“Lagöny” ma nyuto lwëny më Nineveh i Niyabo aboŋwen öcöbërë i gin ötïmërë ma ökelo karë më lökërë, ma, më ada, en gin ma lagöny tïmö. An akobo ni lwëny më Nineveh pë obedo lagöny më lok më gin ötïmërë ma nyuto tïngërë pa dini më Islam këkën, ëntö obedo lagöny më lok më adwar bënë. Kit ma lwëny meno tïö kwëdë i lok më adwar mïö rek ducu më ker ma tye i lok më adwar më Baibul, kit ma kinyuto kwëdë i Daniel kï Niyabo, rwate kï dul më apar wiye acël më Daniel. I tïmö man, en mïö ker meno ducu twërö mïö caden i kom tyeng abicël më ajiki më Daniel apar wiye acël, ëka ma pïrë tëk alö meno—gönyö lok më gin ötïmërë më yökö ma ökanërë i tyeng më pyer aŋwen.
Ka abimiyo ni an amiyi kony me Ker pa Polo: ci gin mo keken ma ibicweyo i piny obedo kacweye i polo; ka gin mo keken ma ibiyabo i piny obedo kayabbe i polo. Matayo 16:19.
Kiwec ki Cung me Ker me Mohammed
Lweny me Nineveh i mwaka 627 onyuto acaki me mwaka apar me agiki me teko pa Persia, ma onongo kiloyo ki ryeko me lweny pa Rome, kacel ki uru ma Lubanga oyubo. En onyuto kare me alokaloka ma lwak mony mapol me dini Islam pa Mohammed ocako mede i teko iye. Lweny meno okwanyo gin me gengo ma onongo tye, gin me gengo ma, i tam, onongo omedo bedo tye ka onongo Rome ki Persia ducu ogwoko tekogi. Pe acel i kingi otimo kamano.
Kengo ki i Donyo ciweyo Dano៕
I anyim me cing pa lanyut me lanebi me Islam, wa nongo kweny ki yubo me Islam ki i cako me acaki pa Lek Maleng kulu ka Sarah omiyo Abraham oyub Hagar ki Ishmael.
Ci Sarai owaco bot Abram ni, Kica na marac me atika obed ikomyi: acwalo latica na me boti; ka en oneno ni otuco ic, an aa time i wangge: Yehova ongngol kop ikin atika kodi. Nying Abram owaco bot Sarai ni, Nen, latica ni me ni tye i cingi; tim kwede kit ma mito ci. Ka Sarai oya kwede matek, en olok cen ki i wangge. Genesis 16:5, 6.
Nyingi ka gin man otimo, tyen lok ma pego Hagar idwogo me lok pa lanen ni, en nikech Lubanga “okelo twero woko” ki Sara me nywalo latin.
Kombedi Sarai, dako pa Abram, pe onywalo nyare ni; dok en bene tye ki atica dako mo ma jo Misri, nyinge Hagar. Ci Sarai owaco bot Abram ni, Nen kombedi, Mukama otweroa ki nywalo; akwayo in, dony i bot aticara; twero bedo ni abinoo nyigwana ki i kom en. Ci Abram oworo dwone pa Sarai. Genesis 16:1, 2.
“Lakica” me Niyabo Abol 9 ma kiyubo ni Mohammed, ci dok oyubu adwogi i lweny me Nineveh, konyo tyen lok me kwanyo “kakeng” ma i kom Islam i kare mo keken i historia me porofecy.
“Malayika tye ka gengo yamo angwen, ma kipor ki rum malit ma atamo ka mito yweyo ki cweyo pyer i kom piny ducu, ka okelo balic ki too i yo ne.” Manuscript Releases, volume 20, 217.
“Cweyo ki poto” me ker me Mohammed pe kilero adaa calo cweyo kacel ki poto, ento calo “yab” kacel ki “twero me gengo”. Ka Islam kiyabo i yo me porofeto, yab man kinyuto kwede ki lweny me Nineveh.
Dwek Gin Acan Keken
I kin buu abiro, buu me can me Islam keken aye gimede i lok me gin mutimme calo teko ma mede kore ki kore, cake i kare ma gikelo gin i tyen me acel i lok me gin mutimme ma lok me adwar nyuto, nio wa i agiki me kare me temo. Odoacer, Genseric, Attila ma ja-Hun ki Alaric aye gicungo pi buu aŋwen me acaki ma gikelo i kom Rome me tuŋ podo ceŋ, kun ginyuto cal me teko aŋwen me ŋolokop ma tye i yub pa Lubaŋa i nino me agiki, ento teko me kare man ma rwatte ki gin pe aye lakwa ma oya atir ki i teko aŋwen me kare acon-nu. Pe tye kit meno ki buu me can. Ka Islam odonyo i lok me gin mutimme, en mede kore ki kore atir i gonyo ki gengo, nio wa ka gigonyo en woko ducu i agiki me kare me temo. I lok kom buu me can, lweny me Nineveh aye cimo “lagony” me ‘gonyo’.
Nikomedia ki nino 27, 1299 Julio
Jo ma okwoŋo cako tic onyutu atir ni nino 27 me dwe me abiro, 1299, obedo acaki me mwaki mia acel ki pyer abic ma otum i nino 27 me dwe me abiro, 1449, ci nino meno bene obedo acaki me mwaki mia adek ki pyer aboŋwen wi acel ki nino apar wi abic ma otum i nino 11 me dwe me aboro, 1840.
