“Lagony” ma nyutu lweny pa Nineveh i Niyabo namba abicel aboro ononge otimre i yore me gin acoya ma omedo kare me lokke, ma nono dong en gin ma lagony tye ka timone. Lok na en ni lweny pa Nineveh pe keken obedo lagony me gin acoya ma ocoyo cing me tum pa Islam, ento bene en lagony me profesi. Tic me profesi ma tye i lweny man okelo rek ducu me ker pa profesi me Baibul, calo kicoyo gi i Daniel kacel ki Niyabo, me rwatte maber kacel ki pot buk apar ki acel me Daniel. I tim man, opoore ker magi ducu me bedo ka nyutu cing i lok me toro abicel acel angec pa Daniel apar ki acel, ci ma dit loyo—me yabe gin acoya me piny ma pe onen ma tye woko i yo me lok me toro piero abicel.
Ka abimiyo ni an amiyi kony me Ker pa Polo: ci gin mo keken ma ibicweyo i piny obedo kacweye i polo; ka gin mo keken ma ibiyabo i piny obedo kayabbe i polo. Matayo 16:19.
Kiwec ki Cung me Ker me Mohammed
Lweny me Nineve i mwaka 627 ocoyo cakke pa myaka apar me agiki pa twero me Persia, ma Romano owangoye ki yo pa ryeko me lweny, ka opore ki kur me opatr opatr pa Okwong. En ocoyo kabedo me lok ma iye lwak me Islam pa Mohammed gucako aa malo. Lweny meno okelo kwanyo cing me gengo ma dong obedo tye, gengo ma i te ngec twero pe twere me kwanyo, onongo Romano ki Persia aryo weng gubedo ki tekgi. Ento pe obedo kumeno.
Kengo ki i Donyo ciweyo Dano៕
I anyim me cing pa lanyut me lanebi me Islam, wa nongo kweny ki yubo me Islam ki i cako me acaki pa Lek Maleng kulu ka Sarah omiyo Abraham oyub Hagar ki Ishmael.
Ci Sarai owaco bot Abram ni, Kica na marac me atika obed ikomyi: acwalo latica na me boti; ka en oneno ni otuco ic, an aa time i wangge: Yehova ongngol kop ikin atika kodi. Nying Abram owaco bot Sarai ni, Nen, latica ni me ni tye i cingi; tim kwede kit ma mito ci. Ka Sarai oya kwede matek, en olok cen ki i wangge. Genesis 16:5, 6.
Nyingi ka gin man otimo, tyen lok ma pego Hagar idwogo me lok pa lanen ni, en nikech Lubanga “okelo twero woko” ki Sara me nywalo latin.
Kombedi Sarai, dako pa Abram, pe onywalo nyare ni; dok en bene tye ki atica dako mo ma jo Misri, nyinge Hagar. Ci Sarai owaco bot Abram ni, Nen kombedi, Mukama otweroa ki nywalo; akwayo in, dony i bot aticara; twero bedo ni abinoo nyigwana ki i kom en. Ci Abram oworo dwone pa Sarai. Genesis 16:1, 2.
“Lakica” me Niyabo Abol 9 ma kiyubo ni Mohammed, ci dok oyubu adwogi i lweny me Nineveh, konyo tyen lok me kwanyo “kakeng” ma i kom Islam i kare mo keken i historia me porofecy.
“Malayika tye ka gengo yamo angwen, ma kipor ki rum malit ma atamo ka mito yweyo ki cweyo pyer i kom piny ducu, ka okelo balic ki too i yo ne.” Manuscript Releases, volume 20, 217.
“Cweyo ki poto” me ker me Mohammed pe kilero adaa calo cweyo kacel ki poto, ento calo “yab” kacel ki “twero me gengo”. Ka Islam kiyabo i yo me porofeto, yab man kinyuto kwede ki lweny me Nineveh.
Dwek Gin Acan Keken
Ikinye me atoro abiro, atoro me “wii” pa Islam keken aye omito i historia calo teko ma pe olokke aa cawa ma gityeko keto gi i historia me profesi nio i agiki me cawa me kica. Atoro angwen me acel ma obino i kom Roma me kabedo i west onyuto Odoacer, Genseric, Atilla pa jo Hun, ki Alaric, ci man obedo calo kit me anyut pa teko angwen me ngolo me opiyo i nino me agiki; ento dano ma gi rwatte kwede i kare ni pe obedo nyako atir ma oa i teko angwen magi me kare macon. Pe tye kumeno i kom atoro me “wii.” Cawa ma Islam donyo i historia, en medo bedo i rwom acel me yabe ki gengo nio ka giyabe en ducu i agiki me cawa me kica. I kom atoro me “wii,” “lakica” me ‘yabe’ kinyuto kwede lweny me Nineveh.
Nikomedia ki nino 27, 1299 Julio
Lupwonye me nywako kare maber ni Julai 27, 1299 obedo cako pa myaka mia acel ki abicel, ma ogik i Julai 27, 1449, ci en dok ocako myaka mia adek ki abicel acel ki mwaka acel, ki nino abicel ki aparo wiye, ma ogik i Agusto 11, 1840.
