ngeye kwena me poko pa jo alufu acel ki apar angwen ma tye ka gonyo tyeko pa kwalo.
Adundu abiro mar trompeta tye ka kwanyo tek mapei acel ma Katonda ocwalo i yo me opatrio me cobo kwede ngol ikom lobo ma otyeko dwongo me ler ceng.
Aturuturu angewen acel kunongo pigi twol nyuto to tum mar Roma me Itonye ma dok dok nongo otyeko mwaka 427.
Adit gi abicel nyutu tum pa Roma me Idundu kibbut 1449 wa i 1453.
Atutu adek adwongwen acel me agiki adek mago tyeko nyutu Islam me kwo mar adek.
Malayika i Kanyut 10 en Kristo, ma otye ka lwongo piny me miyo tek i tic pa gurup i cako, dok otye ka lwongo piny odoco i Kanyut 18, me miyo tek i tic pa gurup i agiki.
Turumpeta me abicel acako dwong i nino 22 October, 1844, ka ngolo me bura ma en Nino me Timo Cwiny maber ma me lanyut acel ki lanyut mukene obedo ayabe. Turumpeta me Yubili myero obed ki dwonge i Nino me Timo Cwiny maber. Pi meno, i bura, turumpeta aryo ki dwong; turumpeta me Yubili ki turumpeta me abicel.
Dong i wek ibi tuko agwara me yubili i nino me apar i dwe me abiro, i nino me kwayo pwonyo marac; un bibit tuko agwara dwoko i wi ngom weng maru. Kadi un bibedo me pwolo mwaka me pyer iromo abicel, kede kwayo yweyo i ngom weng bot jo ma bedo iye weng: en obedo yubili botu; kadi dano acel acel dok cenyo i gang kwan ne, dok dano acel acel dok cenyo i paco me odi ne. Yubili obedo mwaka me pyer iromo abicel botu: pe ubi kwo, pe ubi neko gin ma dongo keken i iye, kata pe ubi cok angur pa yat angur maru ma pe otweyo. Leviticus 25:9–11.
Ka ma nyuto yawange pa Icelo me “cawa abiro” ma tye i cura ma lube tye kwede i Kijok me Lebitikus, kityeko keto iye i wele mago ma telo i cike me dwogo tungʼ jubili i Nino me Cwalo kwo.
Lok rik bot jo Israel, i waci botgi ni, Ka uwoto i ngom ma amiyo wun, ci ngom no obikwo Sabato me Yehova. Imwaka abicel iabiro poyo poto ni, kede i mwaka abicel iabiro tongo yat olok ni, dok iabiro dwoko nyiggi; ento i mwaka me abiro, ngom obibedo ki Sabato me yweyo, Sabato pi Yehova: pe ipoyi poto ni, kede pe itongi yat olok ni. Gik ma odongo kene ki kene ki i can ni pe idwogi, kede pe icoko angur ma i yat olok ni ma pe itongo: pien en mwaka me yweyo pi ngom. Sabato me ngom obibedo cam pi wun; pi in keni, kede pi laki tic ni, kede pi nyako tic ni, kede pi jatic ma iketo pire, kede pi dano obedo kany ma tye kacel kodi, Kede pi dyel ni, kede pi leb ma tye i ngom ni, adwong weng ma i ngom no obibedo cam. Dok ibikwanyo mwaka me Sabato abiro, tyen abiro me mwaka abiro; ci kare me Sabato me mwaka abiro no obibedo boti mwaka artam adek ki abongwen. Jo Kwo me Lebitiko 25:2–8.
Cingi Miller oneno okelo cing ikare me ngolo ma obedo i kom Israel pien gi otwalo cike me sabato me ngom i dul me abicel aryo ki acel, en otic ki twero ni nino acel kelo mwaka acel, dok en onongo ni mwaka acel tye ki nino mia adek ki abicel, dok kare abiro ma omede ki nino mia adek ki abicel obedo mwaka alufu aryo ki mia abicel me pwonyo pien me twalo kacik. Man obedo ada me lok me profesi ma en otyeko nongo. En aye can me ada mapol ma odoko can me ada ma Kristo oketo i nying tic me Miller. Turumbe me Yubili en kelo pwoc me liberaconi ki wol.
Apong me abiro en Islam me nino mar adek.