I coc ma okato, wan onongo wanyuto gengo boma me Nicomedia cakke i mwaka 1333 oo i mwaka 1337, ma Sultan Orhan Gazi (wod Osman I, ngat ma ocako Ottoman Beylik) okelo i kom Nicomedia, i kare ma en ogengo Nicomedia, boma me Byzantine ma pire tek. Gengo boma meno obedo agiki me lweny i kom Nicomedia ma onongo ocakke kede wonne Osman. Kare me mwaka mia acel kede pyer abic ma tye i Niyabo cura me abongwen, tyeng me apar ocakke i nino me 27 me dwe me abiro, 1299; kede macalo acaki me lok me adwar, myero kiket tam i kom gin mukato ma kube kede nino me acaki meno. Osman I (ngat ma ocako kaka me loc me Ottoman) onongo obedo won Sultan Orhan Gazi, en ma i nino me 27 me dwe me abiro, 1299, onwongo loyo me acaki ma pire tek i kom Ker me Byzantine i Lweny me Bapheus, ma otime i kabedo me Nicomedia, cok kede boma me Nicomedia, boma me loc ma pire tek tutwal i gin mukato me Roma kede me kare me acaki me Byzantine.
Won ki Wod
I nino 27 me dwe me abiro, 1299, mony pa Osman oloyo mony me Byzantine ame aloc me kabedo meno otelo wiye. Gikwano lweny meno calo acel i kin loc madongo me mony ame Osman onongo pire kene i acakki, i nge ame en ocako miyo twero mere bedo motegno i Bithynia (tung acam-too me Anatolia). Meno onyuto okang ame pire tek i loko beylik atidi me jo Turk (lobo ame rwot me ateker loyo) doko ker ame tye ka dongo i teko, ame i agiki bino pyem kede loyo lobe me Byzantine. Nino meno nyuto acakki me kare me dongo me dini me Islam ame i agiki okelo cako Ker Madit me Ottoman i poto me Constantinople i mwaka 1453. Osman otiyo kede jo lweny me ghazi (jo ame monyo kabedo i wang lobo, ame dini me Islam aye cuko cwinygi), kede kuno aye yubo jo lweny me ghazi me wang lobo doko mony ame oyubbe maber makato ocakkere; mony meno odongo motmot acako i kare pa Osman ka dong omede i kare pa wode, Orhan. I kin jami mukene ame pire tek ame Osman oweko i ngeye tye miyo dini me Islam twero me gwoko jami i cinge, ame pat kede kit lweny pa jo lweny me ghazi, ame kitgi me monyo ka ringo abongo yub maber oweko gi kede jami ame giyako i kare ame giloyo lweny keken, ento pe lobo mo i kare mo.
I nino 27 me dwe mar Abicel 1299, Osman ocako diro me lweny i kabedo pa Nicomedia, dok mwaka adek ki angwen mukene i ngeye, wode ocako bedo me cwero me mwaka angwen i wil gang kwan ducu me kabedo ma ber Nicomedia. Won i cako, dok wot i agiki. Lweny ocako i kom kabedo ma kinyuto calo Nicomedia, dok ogik ki mako Nicomedia, gang kwan ducu me kabedo no, Nicomedia. Ki mwaka 1299 wa myaka 1337 en kare me mwaka adek ki aboro, dok i nying me porofeto namba “adek ki aboro” nyutu me aa malo.
Kare aa, an atye, gul woko ka iacel pi poto Zered. Om wa iacel poto Zered. Kinde ma wa yao ki Kadeshbarnea, cawa ma wa ne wa iacel poto Zered, bene mwaka adek ki abicel-weno; nio wa cawa ma anywola ducu pa lwak, ma jo lweny, pegi gupoto ki iye kulu pa jo; calo RWOT obedo ka oyubo negi. Deuteronomio 2:13, 14.
Pi mwaka acel me abicel wiye acel ki pyerrom acel abicel, ki cak i nino 27 me July, 1299 tye ka oo i nino 27 me July, 1449, nyuto kare ma omiyo Obedo me cako pa Ker pa Ottoman, ma en obedo mar ayela me aryo i Kwan pa Revelation capa abicel ki wiye acel. Pyerrom adek ki abicel me lweny me gwoko Nicomedia ma dok odong i yo me dong cen, ocakke ki wonnyo acel (Osman) dok ogik ki wodiye (Orhan). Kare eno nyuto yat me acel i yubo me cweyo me tye ka pire tek ma oryemo i rwot me dog gang acel ma tye i iye kaka twon, nino ma dok otime me bedo ker.
Mwaka mia acel ki pyer abic, cake i nino 27 me dwe me abiro, 1299, oo i nino 27 me dwe me abiro, 1449, tye ki guro ki gengo boma pi mwaka aŋwen ame nyutu agiki me mwaka pyer adek ki aboro. Osman, ame obedo won, aye ocako loyo Nicomedia, ki loyo ne otum ki guro ki gengo boma pi mwaka aŋwen, cake i 1333 oo i 1337—guro ki gengo boma ame wod pa Osman aye otimo.
