passage unavailable

This passage is not yet available in .

Ka abimiyo ni an amiyi kony me Ker pa Polo: ci gin mo keken ma ibicweyo i piny obedo kacweye i polo; ka gin mo keken ma ibiyabo i piny obedo kayabbe i polo. Matayo 16:19.

Kiwec ki Cung me Ker me Mohammed

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Kengo ki i Donyo ciweyo Dano៕

I anyim me cing pa lanyut me lanebi me Islam, wa nongo kweny ki yubo me Islam ki i cako me acaki pa Lek Maleng kulu ka Sarah omiyo Abraham oyub Hagar ki Ishmael.

Ci Sarai owaco bot Abram ni, Kica na marac me atika obed ikomyi: acwalo latica na me boti; ka en oneno ni otuco ic, an aa time i wangge: Yehova ongngol kop ikin atika kodi. Nying Abram owaco bot Sarai ni, Nen, latica ni me ni tye i cingi; tim kwede kit ma mito ci. Ka Sarai oya kwede matek, en olok cen ki i wangge. Genesis 16:5, 6.

Nyingi ka gin man otimo, tyen lok ma pego Hagar idwogo me lok pa lanen ni, en nikech Lubanga “okelo twero woko” ki Sara me nywalo latin.

Kombedi Sarai, dako pa Abram, pe onywalo nyare ni; dok en bene tye ki atica dako mo ma jo Misri, nyinge Hagar. Ci Sarai owaco bot Abram ni, Nen kombedi, Mukama otweroa ki nywalo; akwayo in, dony i bot aticara; twero bedo ni abinoo nyigwana ki i kom en. Ci Abram oworo dwone pa Sarai. Genesis 16:1, 2.

“Lakica” me Niyabo Abol 9 ma kiyubo ni Mohammed, ci dok oyubu adwogi i lweny me Nineveh, konyo tyen lok me kwanyo “kakeng” ma i kom Islam i kare mo keken i historia me porofecy.

“Malayika tye ka gengo yamo angwen, ma kipor ki rum malit ma atamo ka mito yweyo ki cweyo pyer i kom piny ducu, ka okelo balic ki too i yo ne.” Manuscript Releases, volume 20, 217.

“Cweyo ki poto” me ker me Mohammed pe kilero adaa calo cweyo kacel ki poto, ento calo “yab” kacel ki “twero me gengo”. Ka Islam kiyabo i yo me porofeto, yab man kinyuto kwede ki lweny me Nineveh.

Dwek Gin Acan Keken

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Nikomedia ki nino 27, 1299 Julio

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Won ki Wod

passage unavailable

This passage is not yet available in .

I nino 27 me dwe mar Abicel 1299, Osman ocako diro me lweny i kabedo pa Nicomedia, dok mwaka adek ki angwen mukene i ngeye, wode ocako bedo me cwero me mwaka angwen i wil gang kwan ducu me kabedo ma ber Nicomedia. Won i cako, dok wot i agiki. Lweny ocako i kom kabedo ma kinyuto calo Nicomedia, dok ogik ki mako Nicomedia, gang kwan ducu me kabedo no, Nicomedia. Ki mwaka 1299 wa myaka 1337 en kare me mwaka adek ki aboro, dok i nying me porofeto namba “adek ki aboro” nyutu me aa malo.

Kare aa, an atye, gul woko ka iacel pi poto Zered. Om wa iacel poto Zered. Kinde ma wa yao ki Kadeshbarnea, cawa ma wa ne wa iacel poto Zered, bene mwaka adek ki abicel-weno; nio wa cawa ma anywola ducu pa lwak, ma jo lweny, pegi gupoto ki iye kulu pa jo; calo RWOT obedo ka oyubo negi. Deuteronomio 2:13, 14.