Ento i nino me dwong ton pa malaika me abiro wiye, ka en obedo cak me turo, kiyeng pa Lubanga bino tum woko, calo en ocako owaco ni bot luticce ma lakwena. Niyabo 10:7.
Pata mūjō marom pa Islam en ada adwong me nyutu me obat, dok pata mūjō me Yubili en ada i iye me nyutu me obat pa ngolo kwo ki yele—gwokke ki i timo gric, ma calo ma Nyako White owaco, en malaika me adek i ada tutwal. I kare ma pata me adek wiye tye ka dwogo, taj pa Kristo i i wek en gen me ducu onwongo biro otum rwatte pien Kristo oribo Dwonye me Lamo ki dano pa alufu acel ki mia adek ki apar abic ki angwen. Jo ma i kare meno gitye ka rwatte ki lak pa Lubanga gibiro tito kwena me pata me gengo ma kicako nyutu calo can me adek, dok bene gengo pa malaika me adek. Can me adek miyo teko bot kwena pa malaika me adek ka malaika ma pe en dano mapol loyo Yesu Kristo olor piny ki kwena i cinge.
Ka wa nyutu ni en pe onongo obedo profesi me kare pa wit ma acel ki me aryo ma omiyo teko i lok pa malaika me acel, dok profesi me wit ma adek ma omiyo teko i lok pa malaika me adek, wa tye ka nyutu ni turumpeta gi en “ngolocik ma kelo i Roma me gamo dul me cike pa Ceng Nino Apar.” Ngolocik meno me opi, tutwal turumpeta adek me agiki ma lwongo gi wit, gicopo kwo keken dok girubo rwom acel ki lok me gonyo pa malaika adek me Niyabo 14. Wit aryo ki malaika aryo i historia pa Millerite, dok wit ma adek ki malaika me adek i historia pa lukwongo mia acel abic aryo rom mo adek ki angwen. I historia me cako pa malaika me acel ki me aryo, lok pa nyut me yabo ngolocik onongo oyinyo teko ki timore pa Islam me wit me acel ki me aryo. I historia me agiki pa malaika me adek, lok ma twero kwano tyeko pa ngolocik onongo oyinyo teko ki timore pa Islam me wit ma adek.
Tic marac i acakki ki i agiki obedo konyo ka malaika me Niyabo 10 ki 18, “ma pe obedo dano mapol ka en aye Yesu Kristo kene.” Okwena me woko me Islam ki okwena me iye me kwano kwo pe; man okwena me woko me turumbeta me ngero marac me adek, dok okwena me iye me kwano kwo pe en turumbeta pa malaika me adek. Turumbeta me woko me Islam en profesi me mwaka alufu abicel aryo ki pieri abicel aryo, dok turumbeta me iye pa malaika me adek en mwaka alufu aryo ki apar adek. Arwate gin weng oguro ki oyweko dwon i cane me acakki me kwano pa lwak ma oto, dok arwate gin weng odok cen dok oyweko dwon i cane me acakki me kwano pa lwak ma kwo.
Malayika me Book pa Niyabo 10 otye olwore i nino 11 August 1840 me tyeko pwony me Isilam, kadi i tic man, malayika no oceri anyut pa olwore pa malayika me Book pa Niyabo 18 kun ki tyeko pwony mukene me Isilam. Ngat ma Rubanga ogoyo ikom ngolo me cik pa Sande i mwaka 321, dok lacoo i 538, onyutu gi tung cel acel me aryo nyo me abicel me yat; dok ngat ma ogoyo ikom ngolo me cik pa Sande ma cok bino onyutu gi tung cel me abiryo, ma en ma apol me adek dok en bene malayika me adek. Lok me ciko pa genge me cakke pa biko me ngolo i nino 22 October 1844, kadi lok me ciko pa genge me biko me jo ma tye ka kwo i 9/11, giwoto weng ki teko pa malayika me abiryo i rwom me nying ma Jones oketo. Malayika abicel me tung cel i caber 8 ki 9; ci i caber 10 malayika olworo piny, ma pe en dano matidi, ento Yesu Kristo kene. En en malayika me abiryo i rwom pa malayika, ma i caber 11 ma lubo en iye tye ma apol me adek, ma en tung cel me abiryo ma ocako dwogo i 1844, ento i rwom pa malayika en me aboro, ma otelo nyime wa bot malayika me abongwen, me apar, ki me apar wi acel i Book pa Niyabo 14.