I nyig coc mukato angeyo wa ni twalo me kede ma obedo ki i mwaka 1333 nio 1337 ne gityeko kelo i kom Nicomedia ki Sultan Orhan Gazi (latin Osman I, ma ne en jamiye me Beylik pa Ottoman), ka obedo ka otwalo kede i kom taon madu dit me Byzantine me Nicomedia. Twalo me kede man en tyeko me lweny ma i kom Nicomedia ma ocako ki wonne Osman. Myaka mia acel ki abic me Niyabo 9:10 ne ocako i Julai 27, 1299, dok pien en acakki me porofeto, myero ni ote lok me gin ma otimme ma rwate ki nino me acakki meno. Osman I (jamiye me dynasti pa Ottoman) ne en won Sultan Orhan Gazi, ma i Julai 27, 1299 oyubo lwor me acakki ma dit tutwal i kom Ker me Byzantine i Lweny me Bapheus, ma ne tye i kabedo me Nicomedia, cok ki taon me Nicomedia; taon me ot pa ker ma ne dit tutwal i historia pa Roma ki historia me acakki pa Byzantine.
Won ki Wod
Nino dwe mar aryo abicel ki aryo, mwaka 1299, jol me lweny pa Osman oloyo jonywal lweny me Byzantine ma gubedo ka loyo gi guberenge acel me kabedo. Lweny man ocako ka acel ikin lweny mapat mapol me lworo pa Osman i kwo me cing cing onyo mege ma pe iyubo gi lobo mukene, i nge acel ma en ocako konyo ki coko teko piny i Bithynia (Anatolia me ilela kang’wen). Obedo cing acel mapol pire tek i loko pa beylik matidi me Turkey (rwom me ker pa doggola onyo doggola ma acel) dok bedo tek ma tye ka cweyo cinge, ma lacen odwogo ka kwanyo i cing ki loyo lobo pa Byzantine. Nino eno nyuto acakki me kare me medde i dongo pa Islam ma i agiki omiyo keto Ker me Ottoman i kare me opoto pa Constantinople i mwaka 1453. Osman otio ki jo lweny me ghazi (jo me anyim piny ma gubedo ka tyo me kwanyo ki peko i wi cing me pwoc pa Islam), dok kunnu aye acakki me keto jo lweny me anyim piny pa ghazi i rwom me lweny ma oyikoyike maber, ma omedde ka dongo ma cake ki Osman ka oo bot wode, Orhan. Ikin jami mukene mapol ma pire tek i lik pa Osman en ni omiyo Islam nongo yo me mako ki gwoko mwoc onyo jami me lobo, pe calo lweny pa jo lweny me ghazi ma yubgi pe oyubo, pien timgi me twer kede ringringo dok ngwec pe oweko gin pe ki gin mo mukene twero mako angeyo me lobo, kono omiyo gin dong nongo keken lupwo pa oloyo megi, ento pe lobo mo.
I nino 27 me dwe mar Abicel 1299, Osman ocako diro me lweny i kabedo pa Nicomedia, dok mwaka adek ki angwen mukene i ngeye, wode ocako bedo me cwero me mwaka angwen i wil gang kwan ducu me kabedo ma ber Nicomedia. Won i cako, dok wot i agiki. Lweny ocako i kom kabedo ma kinyuto calo Nicomedia, dok ogik ki mako Nicomedia, gang kwan ducu me kabedo no, Nicomedia. Ki mwaka 1299 wa myaka 1337 en kare me mwaka adek ki aboro, dok i nying me porofeto namba “adek ki aboro” nyutu me aa malo.
Kare aa, an atye, gul woko ka iacel pi poto Zered. Om wa iacel poto Zered. Kinde ma wa yao ki Kadeshbarnea, cawa ma wa ne wa iacel poto Zered, bene mwaka adek ki abicel-weno; nio wa cawa ma anywola ducu pa lwak, ma jo lweny, pegi gupoto ki iye kulu pa jo; calo RWOT obedo ka oyubo negi. Deuteronomio 2:13, 14.
Icak acel abicel ki pyeru abicel ikato nino 27 me dwe marabweny 1299 cawa nino 27 me dwe marabweny 1449 tyeko nyutu kare ma otelo i cako me Cung pa Ottoman me lyeto me aryo ma tye i Buk me Niyabo caber 9. Pyeru adek ki abongwen me lweny me yubo Nicomedia ma obedo ka doko-doko ocakke ki won (Osman) ci ogik ki nyare (Orphan). Kare man onyutu yat me acel me cato ma doko-doko me rwot pa dogola acel matwal oo i Cung.
Mwaka mia acel gi abicel aa ki Nino dwe maracel me 27, 1299 oo i Nino dwe maracel me 27, 1449, tye ka i kin gi lworo me mwaka angwen ma nyuto agiki me myaka adek ki aboro. Acakki me lworo me Nicomedia obedo i cingo won Osman, dok agikine otumobwoki ki lworo me myaka angwen aa ki 1333 oo i 1337; lworo ma otye ka otim wode Osman.