Ka mwaka mia acel ki pyer abic otum i nino 27 me dwe me abiro, 1449, rwot madit me Byzantine, Constantine me apar wi acel, onyo Constantine me agiki me Roma me tuŋ wokceŋ, okwayo twero ki bot jo Turk me bedo i kom ker. Cakere i nino meno wa i kare ma kimako Constantinople, obedo mwaka aŋwen. Mwaka aŋwen meno otum ki guro Constantinople ki mony, dok Constantine me agiki oto i kare me guro meno. Dongo me Islam kinyuto ki mwaka pyer adek wi aboro me acaki me lok me adwarpiny me mwaka mia acel ki pyer abic, ma otum ki guro ki mony pi mwaka aŋwen. Ka mwaka mia acel ki pyer abic otum, Islam dong odongo wa i rwom ma teko ma jo Turk onwongo tye kede i kare meno odwoko Roma me tuŋ wokceŋ piny. Mwaka aŋwen i ŋe dwoko piny me nino 27 me dwe me abiro, 1449, i mwaka 1453, kimako Constantinople ki guro ki mony. Giko me mwaka pyer adek wi aboro me acaki kinyuto ki guro ki mony, dok cako Ker Madit me Ottoman kinyuto ki guro ki mony.
38 kacel 40
Wel pyer adek wie aboro, macalo lanyut kit ma Moses oyaro kwede i buk me Nwoyo Cik, nyuto mwaka pyer adek wie aboro me agiki i kare me ngol me wot awota i tim pi mwaka pyer angwen. Pi meno, wel pyer adek wie aboro, macalo lanyut, tye kede kubbe kede wel pyer angwen. Osman omako lobo me Nicomedia i nino 27 me dwe me abiro, i mwaka 1299, ci i nge mwaka pyer adek wie aboro wode omako boma me loc me lobo meno. Lobo meno kede boma me loc meno ducu onongo kilwongo ni Nicomedia. Lungic me ginacona cimo lweny man macalo tyen wot me acel i kin tyen wot ‘aryo’ ma nyuto acaki kikome me aa malo me Ker Madit me Ottoman. Tyen wot me aryo ma ginacona cimo obedo lweny me Nicaea i mwaka 1301. Kunu, Osman ma obedo won omako lobo ma kilwongo ni Nicaea, ci i mwaka 1331, i nge mwaka pyer adek, wode omako boma me loc ma nyinge Nicaea, ma con onongo obedo boma me loc me Roma.
I kom 1299 ki lweny me Nicomedia, ma obedo dul me acel i kin dul aryo, dul me aryo obino iyoŋe mwaka aryo, i 1301. 1299 obedo cal me pyer adek wi aboro, ki iyoŋe mwaka aryo (pyer aŋwen), won mako lobo me Nicaea. Kube me pyer adek wi aboro ki pyer aŋwen, ma kwako jo Israel me con ma guya malo me mako lobo ma giciko me miyo botgi, ginyuto i nino 27 me Julai, 1299, ki i 1301. Dul aryo me acel me ya malo pa Islam ginyuto ki tic me lweny pa mony ma cakere ki won ma mako lobo i lweny, ki wode ma mako boma me loc me lobo meno i agikki. Ka boma me loc aryo meno gupoto, gin gupoto i kare ma giumogi ki mony. Boma me loc aryo meno ducu gubedo boma me loc pa Rome me tuŋ wokceŋ i kare mo.
Nino 27 me dwe me abiro, 1299, ki mwaka 1301 gicopo i agikigi i nino 11 me dwe me aboro, 1840, kun ginyuto gin mukato i mwaka 1838, ame Litch oyaro me acaki tamme ki lokke me kobo gin mabino timme ikom lok me adwarpiny me mwaka 391 ki nino 15, ame i agiki onwongo bino cobbe i nino 11 me dwe me aboro, 1840. Tyen aryo me aa malo bot jo ame lubo pwony pa Miller onwongo obedo mwaka 1838 ki 1840.
“I mwaka 1840, tye anyim ma dong obedo ayela mapol me lukwena okwanyo cwiny pa lwak mapol. Mwaki aryo ma oloko angec onyo, Josiah Litch, acel i dyec pa lutic me Wang Cako me Dwogo pa Kristo me Aryo, ocoyo nyonyo me Kwan pa Yohana 9, ka penyo piny me kato pa Ker pa Ottoman. Calo kwede, teko man ne aye me kelo piny ‘i A.D. 1840, kare mo i dwe me August;’ dok ni nino manok keken mapwod pe gityeko timo ne ocoyo ni: ‘Ka waweko kare me acel, myaka 150, ni otimme ada cutcut mapwod Deacozes opong i kom ker ki rwot pa Turk, dok ni myaka 391 ki nino apar wiye abic, ocako i agiki pa kare me acel, en bino tum i nino 11 me August, 1840, ka wa twero geno ni teko pa Ottoman i Constantinople obino kwanyo. Dok man, an atamo ni, gibino neno ni en aye gin ma otimme.’—Josiah Litch, i Signs of the Times, and Expositor of Prophecy, August 1, 1840.”
“I kare ma omiyo ginyuto, Turkey, ki dwoge ma otumwa me eneko, otyeko yubo gwok pa rwodi ma gitye kacel pa Europe, ci omiye gin kene i bwo cing pa lobo ma jo Kristo. Gin ma otime no ocobo lok me porofeta atir atir. Ka ngene ni lok man otyeko time, lwak dano mapol oyubu ni yub me lok me niang porofeta ma Miller ki jo ma gitye kacel kwede oyot atir, ci omiyo mwaki me git me adwentu odoco matek ma loyo. Dano ma giwonyo ki ma gin ki kabedo maber gucuk kacel ki Miller, i penyo lok kede i nywalo lok me yub me nenone, ci ki cawa me mwaka 1840 wa i 1844 tic no oyaro pire tek cakke i kabedo mapol.” The Great Controversy, 334, 335.