Pi mwaka acel me abicel wiye acel ki pyerrom acel abicel, ki cak i nino 27 me July, 1299 tye ka oo i nino 27 me July, 1449, nyuto kare ma omiyo Obedo me cako pa Ker pa Ottoman, ma en obedo mar ayela me aryo i Kwan pa Revelation capa abicel ki wiye acel. Pyerrom adek ki abicel me lweny me gwoko Nicomedia ma dok odong i yo me dong cen, ocakke ki wonnyo acel (Osman) dok ogik ki wodiye (Orhan). Kare eno nyuto yat me acel i yubo me cweyo me tye ka pire tek ma oryemo i rwot me dog gang acel ma tye i iye kaka twon, nino ma dok otime me bedo ker.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

38 kacel 40

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

“I mwaka 1840, tye anyim ma dong obedo ayela mapol me lukwena okwanyo cwiny pa lwak mapol. Mwaki aryo ma oloko angec onyo, Josiah Litch, acel i dyec pa lutic me Wang Cako me Dwogo pa Kristo me Aryo, ocoyo nyonyo me Kwan pa Yohana 9, ka penyo piny me kato pa Ker pa Ottoman. Calo kwede, teko man ne aye me kelo piny ‘i A.D. 1840, kare mo i dwe me August;’ dok ni nino manok keken mapwod pe gityeko timo ne ocoyo ni: ‘Ka waweko kare me acel, myaka 150, ni otimme ada cutcut mapwod Deacozes opong i kom ker ki rwot pa Turk, dok ni myaka 391 ki nino apar wiye abic, ocako i agiki pa kare me acel, en bino tum i nino 11 me August, 1840, ka wa twero geno ni teko pa Ottoman i Constantinople obino kwanyo. Dok man, an atamo ni, gibino neno ni en aye gin ma otimme.’—Josiah Litch, i Signs of the Times, and Expositor of Prophecy, August 1, 1840.”

“I kare ma omiyo ginyuto, Turkey, ki dwoge ma otumwa me eneko, otyeko yubo gwok pa rwodi ma gitye kacel pa Europe, ci omiye gin kene i bwo cing pa lobo ma jo Kristo. Gin ma otime no ocobo lok me porofeta atir atir. Ka ngene ni lok man otyeko time, lwak dano mapol oyubu ni yub me lok me niang porofeta ma Miller ki jo ma gitye kacel kwede oyot atir, ci omiyo mwaki me git me adwentu odoco matek ma loyo. Dano ma giwonyo ki ma gin ki kabedo maber gucuk kacel ki Miller, i penyo lok kede i nywalo lok me yub me nenone, ci ki cawa me mwaka 1840 wa i 1844 tic no oyaro pire tek cakke i kabedo mapol.” The Great Controversy, 334, 335.

Paro pa Litch me mwaka ’38 ki neno ne ma obedo ka otyeko loyo me mwaka ’40 bene tye ki lok ne ma agiki, ma en ojwoko i nino me Agusto 1, nino apar lakwena ma pe gineno paro ma ocoyo maber. Obedo cobo pa paro ma omiyo pire tek ni piny ongene i yo ma atir me tic ki porofeto me Baibul. Myaka adek ki abongwen ma oneno cing me aa i malo pa Israel me kare macon owot ki mwaka aryo aa ka i kato pa Ibar me Mor Kec wa i loko me acel i Kadesh.

Pien bot co dano duc mo neno wic lyel angeya, ki cing‑tipa angeya me cwinya, ma atimo i Ijipt ki i tim piny, dok gitema an kombeddi tyen adek, kadi pe giwinyo dwona; adier pe gibineno piny ma acamo kwede ni abimiyo kwerekweregi, kadi acel i butgi ma ojwoka an pe obineno. Namba 14:22, 23.

Buntu meno nywako twero ka gikwanyo ni en agiki me temo apar. Kare me temo me mwaka aryo, ma tye ki temo apar, ma dong omedo i myaka adek ki mwaka abongwen ma gibedo i tim me tim ber i tim me polo, obedo cal me 1838 ki 1840, dok 1840 omedo kare me nino apar.