Ka mwaka mia acel ki abicel otyeko i nino dwe maracel me 27, 1449, ajwaka me Byzantine, Constantine me acel ki acel, onyo Constantine me agiki pa Roma me atir, odwogo penyo turuki me yubo rwot. Ki i nino meno nyaka i kare ma gubedo kawo Constantinople ne tye mwaka angwen. Mwaka angwen meno otyeko ki kubbo pa Constantinople, dok Constantine me agiki oto i kubbo meno. Cako me Islam onyuto ki myaka piero adek ki abiro me kwo pa prufecy mar mwaka mia acel ki abicel, ma ogik ki kubbo ma otiyo mwaka angwen. Ka mwaka mia acel ki abicel otyeko, Islam ne ocako medo nyaka i kabedo ma Roma me atir oywinyar ki teko ma turuki ne tye kwede i kare meno. Ki i yinyaro pa nino dwe maracel me 27, 1449, mwaka angwen opwoddo wa i poto pa Roma me atir ka gukawo Constantinople ki kubbo. Agiki pa myaka piero adek ki abiro me mukwongo kiketo cing ki kubbo, dok cako pa Bwami pa Ottoman bene kiketo cing ki kubbo.
38 kacel 40
Namba adek abiro ki abicel me tic calo kit ma Musa oyaro i Kwan me Cik ma Acel me Tye Kwede, ka omyero me neno pyer me mwaki adek abiro ki abicel me agik i kelo kwede me mwaki artam me yot i tim me acamo i tim ba i timoro. Pi meno, namba adek abiro ki abicel, calo anyut, tye ki kubbe ki namba artam. Osman omako lobo me Nicomedia i nino dwe me abiro ki abicel ki abicel me mwaka 1299, dok mwaki adek abiro ki abicel i ngeye, nyare omako taun me dul me lobo meno. Lobo kacel ki taun me dul bene ginyingogi Nicomedia. Jo mukwongo me neno lok me kare giyero lweny man calo lakwena me acel i hatua ‘ariyo’ ma ginyuto cak me aa malo me Ker me Ottoman. Lakwena me ariyo ma kare me loko yero aye lweny me Nicaea i mwaka 1301. Kany, won Osman omako lobo ma nyinge Nicaea, dok i 1331, mwaki adek abicel i ngeye, nyare omako taun me dul, ma nyinge Nicaea, ma obedo dul me Roman mapat i kare mukato.
I kit ma rwate ki 1299 kacel ki lweny me Nicomedia, calo dong yat me acel i kin yadi aryo, yat me aryo bino i mwaka aryo i ngeye, i 1301. 1299 en nyonyo me adek ki aboro, dok mwaka aryo i ngeye (angwen), gwok me Nicaea kwo kene ki won. Wat me adek ki aboro kacel ki angwen i kwena me Israel me anyim ka gibino malo me gwoko ngom ma kiciko ni gibino neno, kinyutu i Nino 27 me July, 1299 kacel ki 1301. Yadi aryo magi me anyim me Islam ma tye ka malo, kiketo cing gi i dul me lweny ma cako ki won ka loto gwok, dok wot ki latin ka loto ot me ker me gwok i agiki. Ka ot me ker aryo peyo, gipeyo i kin kabedo me otela. Ot me ker aryo pio obedo i kare mogo ot me ker me Roma me anyim.
Nino 27 July, 1299 kacel ki 1301 gitye ka tum i nino 11 August, 1840, ma kelo cwiny me lok pa mwaka 1838, cawa ma Litch ocako me coyo ka oyar tamme ki nyig cinge pi profesi pa miaka abicel adek ki acel ki nino apar wiye abicel, ma lacen obedo me tummo i nino 11 August, 1840. Yat pa aryo me aa malo pa jo Millerite obedo miaka 1838 ki 1840.
“I mwaka 1840, tye anyim ma dong obedo ayela mapol me lukwena okwanyo cwiny pa lwak mapol. Mwaki aryo ma oloko angec onyo, Josiah Litch, acel i dyec pa lutic me Wang Cako me Dwogo pa Kristo me Aryo, ocoyo nyonyo me Kwan pa Yohana 9, ka penyo piny me kato pa Ker pa Ottoman. Calo kwede, teko man ne aye me kelo piny ‘i A.D. 1840, kare mo i dwe me August;’ dok ni nino manok keken mapwod pe gityeko timo ne ocoyo ni: ‘Ka waweko kare me acel, myaka 150, ni otimme ada cutcut mapwod Deacozes opong i kom ker ki rwot pa Turk, dok ni myaka 391 ki nino apar wiye abic, ocako i agiki pa kare me acel, en bino tum i nino 11 me August, 1840, ka wa twero geno ni teko pa Ottoman i Constantinople obino kwanyo. Dok man, an atamo ni, gibino neno ni en aye gin ma otimme.’—Josiah Litch, i Signs of the Times, and Expositor of Prophecy, August 1, 1840.”
“I kare ma omiyo ginyuto, Turkey, ki dwoge ma otumwa me eneko, otyeko yubo gwok pa rwodi ma gitye kacel pa Europe, ci omiye gin kene i bwo cing pa lobo ma jo Kristo. Gin ma otime no ocobo lok me porofeta atir atir. Ka ngene ni lok man otyeko time, lwak dano mapol oyubu ni yub me lok me niang porofeta ma Miller ki jo ma gitye kacel kwede oyot atir, ci omiyo mwaki me git me adwentu odoco matek ma loyo. Dano ma giwonyo ki ma gin ki kabedo maber gucuk kacel ki Miller, i penyo lok kede i nywalo lok me yub me nenone, ci ki cawa me mwaka 1840 wa i 1844 tic no oyaro pire tek cakke i kabedo mapol.” The Great Controversy, 334, 335.