Paro pa Litch me mwaka ’38 ki neno ne ma obedo ka otyeko loyo me mwaka ’40 bene tye ki lok ne ma agiki, ma en ojwoko i nino me Agusto 1, nino apar lakwena ma pe gineno paro ma ocoyo maber. Obedo cobo pa paro ma omiyo pire tek ni piny ongene i yo ma atir me tic ki porofeto me Baibul. Myaka adek ki abongwen ma oneno cing me aa i malo pa Israel me kare macon owot ki mwaka aryo aa ka i kato pa Ibar me Mor Kec wa i loko me acel i Kadesh.
Pien bot co dano duc mo neno wic lyel angeya, ki cing‑tipa angeya me cwinya, ma atimo i Ijipt ki i tim piny, dok gitema an kombeddi tyen adek, kadi pe giwinyo dwona; adier pe gibineno piny ma acamo kwede ni abimiyo kwerekweregi, kadi acel i butgi ma ojwoka an pe obineno. Namba 14:22, 23.
Buntu meno nywako twero ka gikwanyo ni en agiki me temo apar. Kare me temo me mwaka aryo, ma tye ki temo apar, ma dong omedo i myaka adek ki mwaka abongwen ma gibedo i tim me tim ber i tim me polo, obedo cal me 1838 ki 1840, dok 1840 omedo kare me nino apar.
Kabedo me cako me tye-nywal pa Islam ki Osman i nino 27 me July, 1299, cako kare me mwaka adek ki abicel aryo, ma tum i gwoko me mwaka angwen i 1337. Nino 27 me July, 1299, obedo me acel i hatua aryo ma joloyo me kitabu me wang tic ngeyo ni en aye kabedo me cako me tye-nywal pa Ker pa Ottoman, dok hatua me aryo obedo 1301. Hatua aryo me lweny pa Nicomedia ki Nicaea i 1299 ki 1301 gitye ka nyuto 1838 ki 1840. Cak pa profesi ka nyuto agiki.
Nicomedia ki Nicaea ducu obedo boma me loc me Rome me kukide pi kare mo i lok macon megi acelacel. Ada, i agiki Constantinople odoko boma me loc me kukide i mwaka 330, dok omedde bedo kumeno naka i mwaka 1453. Nicomedia ki Nicaea gin lanyut me poto pa Constantinople; gin ducu opoto pi guro ki gengo boma ma mony me Islam otimo, ma onyuto agiki me lweny me mako lobo ma i iye Islam omako lobo meno i loc mere kong, ka dong te mako boma me loc.
Gengo gang me acel ma obedo pi mwaka angwen cake i 1333 nio i 1337 nyuto mwaka angwen cake i 1449 nio i 1453, i kare ma lok ma kikoro otum iye. I nge mwaka miya adek kede pyer abongwen wie acel kede nino apar wie abic, kigengo Islam i kare ma jo Millerite ‘ya malo’ i te teko me lok ma kikoro ma kinyuto i kit me ‘pyer adek wie aboro kede pyer angwen’, macalo ma kinyuto i lok macon me alfa me nino 27 me dwe me abiro, 1299, kede nino 27 me dwe me abiro, 1449. Yaa malo me Islam kede yaa malo me joote me Obanga me nin me agiki kinyuto i anyut me wel ma kiyubo kede wat me wel ma tye i kin 38 kede 40.
I leb Ezekiel abicel adek, Islam en lok me yamo ma oa i ceng wic, ma kiyweko i wi cogo mony ma otoke woko, wek gicung malo calo lweny me teko madit. Ka lok pa Ezekiel oo, cako me cung malo cako, calo otimme i gin acoya pa Millerite me mwaka 1838 ki 1840. Lok meno oo i 9/11, ci i cik me Sunday ma cok bino, cogo meno gicung malo calo lweny me teko madit. Cung malo pa lweny pa Katonda calo kanisa ma loyot i nino me agiki kikonyo nyuto ki 1838 ki 1840. 9/11 awot anyim tye ka oo i cik me Sunday onyut ka kite me 1840 wa i 1844, ento bene onyuto kare ma aa i December 31, 2023 wa i fireballs pa Nashville.
Roma me Cok Lacer
Kare cakere i poko ker madit ma Constantine me acel (Madit) otimo, naka i kare pa Constantine me agiki, nyuto lok me gin mutime i Rome me kukide ma kinyuto i adwar. Pi meno, kare me adwar meno kinyuto ki won kede wod me adwar onyo me lanyut, macalo nyinggi nyuto, kadi bed ni pe onwongo tye wat me remo i likwayo atir i kin Constantine Madit kede Constantine me apar wi acel. Constantine me acel kede Constantine me agiki bene kinyutogi i adwar calo lanyut me alpha kede omega, dok won (alpha) oyero Constantinople me bedo boma madit me loc, dok wod (omega) oto i kare me guro boma ki mony, i kare ma Constantinople oweko bedo boma madit me loc. Constantine me acel kede Constantine me agiki aye nyuto kare me adwar me Rome me kukide. Kare me mwaka 150 ma ocako i nino 27 me dwe me abiro, mwaka 1299, tye iye kare me mwaka 38, dok tum ki guro boma ki mony pi mwaka 4. Guro boma ki mony meno onwongo en lanyut me kare cakere i 1449 naka i 1453. Lweny me Nicomedia ocako ki mako lobo mo i lweny, dok ogik ki mako boma madit me loc me lobo meno i lweny. Macalo onwongo timere ki Constantine me acel kede Constantine me agiki, mako Nicomedia i lweny ocako ki won (me acel), dok ogik ki wod (me agiki).