Kwena pa malaika me adek pe twero twero cako keken i kwena pa malaika me acel ki me aryo, ento bene pe twero kwanyo ki turumpeta abiro pa kwena pa Rubanga ikom opot me jwang kic. Turumpeta me acel angec pa opot i kabedo me aboro i Cak pa Yohana nyutu kwanyo ma doko anyim-anyim pa Roma me Iporok pa West inino i ngec pa lagwok Constantine ma oketo cik pa Sunday me acel i mwaka 321, dok ocako i kare ma en opoko impero i east ki west i mwaka 330.
“Ka taifa wa, i kacok i ka kansolo me cikegi, cako keto cike me tweyo tam ki pwony pa lwak ikare me yoo gi me dini, ka i force-o gwoko Candat me Nino pa Ca Sunday, kadi i cako tic ki teko me twero mapol i kom jo ma gwoko Sabato me nino me abiro, ci Cik pa Lubanga, i yoo ducu ma tyen lok eni, ibedo calo pe tye ginacake i ngomwa; dok kwede lok ada peke, lok me tongo cen me taifa ibino kwede bal me kwanyo woko me taifa.” Review and Herald, December 18, 1888.
Cik me lok me lworo pa rok me weng ma kelo bedo i baako me rok me weng, obino i rok pa Constantine cak ki trumbeta angwen me acakki ma omiyo Roma me Ibolo otum agiki i mwaka me 476. Roma me Aceke otum agiki i mwaka me 1453, ento i yoo me porofeto no, gucweyo loc gi me rok i nino dwe me 27 Julai 1449. Pe calo Babilon, ma gujwayo i dyewor acel, Roma, me Ibolo kede me Aceke, gukelo gi i agikki gi i yoo me dong-dong. Kwanyo woko pa Roma me Ibolo piny i trumbeta angwen me acakki ka mwaka 476, pego kwanyo woko pa United States piny i trumbeta angwen, ma i kit acel pego nyutu nyaroka angwen pa United States ma ocako i 1798 ka tum agiki i cik me Sabato pa Ceng. Nyaroka angwen mago rwatte kede nyaroka angwen pa Adventism, ma bene rwatte kede kanisa angwen me acakki i Revelation abicel, kede gin mamwonya angwen ma nyinge abomination ma medde i Ezekiel pot buk me abicel, kede ba ot angwen pa odur i buk pa Joel.
Pien Akwap Rubanga owaco ni; Eka dok adwong i wang acel, ka atyeko cwalo ikom Yerusalemu uketo angwen me kwena matek atika, miec, ki kec, ki lee marac, ki two marac, me golo ki iye dano ki lee? Ezekiel 14:21.
Tumbuli me abicel okwongo ki me abicel aryo ocwalo Roma me Bongo; ci Roma me Bongo, i wat me yec me laneno ki Roma me Itye, kikwanyo kit me pa leta. Roma me Itye kikwanyo kit me pa kanisa. Roma me Itye bene kikwanyo kit me pa Amerika me United States, ma olworo me teko okwongo, calo Roma me Itye bene olworere okwongo.
“Ka Amerika, lobo me welo me dini, bino rwatte ki Papacy i loko tutwal me peko i kom adwogi pa dano dok tye kelo dano me woro sabato me lok, jo me i kin lobo ducu i wilobo ducu bitye ka telo me lubo cing-gi.” Testimonies, volume 6, 18.
Opongi angwen mar adwentu nyuto otino angwen me lok pa Amerika, kadi ka United States opoto, ci lobo ma ber loyo ma tye i nyig coc mar abicel ki acel i Daniel apar wiye acel angec dong opoto, ci gengo ma tye ka i anyim en Egypto, cal pa lobo ducu mukene ma i wi lobo. United Nations, jo ma gin ruot apar, ci giye me miyo ker gi me abiro bot papi, pien “pi kare manok—cawa acel,” i Revelation abicel ki abiro. Man timore i nywal pa Herode, ka en ocamo cike me miyo pooo ki acel me ker ne. I nywal pa Herode, i cawa no coc i cing opwonyore i wi bul pa kor, ci Belshazzar ki neko. Cawa no oo i cik pa Dyeng Nino Acol, ci mede nyaka kare pa agiki pa temo pa dano. Ker me abiro loyo ki gwoko, calone gin kwayo pa ot pa Constantinople ma opoto i mwaka 1453. Ki cake i cik pa Dyeng Nino Acol i United States, ma gicako calone ki 1449; nyaka i poto pa Constantinople i 1453 tye mwaka angwen me cal. Papi otyeko nongo cwer cwiny ne ma opong ki to i 1798.