Paro pa Litch me mwaka ’38 ki neno ne ma obedo ka otyeko loyo me mwaka ’40 bene tye ki lok ne ma agiki, ma en ojwoko i nino me Agusto 1, nino apar lakwena ma pe gineno paro ma ocoyo maber. Obedo cobo pa paro ma omiyo pire tek ni piny ongene i yo ma atir me tic ki porofeto me Baibul. Myaka adek ki abongwen ma oneno cing me aa i malo pa Israel me kare macon owot ki mwaka aryo aa ka i kato pa Ibar me Mor Kec wa i loko me acel i Kadesh.
Pien bot co dano duc mo neno wic lyel angeya, ki cing‑tipa angeya me cwinya, ma atimo i Ijipt ki i tim piny, dok gitema an kombeddi tyen adek, kadi pe giwinyo dwona; adier pe gibineno piny ma acamo kwede ni abimiyo kwerekweregi, kadi acel i butgi ma ojwoka an pe obineno. Namba 14:22, 23.
Buntu meno nywako twero ka gikwanyo ni en agiki me temo apar. Kare me temo me mwaka aryo, ma tye ki temo apar, ma dong omedo i myaka adek ki mwaka abongwen ma gibedo i tim me tim ber i tim me polo, obedo cal me 1838 ki 1840, dok 1840 omedo kare me nino apar.
Kwo cako me tye pa kwede me Islam ki Osman i nino 27 me Julai, 1299, cako kare me mwaka adek ki aboro ma tumu i ciri me mwaka angwen i 1337. Nino 27 me Julai, 1299, obedo yat acel i but yat aryo ma jo loko lok me iyore dong gonyo calo cako me tye pa kwede me Ker pa Ottoman, dok yat aryo no obedo 1301. Yat aryo mag lweny me Nicomedia ki Nicaea i 1299 ki 1301 nyuto cal pa 1838 ki 1840. Cak pa profesi nyuto agiki.
Nicomedia ki Nicaea, aryo weng obedo ka me ceng adwogi mot i Roma me anyim i kare gi me historia. Con, Constantinople aye oloko i agikki me bedo ka me ceng adwogi me anyim i mwaka 330 nio i 1453. Nicomedia ki Nicaea tye ka nyutu kit me poto pa Constantinople; weng gupoto i lwor me yweyo pa Islam ma gicako, ma omiyo agikki pa tero ma i iye Islam okwongo otero ngom meno, dok i ngat acel omede ka tero taon madu.
Kob me okato angwen manok cawa abic 1333 paka 1337 pe tye ka nyutu mwaka angwen ma aa ki 1449 paka 1453, ka kare pa profesi ocakko agik. I mwaka mia adek ki abongwen acel, ka i nino apar ki abic dok i ngeye, Islam otoyo; ka Millerites “ginyuto lweny” i nino me teko pa profesi ma onyutu i kit ma nyutu “adek ki abongwen” ki “abongwen,” calo ma onyutu i alfa historïa pa historïa me July 27, 1299 ki July 27, 1449. Kinyuto me aa malo pa Islam ki kinyuto me aa malo pa lutumwa pa Mungu me nino me agiki ginyutu i nyut me namba ma oyubwako ki wat me namba pa 38 ki 40.
I leb Ezekiel abicel adek, Islam en lok me yamo ma oa i ceng wic, ma kiyweko i wi cogo mony ma otoke woko, wek gicung malo calo lweny me teko madit. Ka lok pa Ezekiel oo, cako me cung malo cako, calo otimme i gin acoya pa Millerite me mwaka 1838 ki 1840. Lok meno oo i 9/11, ci i cik me Sunday ma cok bino, cogo meno gicung malo calo lweny me teko madit. Cung malo pa lweny pa Katonda calo kanisa ma loyot i nino me agiki kikonyo nyuto ki 1838 ki 1840. 9/11 awot anyim tye ka oo i cik me Sunday onyut ka kite me 1840 wa i 1844, ento bene onyuto kare ma aa i December 31, 2023 wa i fireballs pa Nashville.
Roma me Cok Lacer
Ki i cwal pa imperyo ki Constantine me acel (Madiit), wa i cawa pa Constantine me agiki, man cwako gin me akeca me Roma me anyim wang cen. Pi meno, kare me akeca onongo kiketo cing acel ka meno ka lacoo me akeca onyo me nyuto gin mukene kacel ki wode, calo nyutere i nyinggi, ento pe obedo ni onongo tye ka omio cing marac atir ki remo ikin Constantine Madiit ki Constantine me apar ki acel. Constantine me acel ki Constantine me agiki bene onyutere i akeca calo nyig coc pa alpha ki omega, ci lacoo (alpha) yer Constantinople me bedo dogola, dok wode (omega) oto i kine me kwo cing ka Constantinople giko bedo dogola. Kare me akeca pa Roma me anyim wang cen onyutere ki Constantine me acel ki Constantine me agiki. Kare pa mwaka 150 ma ocakke i nino dwe me July 27, 1299 omede ka iye tye kare pa mwaka 38, ci ogik i kine pa mwaka 40. Kine meno ocako cal me 1449 wa i 1453. Tedo me lweny pa Nicomedia ocakke ka piny acel opwonyo cing, ci ogik ka opwonyo cing dogola pa piny meno. Calo i ngec pa Constantine me acel ki Constantine me agiki, pwonyo cing pa Nicomedia bene ocakke ki lacoo (me acel) ci ogik ki wode (me agiki).