A myaka adek```
Piny marac me mwaka angwen i kare me acel me mwaka mia acel abicel ma ocako cwiny me mwaka angwen ki i nywako piny me Constantine ma opwodho i mwaka 1449 oo i 1453 ka Constantinople owang i piny me lweny ka dok opoto. Porofeto me kare pa lyeto me aryo ma nyuto mwaka mia adek ki acel pyer abicel ki nino apar wiye acel abicel ocako i 27 Julai 1449 ka ogik i 11 Agusto 1840. Nino meno coyo cako me kare me mwaka angwen ma Siita White olwongo ni nyut i leng me teko pa Katonda ma maleng.
“Malayika ma rwate kacel i lok me cako me malaika me adek en aye myero oyel piny ducu gi ducu pawa. Katic ma tye ki kit ma tye ka miyo wang acel ni obedo tic ma rwatte i wi lobo ducu, ki teko ma pe ne gineno kare mo. Rwom me adwent me mwaka 1840–44 obedo nyutu me ducu pa teko pa Katonda ma loyo; cako pa malaika me mukwongo kicwalo i kabedo ducu pa misonari i lobo, dok i matye ka piny mogo tye ka rwom me mito me dini ma odongo loyo gin ma ngat mo neno i piny mo keken cake i kare me Reformation me nino me apar ki abicel; ento gin man ducu gibed ni gibikalo ki rwom me rwate ma tye ki teko madit i bwo lwarning me agiki pa malaika me adek.” The Great Controversy, 611.
Islam ogeng i nino Agusto 11, 1840, dok obedo kare me mwaka angwen ma rwate kacel ki olwoko piny pa Cwiny Maleng i Pentekoste, kadi bene ki lor pa malaika madu me Niyabo apar wiromo aboro, ka “ot ma dit” me New York gupwod ki Islam me neno me adek i 9/11. 9/11 nyuto cako me kare me keto anyonyo pa alufu mia acel ki pyer angwen wiromo angwen. Keto anyonyo en kare mo, dok tum me kare pa keto anyonyo tye ki kit ma romo ki cako me kare otyeno. Ka Kristo oloro i 9/11, en onyutu Michael ka olor me cogo cing pa lakwena aryo i December 31, 2023, ka kare me agiki pa keto anyonyo ocako.
Lak ma en lweny me Nineve onongo keto calo nyutu me kwanyo pa Islam mapol, ma bibedo gin ma cobo Roma me cam me anyim me orient i mwaka 1453. I kin miaka mia acel ki pyer abic ma “dwe abic” me akwana apar, cako kacel ki agiki tye ki kare me miaka angwen. Kare me miaka angwen aryo magi rwatte ki agiki me miaka mia adek ki abongwen ki mwaka acel ki nino abicel, ma onyuto kare me miaka angwen ki i 1840 wa i 1844, ka Kristo onongo bibedo ka miyo “piny ducu lengo ki ducu wa me dule.” I 1844, kare me obwoni onongo pe dong kitiyo kwede, pien kare onongo bibedo, “pe dong tye.”
Kwo olapire i nyim en ma tye ka bedo angec pi naka ki naka, en ma ocweyo polo, ki ginwong ducu ma tye iye, ki lobo, ki ginwong ducu ma tye iye, ki nam, ki ginwong ducu ma tye iye, ni kare pe bibedo dok. Revelation 10:6.
1333 i 1337, 1449 i 1453, 1840 i 1844
Laini adekka abicel me mwaka angwen-kwenyo gi rwate kacel ki kare me kany me 9/11 wa i cing cik me Caac, dok bene gi rwate kacel ki fractal me 9/11 wa i cing cik me Caac ma kitye ka nyutu ki bot December 31, 2023 pi wang acel ka Islam olonyo dok odonyo me kel bolo me mac me Nashville.
Kare adek me lok adwar, ame acel acel tero mwaka angwen, otyeko nyuto cal me kit me lok adwar ame nwotere i rwom mapatpat, cakere i nino 31 me Dwe me Apar Aryo, 2023, nio wa i odili me mac me Nashville, kede kare-ni ducu rwatere kede kare me keto capa cakere i 9/11 nio wa i cik me Ceng Cabit. Pi meno, ocaden angwen nyuto gin mukato cakere i nino 31 me Dwe me Apar Aryo, 2023, nio wa i monyo Nashville, kede lweny me Nineveh en aye obedo “lagony” pi acaden acel acel i kin ocaden-ni. 1333, 1449, 1840 kede 9/11 ducu onwongo obedo kare ame gin olokere iye—“lagony.”
“Tye pwonu ma myero kikwan ki i gin ma otimme i kare ma okato; kendo waco ni omyero omed yubo gin man, wek dano ducu onong ni Katonda tye tic kombedi i yo acel ma en obedo ka timo kare ducu. Cingi nen i ticce kacel ki i kin wii lobo kombedi, i kit acel keken calo obedo kare ducu cawa ma lok maber otyeko kwanyo me acel ni Adam i Eden.