Kabedo me cako me tye-nywal pa Islam ki Osman i nino 27 me July, 1299, cako kare me mwaka adek ki abicel aryo, ma tum i gwoko me mwaka angwen i 1337. Nino 27 me July, 1299, obedo me acel i hatua aryo ma joloyo me kitabu me wang tic ngeyo ni en aye kabedo me cako me tye-nywal pa Ker pa Ottoman, dok hatua me aryo obedo 1301. Hatua aryo me lweny pa Nicomedia ki Nicaea i 1299 ki 1301 gitye ka nyuto 1838 ki 1840. Cak pa profesi ka nyuto agiki.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

I leb Ezekiel abicel adek, Islam en lok me yamo ma oa i ceng wic, ma kiyweko i wi cogo mony ma otoke woko, wek gicung malo calo lweny me teko madit. Ka lok pa Ezekiel oo, cako me cung malo cako, calo otimme i gin acoya pa Millerite me mwaka 1838 ki 1840. Lok meno oo i 9/11, ci i cik me Sunday ma cok bino, cogo meno gicung malo calo lweny me teko madit. Cung malo pa lweny pa Katonda calo kanisa ma loyot i nino me agiki kikonyo nyuto ki 1838 ki 1840. 9/11 awot anyim tye ka oo i cik me Sunday onyut ka kite me 1840 wa i 1844, ento bene onyuto kare ma aa i December 31, 2023 wa i fireballs pa Nashville.

Roma me Cok Lacer

passage unavailable

This passage is not yet available in .

A myaka adek```

Piny marac me mwaka angwen i kare me acel me mwaka mia acel abicel ma ocako cwiny me mwaka angwen ki i nywako piny me Constantine ma opwodho i mwaka 1449 oo i 1453 ka Constantinople owang i piny me lweny ka dok opoto. Porofeto me kare pa lyeto me aryo ma nyuto mwaka mia adek ki acel pyer abicel ki nino apar wiye acel abicel ocako i 27 Julai 1449 ka ogik i 11 Agusto 1840. Nino meno coyo cako me kare me mwaka angwen ma Siita White olwongo ni nyut i leng me teko pa Katonda ma maleng.

“Malayika ma rwate kacel i lok me cako me malaika me adek en aye myero oyel piny ducu gi ducu pawa. Katic ma tye ki kit ma tye ka miyo wang acel ni obedo tic ma rwatte i wi lobo ducu, ki teko ma pe ne gineno kare mo. Rwom me adwent me mwaka 1840–44 obedo nyutu me ducu pa teko pa Katonda ma loyo; cako pa malaika me mukwongo kicwalo i kabedo ducu pa misonari i lobo, dok i matye ka piny mogo tye ka rwom me mito me dini ma odongo loyo gin ma ngat mo neno i piny mo keken cake i kare me Reformation me nino me apar ki abicel; ento gin man ducu gibed ni gibikalo ki rwom me rwate ma tye ki teko madit i bwo lwarning me agiki pa malaika me adek.” The Great Controversy, 611.

Islam ogeng i nino Agusto 11, 1840, dok obedo kare me mwaka angwen ma rwate kacel ki olwoko piny pa Cwiny Maleng i Pentekoste, kadi bene ki lor pa malaika madu me Niyabo apar wiromo aboro, ka “ot ma dit” me New York gupwod ki Islam me neno me adek i 9/11. 9/11 nyuto cako me kare me keto anyonyo pa alufu mia acel ki pyer angwen wiromo angwen. Keto anyonyo en kare mo, dok tum me kare pa keto anyonyo tye ki kit ma romo ki cako me kare otyeno. Ka Kristo oloro i 9/11, en onyutu Michael ka olor me cogo cing pa lakwena aryo i December 31, 2023, ka kare me agiki pa keto anyonyo ocako.