I Daniel apar abicel ki angwen, papi obedo oyot i mwaka 1798, i kare me agiki. Ka dong rwot me kabedo me anyim obedo oyot i mwaka 1989, i kare me agiki. Amerika obedo oyot i apar abicel ki acel, ka Misiri obedo oyot i apar abicel ki aryo, dok papi bino i oyot me aryo ma en me agiki i apar abicel ki abicel.
“Ki bot cako ki piny otino me kabedo pa lwak ki ka giko piny otino magi, calo ginyuto anyim maleng i buk me Daniel ki me Revelation, wa mito pwonyo ni ducu me ducu pa deyo ma onongo tye keken i wiang ki me piny eni pe tye ki wel. Babilon, ki tekwaro ducu ki deyo ducu me lonyo, ma piny wa man pe dong oneno kit ma calo man pol kare mukene anyim,—tekwaro ki deyo ma i wang dano me kare meno onongo nen calo ma ocung mot ki ma bino bedo tye tutwal,—ango ma opoto keken woko ducu! Calo ‘yat me lum ma lobo,’ en otiyo woko. James 1:10. Kit man bene pwod me Medo-Persia opoto woko, ki pwod me Grecia ki me Roma. Kadi kit man ducu ma pe tye ki Lubanga calo gum me bedo kwede, opoto woko. Keken gin ma oribore ki yub Pa, ki ma onyuto kit marac Pa, aye romo medo tye. Cik Kwo Pa keken aye jami ma ocung mot ma piny wa ni ngeyo.” Prophets and Kings, 548.
Poto pa United States (lanebi mar adwong) i nyiri acel ki angwen acel onongo kikelo calo kit ma 1449 onyuto, ci poto pa Egypt (naga) i nyiri acel ki angwen aryo onongo kikelo calo kit ma 1453 onyuto, ci papi pa Roma (lelabal) oo i agiki ka pe tye ngat mo konyone calo kit ma 1798 onyuto. Lanebi mar adwong ki naga kigolo piny ki teko pa trumbeta, ci lelabal kigolo piny ki teko pa naga.
Namba abicel en anyut me yweko pa ker. Ker pa Alexander opwodoke dok obedo ker abicel, dok Misiri otoo piny i Nam Kec i odiro me angwen, dok Israel tye ka cwalore ni ceng i jwi me angwen pa ango marac i Ezekiel 8. Odiro angwen pa Protestantism ki pa Republicans i lum pa piny onywako i 1798 dok otum i cik me Ceng Pa Nino me acel ma cok tye ka bino pi roco aryo weng. Kwer angwen marac pa Ezekiel ikom Yerusalemu nyutu kwer angwen ikom United States, dok kwer angwen magi ikom ker me abicel pa profesi me Baibuli tye ka rwate calo nino mwaka angwen wiwore ki 1449 nyaka 1453, ka ker me abiro pa profesi me Baibuli oyero me miyo but kergi i paco acel i cing pa bapapa i wat me kanisa ki gavumenti ma lacoo me Tyre telo iye.
Mwaka angwen 1449 anyaka 1453 pe tye ka nyutu to lweny pa kwaro me ker mar abicel me abiro ka cikke pa Cawa me Nino pa Paara, kadi bene tye ka nyutu kare pa kwaro me ker mar abicel me aboro ki cikke pa Cawa me Nino pa Paara anyaka ka kare pa ngole me ngweno ocako agiki. Cwiny me loyo Ejipito, ma en piny dok bene en lyel ma kimiyo pa upapa, en fractal i acakki me kare ma kitito kwede i mwaka angwen 1449 anyaka 1453. Man nyuto pwod me Constantinople i cikke pa Cawa me Nino pa Paara, ka dong odok kene woko ka Mikael otingo iwiye. Ka Mikael otingo iwiye, malaika angwen gilonyo woko loyo-loyo calo nongo nyut pa penyo owaco.
“Aneno ni malek angwen bina mako yamo angwen wang acel tye ka tic pa Yesu otum i kabedo maleng, ci lacen dongo abiro me agiki bino.” Early Writings, 36.