“Ento tye ka ceng ma gin loko i kom iye i historia me lobo pa rok ki pa kanisa. I opwony pa Lubanga, ka ceng mag temo gin apeyo, gin miyo terang pa ceng meno. Ka gi yubo yo, dong tye dong nyutu me cwiny; ka gi juko, dong ngwec me cwiny ki tuuc marac lubo. Obanga i Dwortye oyabo tic me lakwena me Injili ma kimedo kwede i kare ma okato, kadi bene ma obedo i anyim, ata i lweny me agiki, ka lutic pa Satana gibedo timo gurogi me agiki ma lyel loyo.” Bible Echo, August 26, 1895.
Nikomedia
Inge doko rwot madit me Ker me Roma i mwaka 284, Diocletian oyero Nicomedia i mwaka 293 me bedo boma me loc me Ker me Roma i tuŋ wokceŋ, i kare a en opoko ker meno malube kede cik i tuŋ Wokceŋ kede tuŋ Potoceŋ, kun keto kit loc me Tetrarchy. Nicomedia obedo boma madit me loc kede me mony i tuŋ wokceŋ pi mwaka pyer mogo. Constantine Adwoŋ otiyo kede macalo kagone pud pe omoko tamme me gero boma me loc anyen i Byzantium a tye cok kede (a en oloko nyiŋe doko Constantinople i mwaka 330). Kadi inge Constantinople doko boma madit me loc, Nicomedia omedde bedo kabedo madit me dul lobo meno, kun tye i dog Nam me Marmara me tuŋ wokceŋ, i kabedo a pire tek pi loc kede lweny. Pi meno, kadi bed ni pe obedo boma me loc me kare ducu macalo Roma onyo Constantinople, gimoko malube kede cik ni Nicomedia obed boma me loc me tuŋ wokceŋ i kare me alokaloka a pire tek i gin akato me Roma. I acakki me mwaka miya acel kede pyer abic, gimako boma acel me loc me Roma me tuŋ wokceŋ, kede i agikkine gimako boma acel me loc me Roma me tuŋ wokceŋ. I kare aryo ducu me mako boma magi, onwongo giguro boma kede mony.
Diocletian
Rwot madit Diocletian oketo Nicomedia i yo me cik me bedo boma madit me tung wokceng me Ker Madit me Roma, i kare a en oketo kit loc me Tetrarchy i tic i mwaka 293. Kit loc me Tetrarchy onwongo tye kede but ker me tung potoceng kede me tung wokceng, a tung wokceng kede tung potoceng acelacel onwongo tye kede rwot madit me rwom a malo (Augustus) kede rwot madit me rwom a piny (Caesar), me miyo welgi bedo aŋwen, a nyig kop ‘tetrarchy’ nyutu.
Alufa ki Omega
Diocletian en cal nyuto me omega pa kanisa me Smyrna, dok Nero en cal nyuto me alpha. Constantine the Great en cal nyuto me alpha pa kanisa me Pergamos, dok Justinian en cal nyuto me omega.
Poko me cik ma pe tye ka “matek pa cik” me Roma i kabedo abic ki anyim (ma pe odong tye kacel) ocake ki Diocletian, dok poko me Roma i kabedo abic ki anyim ma “me profeti” ocake ki Constantine. I kare me gin acoya me kanisa me aryo ma obedo cal me cano, ma Smyrna ocale, Roma opokke ki cik i kabedo abic ki anyim; dok i kare me gin acoya me kanisa me adek ma obedo cal me rwomrwom, ma Pergamos ocale, Roma opokke ki profeti i kabedo abic ki anyim. 293 obedo alpha, dok 330 obedo omega; dok i dwe me May 11, 330, Constantine Madit ogwoko Constantinople calo mot me lobo pa Empire.
Pok malube ki cik ma Diocletian otimo i mwaka 293 obale pi lweny i kin jo me lobo acel ma olubo nio wa i kare ma giyaro Cik me Milan i mwaka 313. I kare ma giyaro Cik me Milan, ma omiyo dini me Kricito odoko gin ma cik yee dok i ateni omiyo loc me Tetrarchy otum, kit me loc pa luloc aŋwen ma ticgi oyube karacel obale, odoko lweny i kin teko madito aryo (Constantine i tung poto ceŋ ki Licinius i tung aa ceŋ). Pok malube ki cik, ma okelo bale, nyuto kare me mwaka pyeraryo cake i pok acel nio wa i pok mukene, dok pok aryo-no ducu okelo bale pa kit me loc.
Kanisa me Simirna ocako ki Nero i mwaka 64, ka mac matek me Roma Nero otye kwede me kato can i Kristu, pien Nero ojoro jo Kristu ni gin aye gicako mac no. Nero otito acakki me kwo me can, dok omiyo cal me can me agiki i nino me agiki. Can no me agiki odok anyim nio wa i agiki me kare me temo, ka teko me papa odoko i agiki ne, ka pe tye mo keken me konyo. Dong piny me acel me can ocako ki wang me Roma, dok can me agiki otum i agiki ki wang me Roma.
Ki tong apari ma i neno i kom lee, gi man obedo bini marac i kom cilo; dok gibini weko en kama pe tye gin mo, kacel ki weko en ter, gibini camo ringo ne, dok gibini wang en ki mac. Revelation 17:16.