Lak ma en lweny me Nineve onongo keto calo nyutu me kwanyo pa Islam mapol, ma bibedo gin ma cobo Roma me cam me anyim me orient i mwaka 1453. I kin miaka mia acel ki pyer abic ma “dwe abic” me akwana apar, cako kacel ki agiki tye ki kare me miaka angwen. Kare me miaka angwen aryo magi rwatte ki agiki me miaka mia adek ki abongwen ki mwaka acel ki nino abicel, ma onyuto kare me miaka angwen ki i 1840 wa i 1844, ka Kristo onongo bibedo ka miyo “piny ducu lengo ki ducu wa me dule.” I 1844, kare me obwoni onongo pe dong kitiyo kwede, pien kare onongo bibedo, “pe dong tye.”

Kwo olapire i nyim en ma tye ka bedo angec pi naka ki naka, en ma ocweyo polo, ki ginwong ducu ma tye iye, ki lobo, ki ginwong ducu ma tye iye, ki nam, ki ginwong ducu ma tye iye, ni kare pe bibedo dok. Revelation 10:6.

1333 i 1337, 1449 i 1453, 1840 i 1844

Laini adekka abicel me mwaka angwen-kwenyo gi rwate kacel ki kare me kany me 9/11 wa i cing cik me Caac, dok bene gi rwate kacel ki fractal me 9/11 wa i cing cik me Caac ma kitye ka nyutu ki bot December 31, 2023 pi wang acel ka Islam olonyo dok odonyo me kel bolo me mac me Nashville.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

“Tye pwonu ma myero kikwan ki i gin ma otimme i kare ma okato; kendo waco ni omyero omed yubo gin man, wek dano ducu onong ni Katonda tye tic kombedi i yo acel ma en obedo ka timo kare ducu. Cingi nen i ticce kacel ki i kin wii lobo kombedi, i kit acel keken calo obedo kare ducu cawa ma lok maber otyeko kwanyo me acel ni Adam i Eden.

“Ento tye ka ceng ma gin loko i kom iye i historia me lobo pa rok ki pa kanisa. I opwony pa Lubanga, ka ceng mag temo gin apeyo, gin miyo terang pa ceng meno. Ka gi yubo yo, dong tye dong nyutu me cwiny; ka gi juko, dong ngwec me cwiny ki tuuc marac lubo. Obanga i Dwortye oyabo tic me lakwena me Injili ma kimedo kwede i kare ma okato, kadi bene ma obedo i anyim, ata i lweny me agiki, ka lutic pa Satana gibedo timo gurogi me agiki ma lyel loyo.” Bible Echo, August 26, 1895.

Nikomedia

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Diocletian

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Alufa ki Omega

Diocletian en cal nyuto me omega pa kanisa me Smyrna, dok Nero en cal nyuto me alpha. Constantine the Great en cal nyuto me alpha pa kanisa me Pergamos, dok Justinian en cal nyuto me omega.

Poko me cik ma pe tye ka “matek pa cik” me Roma i kabedo abic ki anyim (ma pe odong tye kacel) ocake ki Diocletian, dok poko me Roma i kabedo abic ki anyim ma “me profeti” ocake ki Constantine. I kare me gin acoya me kanisa me aryo ma obedo cal me cano, ma Smyrna ocale, Roma opokke ki cik i kabedo abic ki anyim; dok i kare me gin acoya me kanisa me adek ma obedo cal me rwomrwom, ma Pergamos ocale, Roma opokke ki profeti i kabedo abic ki anyim. 293 obedo alpha, dok 330 obedo omega; dok i dwe me May 11, 330, Constantine Madit ogwoko Constantinople calo mot me lobo pa Empire.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Kanisa me Simirna ocako ki Nero i mwaka 64, ka mac matek me Roma Nero otye kwede me kato can i Kristu, pien Nero ojoro jo Kristu ni gin aye gicako mac no. Nero otito acakki me kwo me can, dok omiyo cal me can me agiki i nino me agiki. Can no me agiki odok anyim nio wa i agiki me kare me temo, ka teko me papa odoko i agiki ne, ka pe tye mo keken me konyo. Dong piny me acel me can ocako ki wang me Roma, dok can me agiki otum i agiki ki wang me Roma.