A myaka adek```
Piny marac me mwaka angwen i kare me acel me mwaka mia acel abicel ma ocako cwiny me mwaka angwen ki i nywako piny me Constantine ma opwodho i mwaka 1449 oo i 1453 ka Constantinople owang i piny me lweny ka dok opoto. Porofeto me kare pa lyeto me aryo ma nyuto mwaka mia adek ki acel pyer abicel ki nino apar wiye acel abicel ocako i 27 Julai 1449 ka ogik i 11 Agusto 1840. Nino meno coyo cako me kare me mwaka angwen ma Siita White olwongo ni nyut i leng me teko pa Katonda ma maleng.
“Malayika ma rwate kacel i lok me cako me malaika me adek en aye myero oyel piny ducu gi ducu pawa. Katic ma tye ki kit ma tye ka miyo wang acel ni obedo tic ma rwatte i wi lobo ducu, ki teko ma pe ne gineno kare mo. Rwom me adwent me mwaka 1840–44 obedo nyutu me ducu pa teko pa Katonda ma loyo; cako pa malaika me mukwongo kicwalo i kabedo ducu pa misonari i lobo, dok i matye ka piny mogo tye ka rwom me mito me dini ma odongo loyo gin ma ngat mo neno i piny mo keken cake i kare me Reformation me nino me apar ki abicel; ento gin man ducu gibed ni gibikalo ki rwom me rwate ma tye ki teko madit i bwo lwarning me agiki pa malaika me adek.” The Great Controversy, 611.
Islam ogeng i nino Agusto 11, 1840, dok obedo kare me mwaka angwen ma rwate kacel ki olwoko piny pa Cwiny Maleng i Pentekoste, kadi bene ki lor pa malaika madu me Niyabo apar wiromo aboro, ka “ot ma dit” me New York gupwod ki Islam me neno me adek i 9/11. 9/11 nyuto cako me kare me keto anyonyo pa alufu mia acel ki pyer angwen wiromo angwen. Keto anyonyo en kare mo, dok tum me kare pa keto anyonyo tye ki kit ma romo ki cako me kare otyeno. Ka Kristo oloro i 9/11, en onyutu Michael ka olor me cogo cing pa lakwena aryo i December 31, 2023, ka kare me agiki pa keto anyonyo ocako.
Lakirria ma en lweny me Nineveh kelo adwogi me tuku mapat pa Islam, ma obedo me cwalo Roma me anyim kwan anyom ci oo i mwaka 1453. I kin miaka mia acel ki piero abic me “dwe abic” me tyen lok apar, acakki bene ki agiki tye ki kare me myaka angwen. Kare magi abic me myaka angwen rwate ki agiki me miaka mia adek ki piero abic wiye acel ki nino apar abic, ma nyuto kare me myaka angwen kutoka 1840 nyaka 1844 ka Kristo obedo me pwal “lobo ducu ki ducu me ducu pa kakare ne.” I mwaka 1844, kare me obwola me prufecy ogik woko me tic kwede, pien kare obedo me bedo “kare pe dok tye.”
Kwo olapire i nyim en ma tye ka bedo angec pi naka ki naka, en ma ocweyo polo, ki ginwong ducu ma tye iye, ki lobo, ki ginwong ducu ma tye iye, ki nam, ki ginwong ducu ma tye iye, ni kare pe bibedo dok. Revelation 10:6.
1333 i 1337, 1449 i 1453, 1840 i 1844
Laini adekka abicel me mwaka angwen-kwenyo gi rwate kacel ki kare me kany me 9/11 wa i cing cik me Caac, dok bene gi rwate kacel ki fractal me 9/11 wa i cing cik me Caac ma kitye ka nyutu ki bot December 31, 2023 pi wang acel ka Islam olonyo dok odonyo me kel bolo me mac me Nashville.
Pola me goba me ngene pa 31 Desemba, 2023 wa i ceng me bolo ci Nashville obedo konyo calo kare me goba adek ma pe me mwaka angwen-angwen, ma weng rwate keken ki kare me twero pwonyo i 9/11 wa i cik pa Ceng Nino pa Rubanga. Pi meno, lacaden angwen nyuto gin me kare pa 31 Desemba, 2023 romo wa i nwo pa Nashville, kadi bedi lweny pa Nineve en aye “lagony” pi acel acel i lacaden magi. 1333, 1449, 1840 ki 9/11 weng bene obedo kare me loko— “lagony.”
“Tye pwonu ma myero kikwan ki i gin ma otimme i kare ma okato; kendo waco ni omyero omed yubo gin man, wek dano ducu onong ni Katonda tye tic kombedi i yo acel ma en obedo ka timo kare ducu. Cingi nen i ticce kacel ki i kin wii lobo kombedi, i kit acel keken calo obedo kare ducu cawa ma lok maber otyeko kwanyo me acel ni Adam i Eden.