Piny angwen pa ker pa Alekizanda, piny angwen pa turumba ma omwoteko i kom Roma me Itye, yamo angwen ma olony i kom Roma me Cuma, ngol angwen marac i kom Yerusalemu, yamo angwen ma olony ka papii obino i agikki ne ka pe tye mo acel me konyo. Ka onyutu pwony me lanebi gi simbolo man, wa bino paro i kom acholi me aryo i kin rwom me tiyone i kom cik me Ceng ma cito mapiyo.
Konsilio me Florence
I mwaka 1439, i Kacok me Florence (ma bene lwongo ni Kacok me Rwate me Florence), jo ma rwako Kanisa me Orthodox ma aa Bongo Ceng (ma Obwoc me Byzantine John VIII Palaiologos kacel ki Patriarch me Constantinople ne otelo) ne kinywako cik me rwate ma gin girek ki Kanisa Katolika me Roma. Gubino i kom ni Pope me Roma myero ngene calo wi Kanisa ducu, nyaka i tek pa ker me loyo dano duto.
Pien cwara en wi dyere, calo bene Kristo tye Wi Kanisa: kede en aye Lalar me dende. Efeso 5:23.
Cwiny me Nicaea
Emipa ne Patriaaka gujolo “Filioque clause” i ka Akwano me Niisiya, ma obedo med i ka Akwano me Niisiya, ka twero ni Roho Maleng cako ki i Wod Mukama ne i Wod. Akwano me Niisiya obedo acel ikin cing me lok ma pire tek tutwal dok ma tic kwede i yoo mapol i kine me yubo me Katolika. Akwano me Niisiya obedo kuc me lok me rwom mapat ma tito adwogi me yubo me Katolika ma pire tek. Kwone con ocoyo wek ogeng adwogi ikom ngat ma Yesu Kristo obedo. I mwaka 325, yer mapire tek ocakke pien ajwaka acel ma nyinge Arius opwonyo ni Yesu Mungu Wod ocweyo, dok pe obedo Mungu ducu.
Emipa Konstantiin no oloyo Kunsel ma me acel pa Nicaea me tyeko lok manok kwede. Kunsel eno oyebo matek ni Yesu en Lubanga atirwene, “ma obedo ki kit acel pa jami” rwot ki Won. Kredi eno ianyim odok oyar i Kunsel pa Konstantinopel i mwaka 381. Myero piny atitwal ni i kabedo man; Kredi pa Nicaea oyik woko i tariik pa Konstantiin me acel, dok bene en obedo lok me apwoyo pi Konstantiin me agiki, ma en Konstantiin me apar wiye acel, ma obedo Emipa me agiki pa Imperia ya Byzantine me tunu wok abic. Konstantiin Madit, ma obedo me acel, kiwonyo en dok mapol calo gin ma kelo i profesi pa Baibul. En aye ladit i acakki pa imperia me tunu wok abic, ci pi meno en tye calo kit me ladit i agiki pa imperia me tunu wok abic. Adaŋa ni Kredi pa Nicaea en gin acel i wiye me tariik me acakki ki me agiki, myero jami man ngene bot jamaro me profesi, ka gin ngene maber cik me alfa ki omega.
I mwaka 381, ka Nicene Creed ginyuto dok ki pwonu pa Purgatory, pwonu pa Eucharist, ki yubo tic pa mukati ma pe ki yeast i Eucharist, ma obedo tic pa Latin. Creed pa 381 bene oyubo ngec pa Katolika i kom grina me anyim ki kwone ma i ngec too. Otyeko ki ler man madit ni: “Wan bene wa cako ni kom me acel me jo apostol maleng ki Roman Pontiff tye ki dit pa mukene i wi lobo ducu kede en aye jatela ma atir pa Christ.”
I Florence Council, gubedo ma dong otimec odikone i nino dwe 6, mwaka 1439, myaka 14 mapwod Constantinople opoto i cing jo Ottoman Turk i mwaka 1453. Gubedo mar rwate man odikone i te cwercwiny me polityk mapol adii. Imperio me Byzantine ne tye i lworo madit, ka mito kony me lweny ki i West me gwoko gin ceng jo Ottoman ma ne dong tye ka nyinge. Ka jo mawakil me Greek odok ganggi, rwate no jo mapol i East i kin jo dongo me kanisa, jo monk, kacel ki lwak mapatpat, gikwanyo kede matek. Mapol i bishops ma ne gidik iye lacen gikelo cen konygi. Rwate no pe onongo ocobo tic i kit ma romo ducu, dok Kanisa me Eastern Orthodox okwanyo kede i yoo me cik i myaka ma olwoko. Ka Constantinople opoto i mwaka 1453, rwate no ne dong opwod obal atir. Jo ma nongo lok me kwan me wang tic me tarih bene i kare mapol ginyuto rwate man calo rwate me polityk ma pe olonyo pien opong ki kwanyo kede madwong ma oa i te lok me theology, kit me tim ki kwan me dano, kacel ki kwanyo kede me lwak.