Kanica me Smyrna ocakke i kare pa Nero i mwaka 64, i kare ma Nero otiyo ki mac madit me Rome me yelo jo ma oye i kom Kristo, ma Nero oketo bal i komgi ni gin aye gucako mac. I ŋe mwaka mia aryo ki pyer abic, otum i mwaka 313 ki Cik me Milan. “Cik” eno aye agiki me kare me mwaka pyer aryo ma ocakke ki poko ker ma Diocletian otimo i te cik, ki bene onongo obedo agiki me mwaka mia aryo ki pyer abic me Smyrna ma ocakke i kare pa Nero. I kare me mwaka mia aryo ki pyer abic me ayelayela ma kanica me Smyrna ki Nero gubedo lanyut ne, onongo bene tye mwaka apar me ayelayela ma onongo rac loyo ducu ma Diocletian okelo. Mwaka apar me ayelayela eno onongo obedo nucu me agiki me mwaka pyer aryo pa Diocletian ma ocakke ki poko ker ma en otimo i te cik i mwaka 293. Cakke ki poko ker i tuŋ wok ceŋ ki tuŋ poto ceŋ ma Diocletian otimo i te cik i mwaka 293, kare me mwaka pyer aryo ocakke, ma onongo tye iye kare aryo me mwaka apar-apar.
Diocletian opoko ker malube kede cik i tung wokceng kede tung potoceng, kun bedo cal me pokere me lok adwar ame Constantine ocobo. Poko ker pa Diocletian obedo i tung wokceng kede tung potoceng, ento obedo kede luloc aryo i tung wokceng kede luloc aryo i tung potoceng. Aloc madit acel kede aloc matidi acel pi dul acelacel. I nino 24 me dwe me aryo, mwaka 303, Diocletian oyaro ‘cik’ me acel i kin cik mogo i kom Lukricitayo, kun nyuto acakki me Ayelayela Madit (ame bene kilwongo ni Ayelayela pa Diocletian), ame obedo ayelayela matek loyo ducu kede ame otimme i kabedo mapol loyo ducu i kom Lukricitayo i Ker me Roma.
Ki bot malaika me kanica a tye i Smyrna, co ni; Man aye gin a Ngat a obedo me acel ki me agikki, a yam otoo dok tye kwo, waco; An angeyo ticci, ki can a ideno, ki bedoni lacan, (ento in ilony) dok angeyo lok me ayeny pa jo a waco ni gin Jo Yuda, kun gin pe obedo, ento gin aye kacokke pa Satan. Pe ilwor gin mo keken i kin gin a ibideno: nen, lajok bibolo jo mogo i kinwu i ot twec, wek otemwu; dok wubibedo i can pi nino apar: bed lagen nio wa i too, dok an abimini ogut me kwo. Ngat a tye ki it, myero owiny gin a Tipo waco bot kanica; Ngat a loyo, too me aryo pe biwane. Niyabo 2:8–11.
Ayelayela Madit omedde i te loc pa jo ame olubo Diocletian i loc (adada Galerius) nio wa i mwaka 313, ame otum ki Cik me Milan. Nero obedo anyut me alfa me ayelayela ame onyuto Diocletian calo ayelayela me omega me kare me lok me kor ame kanica me Smyrna ocung piye. Ayelayela ni otum ki nyom pi loc kede winye i kin Constantine me tung poto ceng kede Licinius me tung wok ceng. I dwe me aryo me mwaka 313, Constantine kede Licinius gurwate i Milan, ci guyaro Cik me Milan, ame oyee ni jo Kristo (kede jo mukene) gulub dini-gi i ker ducu. Me medo teko i riberegi me loc, Licinius onyomo Constantia (lamin pa Constantine ame ginywako won acel onyo min acel keken) i kare me rwate ni onyo cok ki kare-no. Nyom man obedo ribere me loc me kit ame jo Roma gutiyo kwede pol kare—omoko winye i kin rwodi aryo me ker, ci okonyo me miyo ker cung matek pi kare mo i nge mwaka mogo me lweny i kin jo me ker acel. Ribere ni pe obedo pi kare malac. I ngeye, Constantine kede Licinius gulwenyo i kingi, ci Constantine oloyo Licinius i mwaka 324, odoko aloc acel keken.
Cakke i kare pa Nero wa i kare pa Constantine, kare me kor me Smyrna ma romo mwaka mia aryo ki pyer abic otum, ki i mwaka 313 kanica me Pergamos, kanica ma yeyo winye kun weko kop mogo me niyene, ocakke, ka ogik ki kanica me Thyatira i mwaka 538. Mwaka mia aryo ki pyer abic me Smyrna onyuto kare me ayelayela, ki i agiki me kare meno ducu, ayelayela ma Diocletian okelo ocobo “nino apar” (mwaka apar) ma tye i Niyut, ma iye kare me ayelayela ma rac loyo ducu nyuto cal matidi ma nwoyo kit me kare meno ducu. Mwaka apar meno obedo cal matidi ma nwoyo kit me mwaka mia aryo ki pyer abic meno. Mwaka apar meno nyuto omega me ayelayela ma Nero okelo, ki i agikigi gin nyuto pokere me omega me ker madit i tung wokceng ki tung potoceng.