“Ento tye ka ceng ma gin loko i kom iye i historia me lobo pa rok ki pa kanisa. I opwony pa Lubanga, ka ceng mag temo gin apeyo, gin miyo terang pa ceng meno. Ka gi yubo yo, dong tye dong nyutu me cwiny; ka gi juko, dong ngwec me cwiny ki tuuc marac lubo. Obanga i Dwortye oyabo tic me lakwena me Injili ma kimedo kwede i kare ma okato, kadi bene ma obedo i anyim, ata i lweny me agiki, ka lutic pa Satana gibedo timo gurogi me agiki ma lyel loyo.” Bible Echo, August 26, 1895.
Nikomedia
Ka Diocletian odoko larwom me obwoc i mwaka 284, i mwaka 293 enongo Nicomedia bedo dal me rwot pa but Buruma me Anyim ka oyero keken me cobo but ka rwom me cik obedo piny Anyim ki Anywal, ka ocako kit me Tetrarchy. Nicomedia otiyo calo dal madu me ker ki me lweny i Anyim pi myaka mapol. Constantine the Great tiyo kwede calo kabedo me cako tye ka pe onongo otyeko tam me yubo dal me rwot manyen i Byzantium ma tye cok, ma en olok nyinge ni Constantinople i mwaka 330. Kata ka Constantinople odoko dal me rwot madu, Nicomedia pe olwong woko calo kabedo madu me kabedo me but i kabedo meno, pien obedo i kabedo me tek i dog nam me Anyim pa Sea of Marmara. Omiyo, kata ka pe obedo dal me rwot me naka calo Rome onyo Constantinople, Nicomedia ocako keto nywal me cik calo dal me rwot pa but Buruma me Anyim i kare me alokaloka matek i historia pa Buruma. I caku pa miaka mia acel ki piero abic dal me rwot pa Buruma me Anyim twero, ki i agiki dal me rwot pa Buruma me Anyim twero. Twero aryo weng dong gubedo ki kayo me dal.
Diocletian
Lakwena Diocletian ocako rwate me neno Nicomedia calo otino me wic piny me cam me Roma i kabedo me tua ma ocako tic ki yub me Tetrarchy i mwaka 293. Yub me Tetrarchy no con obedo ki pokrwot me cam no i kabedo me warruol ki kabedo me wang kidiang’; i kabedo me wang kidiang’ ki warruol, gin ducu ni ki lakwena madit (Augusti) kacel ki lakwena matidi (Caesar), wek gunen kwan angwen ma lok “tetrarchy” twero kwano.
Alufa ki Omega
Diocletian en cal nyuto me omega pa kanisa me Smyrna, dok Nero en cal nyuto me alpha. Constantine the Great en cal nyuto me alpha pa kanisa me Pergamos, dok Justinian en cal nyuto me omega.
Poko me cik ma pe tye ka “matek pa cik” me Roma i kabedo abic ki anyim (ma pe odong tye kacel) ocake ki Diocletian, dok poko me Roma i kabedo abic ki anyim ma “me profeti” ocake ki Constantine. I kare me gin acoya me kanisa me aryo ma obedo cal me cano, ma Smyrna ocale, Roma opokke ki cik i kabedo abic ki anyim; dok i kare me gin acoya me kanisa me adek ma obedo cal me rwomrwom, ma Pergamos ocale, Roma opokke ki profeti i kabedo abic ki anyim. 293 obedo alpha, dok 330 obedo omega; dok i dwe me May 11, 330, Constantine Madit ogwoko Constantinople calo mot me lobo pa Empire.
Pok pa cik ma Diocletian otimo i mwaka 293 otye ka obale piny pien lweny pa jo me gang ma olwongone onywalino ci oo wa i Cik pa Milan i mwaka 313, ka Constantine ma aa i tua cen ki Licinius ma aa i tua too otyeko kwanyo Cik pa Milan, miyo dini pa Kristo odoko me cik, dok i tic pire tek ogiko Tetrarchy—kit me rwot angwen ma gin woto kacel i rwom acel ma obale dok odoko lweny ikin teko aryo mapol (Constantine i Too ki Licinius i Cen). Pok pa cik man, ma oyabo yo me bal pa kit, kinyuto kare me mwaka piero aryo aa i pok acel wa i pok mukene, dok pok aryo-ni weng gityeko kelo bal pa kit meno.
Kanisa me Smirna ocako ki Nero i mwaka 64, ka mac madu me Roma obedo gin ma Nero tiyo kwede me yweyo jo-Kricito, pien Nero osito jo-Kricito ni gin aye gucako mac. Nero omiyo acakki me yweyo, kede bene obedo cal me yweyo me agiki i nino me agiki. Yweyo me agiki eno omede nyaka i agiki me kare me tem, ka teko me papa obino i agiki wakwe, ka pe tye mo ma twero konyo. Omiyo, kare me acel me yweyo ocako ki kwanyo Roma ki mac, kede gitye ka giko ki kwanyo Roma ki mac.
Ki tong apari ma i neno i kom lee, gi man obedo bini marac i kom cilo; dok gibini weko en kama pe tye gin mo, kacel ki weko en ter, gibini camo ringo ne, dok gibini wang en ki mac. Revelation 17:16.