I kare me Wang Tic me Nicaea me mwaka 325, gi acako Kwo Credi me Nicaea. Mano kiketo cing me miaka abic me angec i mwaka 330, ka myaka 360 ma i Daniel 11:24, ma kikonyo ka “cawa,” otum agiki.
En acel kelo cwinya maber kata iwang kabedo ma otela loyo i ngom pa bute; dok en bino timo gin ma wonge pe otimo, kata dano pa wonge mapat pe otimo; en bino keyo ikin gini jami ma oyako, ki lupok, ki mwandu: ee, en bino cako yubbe iwiye gang obedo matek, ento pi kare mo keken. Daniel 11:24.
Icak mwaka 31 BC ki 330 tyen dok gin acam me “cawa ma kiciko” ma tye i jwi aparo wiye acel me Daniel aparo wiye acel, nyig coc me piero abiro ki piero abiro ki abiro.
Ki cukwiny rwom me royo aryo magi bene bibedo me timo gin marac, ci gibinwoyo lwek i mesa acel; ento pe obinongo yot pa tic, pien agiki pud bibedo i cawa ma kiketo. … I cawa ma kiketo obidok, ci obibino i dirica me anyim; ento pe bibedo calo ma con, onyo calo ma agiki. Daniel 11:27, 29.
Cak acel (330) ki agiki (1449–1453) me laiyang me Roma me anyum ka nyutu gi omon roma me acel ki me agiki ma nyinge Constantine. Alpha ki omega me laiyang me Roma me anyum, ma gilwongo ni Bwami me Byzantine, gubedo kacel ki agiki me Roma me Bwami ma omede mwaka mia adek ki abicel, ma orwot ki twero maleng ki i lweny me Actium i mwaka 31 BC wa i mwaka 330, ka dong omede nino wa i 1453. Ka i kin lweny me Actium i 31 BC, Mark Antony ki Augustus Ceasar guwaco lok goba i dyewor acel ma pe olonyo. Ka pud pe oo i mwaka 330, i 325, gujolo Nicene Creed. Ka pud pe oo i mwaka 1453, gujolo kit me manyen me Nicene Creed acel kono. Ka pud pe oo i 31 BC, jo aryo me byeko pa tic me gwoko bwalo guwaco lok goba i dyewor acel. I 325, lok goba me cwiny guwaco i dyewor acel. Lacoo aryo magi ginyutu lok goba me byeko ki me cwiny ma gujolo i 1439 i Council of Florence. Nicene Creed ma gucako manyen man guwongo ni Decree of Union.
Kite me wang ma mukwongo mar “lies at one table” obedo ka pe pud oo i 31 BC, dok obedo i kin okene aryo me tim pa loc me Roma pa piny me bwoch. Cawa ma kiketo pi bo lwongo mago obedo 31 BC, dok en obedo Augustus, cal me Roma ma tye ka kwo ka i kwede rwom me dula pa dano acel kacel ki dhako acel ma ginyuto Ejipt. Dul me aryo me bo lwongo obedo 325, dok cawa ma kiketo obedo 330. Dul me adek me bo lwongo obedo i 1439, dok cawa ma kiketo obedo 1449–1453. Gin ma bene tye i kom mesa i 1439 nyuto Roma me abic ki Roma me orient, ka Roma me orient tye ka yero rwom me tim pa loc, kun oyubo lok me gang kwo. 31 BC, ma 330 bino ka inge dok ci 1453, nyuto tic adek me tekwaro me roma.
Atera me woro wa coko pa Marc Antony ki Cleopatra, obedo kit ma nyutu atera me cuny pa kwer ma balo me Arianism i mwaka 325, ma dok en aye onywako atera me woro ki me dini pa Turk me Islam i mwaka 1439.