Tero ki Yero
Smurna ocako i kare ma Roma owot gii i mwaka 64, dok ogik i myaka abicel aryo ki pyer abicel lima i ngeyo, i mwaka 313, ki cike me Milan kacel ki nyom me polityk ma obedo ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot. Fraktal me myaka apar me yweyo cako i mwaka 303, dok ogik i mwaka 313 ki Cike me Milan kacel ki nyom me polityk ma obedo ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot. Myaka piero aryo ma ocako ki pwony me cike me pokore ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot i mwaka 293 ki Diocletian, ogik i mwaka 313 ki nyom me polityk ma obedo ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot. Kube me nyom me mwaka 313 ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot ogik ki yal me mwaka 324, ka Constantine oloyo Licinius me cing ma ceng ocok dok obedo laloc acel keken me Roma. Yal me profesi me mwaka 324 obino miaka adek nyuma law me Sunday me acel ma obedo i mwaka 321.
Mwaka apar wiye abiro, cakere i 313 wa i 330, nyuto nyom me loc, ki agiki me ayela ma Smyrna ki Nero nyuto, ki acaki me kanica me winjere ma Pergamos nyuto. Acaki me Pergamos i 313 i kare me nyom, acaki me ayela ma ocake i kare me cik me acel me Ceng Cabit i 321 olubo kore. Pok nyom me adwar i 324 olubo kore, ma okelo tuŋ wokceŋ ki tuŋ potoceŋ i ker madit acel ite loc pa Constantine. I ŋe mwaka abicel, i 330, pokere i tuŋ wokceŋ ki tuŋ potoceŋ dok otimme i yo me adwar. Mwaka apar wiye abiro nyuto kare me alfa me kanica me Pergamos ma onongo obimede wa ma kanica me Thyatira obino i gin mutime me adwar i 538. Kare me alfa meno onongo obinyuto gin mutime me omega i agiki me kare cakere i 330 wa i 538. Gin mutime me omega me Pergamos nyuto kare me 496, 508 ki 533.
Mwaka Apar Abino ki Abicel me Acel
Ptolemy pa lweny me Raphia orito “mwaka apar wiye abiriyo,” dok bene ne tye “mwaka apar wiye abiriyo” i kin lweny me Raphia ki lweny me Panium. Myaka apar wiye abiriyo magi tye ka rwate ka kit me cing ki myaka apar wiye abiriyo ma aa ki 313 wa ioo 330. Myaka mia aryo ki abic me Nero i Smyrna omedo wa i myaka apar wiye abiriyo mukwongo me kanisa me Pergamos, dok tye ka rwate ki myaka mia aryo ki abic ma ocako ka cik me adek i 457 BC, kama me cako me myaka 2300 me Daniel ot 8 ki tyen 14, ma en aye lworo ki polo me dye ki dye me Adventism. Laneno aryo me myaka mia aryo ki abic tye ka rwate ki myaka mia aryo ki abic me ker me abicel i profesi me Baibul ma ocako i 1776 dok tumu mwaka man i 2026.
Jo mukwongo me Adiwentisim pe oneno onyo ngene i kare me mwaka apar wiye adek ki apar aryo abicel me 313 nyaka 330, pien i mwaka 1844 pod pe gi ngeyo kata lok pa Sabato me nino me abiro onyo nino pa ceng. Ento gineno mwaka acel mia abicel ma tye i akwana me apar pa Neno me Yohana aco, dok man obedo cako me kare ma otelo i mwaka adek mia abicel wiye acel ki mwaka acel, kacel ki nino apar abicel, ma ogik i Agosto 11, 1840. Ngene man opwoddo “nyuto ducu me teko pa Katonda” ma dit.
Jo ame ocako tic pe oneno kare me aryo me mwaka mia acel ki pyer abic i Niyabo abungwen. Niang gi me acaki obedo te ame “ler manyen” me Niyabo abungwen kigero iye. Ler meno kiyabo ki “lagony” me lweny me Nineveh. “Lagony” meno miyo ngat ame kwano lok me adwar twero ngeyo ker ducu me lok me adwar me Baibul ame kinyutu i Daniel ki Niyabo: Babylon, Medo-Persia, Greece, ker madongo me Seleucid ki Ptolemaic, ker pa Mohammed; ki, i yoo ame pire tek loyo, en miyo dit pa ker madit me Rome nen maber loyo, kun nyutu dongo ki poto pe me Rome keken, ento bene me ker me Rome me tung wokceng ki me tung potoceng, kacel ki Lobbe ame Oribbe me Amerika (ladwar me goba), loc pa Papa (lee) ki Dul me Ribbe pa Lobbe (twol madit). Dongo ki poto ducu me ker magi obedo caden pi wot pa twol madit, lee ki ladwar me goba ame i agiki kelo lobo i Armageddon. Wot meno kinyutu i tyeng abicel me agiki i Daniel apar wie acel, ki acaki me wot meno kinyutu i lok me kare mukato ame kikano i tyeng me pyer angwen.
Lweny pa Niniveh miyo kacung me poro marany pa laneno me rwatteko caden pa ker Roma, kwaro pa Roma me oriental ki me occidental, kacel ki Roma pa papa i rwom me gin matime i cawa me agiki. Pi meno, lweny pa Niniveh en lagony ma nyuto ki marac weng caden me laneno mapatpat pa Roma, ci calo butu apar abic me Daniel apar ki acel, en Roma ma tero wang-ki-wang. Lagony ma rwatteko rek meno weng en lweny pa Niniveh.
I wa wabedo cako rwom ikare acel coc me akwana abicel mukato ma otito ikom can pa Niyabo 9 i akwana wa ma lube.