Kanisa me Sumerina ocako ki Nero i mwaka 64, ka mac madu me Roma otii ki Nero wek oyela jo Kristo, ci Nero okwanyo jo Kristo ni gin ma gicako mac no. Ikinya mwaka mia aryo ki pyer abicel lacen, en ogik i 313 ki Cik me Milan. “Cik” no obedo agiki me kina mwaka abicel aryo ma ocako ki pyer pa Diokletian me nywalo kabedo me cik, ci bene obedo agiki me miaka mia aryo ki pyer abicel pa Sumerina ma ocako ki Nero. Miaka mia aryo ki pyer abicel me yela ma kanisa me Sumerina ki Nero gitye ka nyutu, okwalo i kine miaka apar me yela ma rac adada ma Diokletian ocako. Miaka apar me yela no obedo but kina me agiki me myaka abicel pa Diokletian ma ocako ki pyer ne me nywalo kabedo me cik me ker i 293. Ki pyer pa Diokletian me twolo ker i kabedo me cuma ki me poto i 293, kina mwaka abicel ocako ma gubedo ki bute abicel aryo me miaka apar ka miaka apar.
Diocletian opoko i cike ogabyo imperi calo i kabedo me oa i cen ki i kabedo me oa i too, ci man oporo cal me lagam me jokwena ma Constantine pe oyubo. Kigabyo me Diocletian ne tye i cen ki i too, ento ne kibedo ki rwodi aryo i cen ki rwodi aryo i too. Rwot acel ma dit ki rwot acel ma loyo piny pi kabedo acel acel. I ceng dwe me Februari 23, 303, Diocletian oloko mukwongo me “edicts” mapol ma ikomeko jo-Kricitayo, ka opwodho cako me Twer Madit, (ma bene lwongo ni Twer me Diocletian), twer ma ne dit mada ki ma oyot i kin twer pa jo-Kricitayo i Imperi me Roma.
Ci i malayika me Kanisa i Simirina coc; Gin man aye lok ma Jalwongo me mukwongo ki me agiki owaco, en ma onongo otho, ci kombedi tye kwo; Atye ni angeyo ticci, ki cwercwiny, ki can me lworo, (ento in ityeko bedo jamwor) kadi dong angeyo anyola marac pa gin ma waco ni gin Yuda, ento pe gin, ci gin aye ot pa woro pa Satana. Pe ilworo gin mo keken ma ibi cano pire: nen, diabolo bi rweyo mogo kuomwu i caracara, wek oyubuwu; ci ibibedo ki cwercwiny pi nino apar: bed jangec ma ada tye ka oo i tho, ci abimi korona me kwo. Ngat mo ma tye ki it, owiny gin ma Cwiny owaco bot kanisac; ngat ma lworo pe, tho me aryo pe obiye kwo marac. Niyabo 2:8–10.
Tic Marac Madit omede anyim i kare me lulub Diocletian (mukene Galerius) niooo i mwaka 313, ka giko ki Edict of Milan. Nero en cala me alpha pa tic marac, ma tye atir ka kit me tic marac ma otwero Diocletian calo omega pa tic marac i kare me profesi ma kanisa pa Smyrna omoko. Tic marac no ogik ki nyom me poro me polityik ki cik me winyo kine atye ka ikin Constantine pa east ki Licinius pa west. I dwe me February mwaka 313, Constantine ki Licinius oromo i Milan dok ogolo Edict of Milan, ma omiyo yub me yweyo dyere pa dini bot jo Kristo (ki jo mukene) i tyer loyo pa imperia. Me moko tek kin jo maraco me polityik, Licinius onyomo Constantia (lamero pa ngat acel me won Constantine) i kare man onyo cok ki kare man. Nyom man ne en cing me poro me polityik me Roma atir—ka pwonye cik me winyo ma ikin luwang acel aryo magi, dok ocwako me yubo imperia pi kare manok inyim mwaka mapol me lweny pa domo. Poro no pe omede pi kare malac. I ngeyo man, Constantine ki Licinius odoco olwenyo gin keken, dok Constantine oloyo Licinius i mwaka 324, ka doko luwang acel keken.
Ki i Nero dok i Constantine, kare pa profesi me Smurna ma mwaka mia abicel gi pyer abicel obedo atye kakare, dok i mwaka 313 kanisa me Pergamo, kanisa me rwate, ocako, ka giko ki kanisa me Tiatira i mwaka 538. Mwaka mia abicel gi pyer abicel pa Smurna ginyuto kare me cano, dok i agiki pa kare ducu, cano pa Diocletian otutunu Pii me Neno “nino apar” (mwaka apar) ka kare ma dit mada me cano nyuto peka ma loyo ka cal me kare ducu. Mwaka apar meno gin cal ma nyut peka pa mwaka mia abicel gi pyer abicel. Mwaka apar meno ginyuto omega pa cano pa Nero, dok i agiki-gi, omega me pokore pa kwaro me obedo i ceng acel ki ceng aryo.