Ki tong apari ma i neno i kom lee, gi man obedo bini marac i kom cilo; dok gibini weko en kama pe tye gin mo, kacel ki weko en ter, gibini camo ringo ne, dok gibini wang en ki mac. Revelation 17:16.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Tero ki Yero

Smurna ocako i kare ma Roma owot gii i mwaka 64, dok ogik i myaka abicel aryo ki pyer abicel lima i ngeyo, i mwaka 313, ki cike me Milan kacel ki nyom me polityk ma obedo ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot. Fraktal me myaka apar me yweyo cako i mwaka 303, dok ogik i mwaka 313 ki Cike me Milan kacel ki nyom me polityk ma obedo ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot. Myaka piero aryo ma ocako ki pwony me cike me pokore ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot i mwaka 293 ki Diocletian, ogik i mwaka 313 ki nyom me polityk ma obedo ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot. Kube me nyom me mwaka 313 ikin cing i cing ma ceng ocok ki ma ceng oyot ogik ki yal me mwaka 324, ka Constantine oloyo Licinius me cing ma ceng ocok dok obedo laloc acel keken me Roma. Yal me profesi me mwaka 324 obino miaka adek nyuma law me Sunday me acel ma obedo i mwaka 321.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Mwaka Apar Abino ki Abicel me Acel

Ptolemy pa lweny me Raphia orito “mwaka apar wiye abiriyo,” dok bene ne tye “mwaka apar wiye abiriyo” i kin lweny me Raphia ki lweny me Panium. Myaka apar wiye abiriyo magi tye ka rwate ka kit me cing ki myaka apar wiye abiriyo ma aa ki 313 wa ioo 330. Myaka mia aryo ki abic me Nero i Smyrna omedo wa i myaka apar wiye abiriyo mukwongo me kanisa me Pergamos, dok tye ka rwate ki myaka mia aryo ki abic ma ocako ka cik me adek i 457 BC, kama me cako me myaka 2300 me Daniel ot 8 ki tyen 14, ma en aye lworo ki polo me dye ki dye me Adventism. Laneno aryo me myaka mia aryo ki abic tye ka rwate ki myaka mia aryo ki abic me ker me abicel i profesi me Baibul ma ocako i 1776 dok tumu mwaka man i 2026.

Jo mukwongo me Adiwentisim pe oneno onyo ngene i kare me mwaka apar wiye adek ki apar aryo abicel me 313 nyaka 330, pien i mwaka 1844 pod pe gi ngeyo kata lok pa Sabato me nino me abiro onyo nino pa ceng. Ento gineno mwaka acel mia abicel ma tye i akwana me apar pa Neno me Yohana aco, dok man obedo cako me kare ma otelo i mwaka adek mia abicel wiye acel ki mwaka acel, kacel ki nino apar abicel, ma ogik i Agosto 11, 1840. Ngene man opwoddo “nyuto ducu me teko pa Katonda” ma dit.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Lweny pa Niniveh miyo kacung me poro marany pa laneno me rwatteko caden pa ker Roma, kwaro pa Roma me oriental ki me occidental, kacel ki Roma pa papa i rwom me gin matime i cawa me agiki. Pi meno, lweny pa Niniveh en lagony ma nyuto ki marac weng caden me laneno mapatpat pa Roma, ci calo butu apar abic me Daniel apar ki acel, en Roma ma tero wang-ki-wang. Lagony ma rwatteko rek meno weng en lweny pa Niniveh.

I wa wabedo cako rwom ikare acel coc me akwana abicel mukato ma otito ikom can pa Niyabo 9 i akwana wa ma lube.