Peko me Credo pa Nicea bene tye gweno, dok ada onongo pe tye iye kata manok. Buk ma ki coyo nyigcoko iye i dwe me July 6, 1439, i Kacok pa Florence, nyinge ne obedo *Decree of Union*, dok nenyo ne orwate ki gweno magi acel, ki mukene mapol. Ka orwakac me jo ma ki cwalo dok odok i Constantinople i mwaka 1439, jo ne oromo gi ki irem madit ki tyeko me ni gubedo jo me culo woko. Koba ne opwod i kin jo ni: “Maber odoco pa Turki kuliko mitre pa Papa.”
Kiwandi man duwoko mapat pat pien Omukama wa Byzantine obedo ka mito kwo marac me kony me lumii ci me Icum ma oloke bot jo Ottoman. Ka dong oneno ni kony me lumii ci peke adada onongo bino (onyo pe bino tutwal), teko me cwakke kiwandi man obotyo woko. I mwaka 1450–1451, sinodi mapol me Oriente ojuko kiwandi meno, ci ka Constantinople opoto i 1453, kiwandi meno ojukone woko ducu. Gik ma agiki i Cik me Kiwandi me Cwakke kiwandi ka Florence, Kanisa me Eastern Orthodox tero calo ka obedo kaunsili ma opongi kede ma ojukone woko. Pe gineno calo gin ma atir. Ento Kanisa me Roman Catholic pud ngene ni en kaunsili me ecumenical ma atir.
Wa tye ka keto lok ma pe twero peko me niang kit ma jami me porofeta me atera me aryo gin doki kanyo i yo me ter me atera me adek. Porofeta me myaka mia acel ki abic me atera me acel ocako i nino dwe me abiro ki aryo, 27, i mwaka 1299 dok ocung i nino dwe me abiro ki aryo, 27, i mwaka 1449.
1449
Constantine XI Palaiologos onywal i mwaka 1404, dok orwot iye cak i dwe me January mwaka 1449 pieng i nino 29 dwe me May mwaka 1453. En bene lwak me agiki pa kabaka me Ker Roma me Cok me Cokany (Byzantine), ma dong otwerre pi mwaka mapol moloyo 1,100. Ki cwiny tek, en olwongo dok otero gwoko pa Constantinople ikare me kagwok pa Ottoman i mwaka 1453, kun gi obedo keken obino 7,000 romo 8,000 me lweny, ka pe tye ka romo ki jolweny pa Mehmed II ma onongo obino 80,000 dok maloyo. En oto ka tye ka lweny i kor ot pa gang i nino 29 dwe me May mwaka 1453, ka Constantinople otyeko ka opoto. Komme pe ki ngeyo maber keken me moko ni en aye. Too ne ociko agiki pa Ker Roma (ma obedo medde me agiki me ker ma Augustus ocako i mwaka 27 BC).
I tye ka poo iye i kom lok me Grik kacel ki i kwo me cik pa Orthodokso calo dano me boh marac, ma pol kare gilwongo ni “Laloc me Marmoro” i lok me kwena (ye ma ni obedo ni onywalo dok cen acel me tyeko dok me gwoko Constantinople).
John VIII Palaiologos (1392–1448) obedo Omwoyo wa Byzantium ma obedo me aryo ki tyen ma orito from 1425–1448. En obedo woda maduong’ me Omwoyo Manuel II Palaiologos kede owadgi ma loyo me Constantine XI. John VIII ocweyo kar twon ma dit i kare pa oritone duto ka temo ki can me gwoko Obwakabaka bwa Byzantium ma tye ka tho ki i cing jo Ottoman. I mwaka 1439, en kene odhi i Italia dok otiyo calo przewident me Kacok pa Florence, ka iye en kede jatume pa Eastern Orthodox ogamo me kare manok dok ocako me rwate odoco ki Kanisa Roma Katolika kede me ye ni Papa en wi Kanisa. Constantine the Great bene obedo przewident me Kacok pa Nicaea. John VIII ogeno ni rwate man ki obute pa Papa bino kelo kony me lweny ki i Apol pa Ilyo me kwo me lweny kwede jo Turk, ento rwate man pe ki mito tutwal i Constantinople dok i agiki opoto. John VIII otho i mwaka 1448 (ki tyen me tho ma pe obedo pa lweny onyo can mo mukene), ka pe dong lacen abic keken mbele Constantinople opoto i mwaka 1453. Owadgi Constantine XI eka odoko omwoyo, dok en otho ka tye ka lwenyo me gwoko taon.