Tero ki Yero
Smyrna ocako i kare ma Roma owango i mwaka 64, dok otum agiki miaka mia abicel ki pyer abicel i ngeye, i 313, ki Cik me Milan kacel ki nyom me polityk ikin anyim ki anyum. Fractal me myaka apar me cano ocako i 303, dok otum agiki i 313 ki Cik me Milan kacel ki nyom me polityk ikin anyim ki anyum. Myaka abiro ma ocako ki poko me cing me cik ikin anyim ki anyum i 293 keken pa Diocletian, otum agiki i 313 ki nyom me polityk ikin anyim ki anyum. Kube me nyom me 313 ikin anyim ki anyum ogik ki kwayo me nyom i 324, ka Constantine oloyo Licinius me anyum dok obed ladit acel keken me Roma. Kwayo me prophetik me 324 obino mwaka adek i nyuma cik me Sunday me acel ma obedo i 321.
Myaka apar wiye abiriyo ki abicel angec ma aa i 313 wa i 330 nyutu nyom pa polityk, ki agiki pa can ma Simonio ma Smyrna ki Nero ginyutu, dok cako pa kanisa pa kunywako ma Pergamo ginyutu. Cako pa Pergamo i 313 i kare pa nyom, olwoko pe kwede cako pa can ma ocako i cik me Sunday me acel i 321. Man olwoko pe kwede nywal pa kwanyo maraco me ceng i 324, ma okelo apac ki apoto i imperio acel i bwo Constantine. Myaka abicel murre dok i 330, yaro i apac ki apoto onyutu kede i neno me lanec. Myaka apar wiye abiriyo ki abicel angec meno nyutu kare me alpha pa kanisa pa Pergamo ma obedo me mede nio kanisa pa Tiatira odonyo i historia me lanec i 538. Kare me alpha meno obedo me nyutu historia me omega i agiki pa kare ma aa i 330 wa i 538. Historia me omega pa Pergamo nyutu kare me 496, 508 ki 533.
Mwaka Apar Abino ki Abicel me Acel
Ptolemy ma lweny pa Raphia oloyo “mwaka apar wiye abiriyo,” kede bene ne tye “mwaka apar wiye abiriyo” i kin lweny pa Raphia ki lweny pa Panium. Mwaki apar wiye abiriyo mago i kit me anyut me poko gin rwatte ki miaka apar wiye abiriyo ma aa i 313 nio i 330. Mwaki mia abiro ki piero abic me Smyrna pa Nero otero i miaka apar wiye abiriyo me acel pa kanisa me Pergamos, kede gin rwatte ki myaka mia abiro ki piero abic ma ocako i cike me adek i 457BC, ma en aye cakruok pa myaka 2300 me Daniel abicel wiye adek ki aya apar wiye angwen, kede en aye foundation ki otogo madu me Adventism. Lakwena aryo mag myaka mia abiro ki piero abic gin rwatte ki myaka mia abiro ki piero abic me ker me abicel pa profesi me Baibul ma ocako i 1776 kede tum mwaka man i 2026.
Jo mukwongo me Adiwentisim pe oneno onyo ngene i kare me mwaka apar wiye adek ki apar aryo abicel me 313 nyaka 330, pien i mwaka 1844 pod pe gi ngeyo kata lok pa Sabato me nino me abiro onyo nino pa ceng. Ento gineno mwaka acel mia abicel ma tye i akwana me apar pa Neno me Yohana aco, dok man obedo cako me kare ma otelo i mwaka adek mia abicel wiye acel ki mwaka acel, kacel ki nino apar abicel, ma ogik i Agosto 11, 1840. Ngene man opwoddo “nyuto ducu me teko pa Katonda” ma dit.
Jo mukwongo pe gineno kare mar aryo me mwaka mia acel ki apari abicel i Niyabo 9. Ngecgi me acakki tye ka bedo kalac me ka “ler manyen” me Niyabo 9 kigero iye. Ler man kiyabo ki “lupapula” me lweny me Nineve. “Lupapula” man cweyo romo me ngat ma pwonyo porofecy ni ngene ker pa porofecy me Baibul weng ma kimiyo cal-gi i Daniel ki Niyabo. Babilon, Medo-Persia, Girik, bwami me Seleucid ki Ptolemy, bwami me Mohammed, ki mapol madito, en tye ka medo niro bwami me Roma kun nyuto cako ki to me pe Roma keken, ento bene ker me Roma me tuec ki me kabedo cam, walok i United States (lanebi ma mwoono), upapa (leca), ki United Nations (naga). Cako ki to weng me ker magi tedo caden pi yubo me naga, leca, ki lanebi ma mwoono ma i agiki kelo piny ni Armageddon. Yubo man kinyuto iye i doggola abicel acel me agiki me Daniel 11, ka acakki me yubo man kinyuto iye i latitino ma kigweko me itic me doggola mar abicel.
Lweny pa Niniveh miyo kacung me poro marany pa laneno me rwatteko caden pa ker Roma, kwaro pa Roma me oriental ki me occidental, kacel ki Roma pa papa i rwom me gin matime i cawa me agiki. Pi meno, lweny pa Niniveh en lagony ma nyuto ki marac weng caden me laneno mapatpat pa Roma, ci calo butu apar abic me Daniel apar ki acel, en Roma ma tero wang-ki-wang. Lagony ma rwatteko rek meno weng en lweny pa Niniveh.
I wa wabedo cako rwom ikare acel coc me akwana abicel mukato ma otito ikom can pa Niyabo 9 i akwana wa ma lube.