Ka Jan VIII oto, i mwaka 1448, owote ma nyinge Constantine XI kicwalo me bedo laloc ma lutye iye. Ceng mwaka 1448, Ker Byzantium dong obedo dwogo matidi ma tye i bwo latic pa rwot mukene, dok jo Ottoman bene gitye ki teko maduong i kom ngat ma bino bedo i kom komber i Constantinople. I nino dwe 27, mwaka 1449, gin mo me polityk ma pire tek tutwal otime i myaka me agiki pa Ker Byzantium. Laloc pa Byzantium, John VIII Palaiologos, dong oto con i 1448. Owote, Constantine XI Palaiologos (laloc ma agiki), kikwanyo ka laloc i Constantinople. Ento, ka Constantine XI pe pud onywalo bedo i kom komber i yoo ma otir, oryeko kwero lukwena bot Sultan pa Ottoman (Murad II) ci openyo twero me loko. Sultan omiyo twero meno, ka dong pe romo ka meno, ci Constantine XI kiketo i korona i yoo matut dok ki ngene ni en laloc. Tic man ki nen calo kwanyo woko twero me ker pa Byzantium ki cwinygi gi kengi. Me acel i kare weng, laloc pa Byzantium oyubo ka piri ni en oloko keken ki twero ma jo Turk pa Ottoman giyubo. I mwaka angwen keken ma olwoko, i 1453, Constantinople opoto i lwak jo Ottoman.
Ikiny dusatu ki abicel adek ki abicel aparwot ki abicel aparwot ki aparwot acel i ngeyo July 27, 1449, i August 11, 1840, Turk oko twero me gwoko ki bot Egypt ma pe loyo me cako kwo ka otimo yubo i bot ker madit angwen pa Europe, kadi meno ogikcako obedo cobo pa profesi me cawa acel, nino acel, dwe acel, ki mwaka acel. Kombedi wa keto tyen lok i kabedo ne me tic ki lyel mukene acel ki lyel mukene aryo i kare me cik pa Sunday ma cok bino. Peter calo cwiny pa jo mia acel ki angwen aparwot ki angwen aparwot gin tyeko keto tam me guro pa malaika me adek, dok William Miller gin tyeko keto tam me guro i malaika me acel ki me aryo. Guro aryo meno weng acel i wat ki “lakuc.”
Kadi lagoro me ot pa Daudi abiketo i wiye; en odyab, kadi dano mo pe romo tuko; kadi en otuko, dano mo pe romo dyab. Isaiah 22:22.
Kadi atito ni in, i Petero; kadi i wi lwala man abiro yubo Kanisa na; kadi dyere me laloc pe bino loc pire. Kadi abiro miyo in lagony me Ker me polo: kadi gin mo keken ma ibiro twero i lobo, gibiro twero i polo: kadi gin mo keken ma ibiro yweyo i lobo, gibiro yweyo i polo. Matayo 16:18, 19.
Wan wabedo ka nywako lweny pa Nineveh i coc ma bino calo “lagony” ma pe ka ryek ceke ot ma tye ki lwong me kwo pe, ento calo lagony me porofeto ma rwate cing me Daniel apar ki acel weng i kit ma rwate atir. I lek pa Miller, “lagony” ma obedo kacok ki sanduk obedo yore pa Miller me nongo kwan pa Baibuli. Yubo coc me neno adwogi i historí pa Millerite ka kicako kwede kacel ki “laini iwiye laini” i historí pa malaika me adek, en aye lagony ma miyo lagony pa Niyabo adera apar ki abiro oyabo dok orwate historí ma pe onen pa kwena me woko pa tyen me apar piero angwen i kit ma rwate.
Wa bicako anyim ki tamwa wa i coc mukene ma bino.
“Bot pa lanebi, roda ma tye i kin roda, ki kit ma jami ma tye ka ngwec ayore kwedgi pe onen ni gubedo mapol adwogi dok pe kit ma nyare me loko. Ento cing pa Ryeko ma pe kigik iye nen i kin roda-gi, dok rwom ma pe tye ki bal obedo adwok pa ticce. Roda acel acel timo tic i rwom ma pe tye ki bal kacel ki roda mukene ducu.” Testimonies to Ministers, 214.