Buk pa Daniel kacel ki pa Niyabo pe gityeko ken, ento gin acel acel gidwogo gangi me tic kwede; mino ka gibedo kacel, gityeko maber.
“I buk me Niyabo, buk weng me Baibul rwatte kede tum iye. Kani en tye buk me Danieri ma cako bedo rwom.” Acts of the Apostles, 585.
Ker pa bok pa jonabi ma tye i Baibul myero obed ka jami ma pwonnyon pa jonabi oyenyo iye, pien i kanyo aye lok me akwana ma kiwoko me nino me agiki kinyuto iye matek.
“Ber me rwate madit ahinya me pwonyo, i wang mar anyim me Lok pa Katonda, enong me gubedo cing ki bedo wot mar ker madongo ka ki peko mar ker. Yubbe jo matino dong gupwony rekod magi, ci guniang ni medde mar adaa me lobo obedo ka tye ka gitye ka yee cing pa rwom me anyim pa Katonda. Omyero opwony bene gin ma okato i lok me dul me dyer me lok ma obedo me kelo alokaloka madongo, ci guniang ni adwogi man, kata bed ni gitye ka kwanyo, ka giworo peko, kendo jo ma gicako onongo gikelogi i ot me twero kica ki i wang me yat me neko, dong pi yubu man kaka gin miyo rwot, gitye ka loyo.” Education, 238.
Lok me Lobo ma maleng, obed ni gin “cok-cok me timo yub ma dit,” onyo “cako kacel ki turo me ker”; lok me Lobo ma maleng en jambo me ngima onyo me to i Cwiny me Katonda. Pawulo coo i 2 Thessalonika cuk aryo ni jo mogo ma pe maro adaŋ, ka i ngeyo man dong giyubo balo me yec ma tek; gitye ka timo kumeno pien giyero kwero kwena ma Pawulo nyuto i bute. Bute no nyuto wat me Roma me pakan kacel ki Roma me bapapa, ma bene en wat me Pergamo kacel ki Tiatira, kede bene wat me nyiŋ adyere kacel ki labongo, kede dok wat me labongo-smoka kacel ki lee. Cako me Roma me bapapa ma Tiatira karelo, kacel ki turo me Roma me pakan ma Pergamo karelo, en adaŋ ma jo ma giyubo balo me yec ma tek kiyero kwero.
Iye i kom Millerite, akalo me peko i kin jo Millerite ki jo Protestants ma oo i poto me jo mukwongo me mwaka 1843, no obedo ikom twero mene me ite ma kiketo calo “jokwo me lwak mamegi” i verse me apar ki angwen me Daniel apar ki acel. Jomakwo bene obedo pwot me Roma me piny me piny ma tye ka cako wot, calo jo Millerite twero, onyo obedo upoto me jo Seleucids, calo jo Protestants twero?
“Piny weng ma obino i wang tic, kicwalo iye me bedo ka i piny, wek ongene ento obed tye ka timo yub pa ‘Lacung Wang ki Ngat Maleng.’ Lok me pruk i wang acel oseko loko ngec me cako ki me tum pa ker madit me piny—Babulon, Medo-Persia, Girik, ki Roma. I kin gin acel acel magi, kit ma obedo ki i kin piny ma pe tye ki tek matek, gin ma owoto con odok cen dok. Woto pa gin acel acel obedo ki kare me atema, gin acel acel opong ki pe, ducu me deyo pa gin opweo, tek pa gin olal, dok kabedo pa gin kiwelo ne gin mukene....”
“Ki iwiye dok piny me cwec ki me wawot me rwom pa lwongo ma kinyutu piny i pot buk me Coc Maleng, gin myero gupwony ni deyo ma pe tye ka i iye, ki deyo me piny keken, pe tye ki wel mo. Babilon, ki nguvu ne ducu ki lonyone ducu, ma piny wa pe neno mukene calo man dok angec kun obedo,—nguvu ki lonyo ma bot lwak me kare meno onyuto calo gin ma ocung maber ki ma obedo ma rom rom,—ango kaka obale woko ducu! Calo ‘yat me lum’ en oto. Itye ka otwo woko calo man gin ducu ma pe tye ki Lubanga calo lwango ne. En keken ma otwero bedo ma oribore ki yubbe ki ma onyutu kit ma en tye ma twero bedo. Cikone keken aye gin ma cung maber ma piny wa ngeyo.” Education, 177, 184.
Akwan me Baibuli en anyim ma Solomono owaco ni ka pe tye, dano obibedo atyal. Jo Millerite oneno dok ogonyo mwaka mia acel dok piero abic ma kirwate calo “dwe abic” i Kanyut, doggola abic ki apar, ento pe ginyono i ngwic matek i akwan me anyim ma kirwate i doggola abic me Kanyut. Gineno bedo kakare ni “dwe abic” me doggola apar, ento kit ma tye ka piny ni gupwonyo ni pien doggola abic ki apar gini weng nongo tye ki lok ni “dwe abic,” mano dong rwate keken ki keto tek i porofecy me cwercwiny ma kirwate i doggola aryo. Kombedi nyutu dano bedo yot ni ka doggola abic rwate ki “dwe abic,” rwate ki mwaka mia acel dok piero abic ma ocako i to me Mohammed i mwaka 632, dok ocut i 782 ki wot piny me Empress Irene me Obwakabaka Byzantine, onyo Obwakabaka Roma me cam matiny.
Jo mukwongo bene gubedo atir i tic megi ma gitye ka cako wele me apar ka lweny pa Nicomedia i nino 27 pa July, 1299 calo cako pa myaka mia acel ki abic ma ogik i kwanyo wot pa Constantine ma giko me rwot i Constantinople i nino 27 pa July, 1449. Lalac i kom lalac, kare me myaka mia acel ki abic nyuto Islam me lobo ducu, calo ma kilwongo iye i can me acel pa Islam me Arabia kacel ki can me aryo pa Islam me Turkey. Islam ma okwanyo wot pa rwot kacel ki rwot-dako, nyuto Islam me lobo ducu ma loyo ker ma otiyo ki dako acel, ma Irene kinyuto, kacel ki lalaki ma Constantine ma giko kinyuto.
I iye mwaka mia acel ki abicel ma tumu ka dok i wang canya pa Irene, Islam me Arabia tye ka chako lo ceng onyo teritori pa Byzantine, ka weko Irene i ka canya matek tutwal ma omiyo en obedo ka tye ka culu meso me dani pi imyaka adek, ki jamukene mapol mukene. Ka canya pa Constantine me agiki obedo, en otito cako pa kare me imyaka angwen ma tumu ki tum pa kakwanyo me piny ki kwanyo woko pa kabedo me dul me Roma me cac. I jami aryo weng, en pe en dok gin mo keken ento Islam—Islam me Arabia pi Irene, ki Islam me Turkey pi Constantine me agiki. I nino me agiki, Islam me lobo doko acel, calo ma kitye ka konyo en ki lakwena aryo pa Islam me Arabia ki Islam me Turkey ma kinyuto i can me acel ki me aryo; bicako kwanyo teritori, dok ci kwanyo kabedo me dul. Cok pa polity me nino me agiki ma kinyuto en ki Constantine pa Roma me cac, i cala me nyig nyig, otingo nyom ki cok pa dini me nino me agiki ma kinyuto en ki Irene pa Roma me cac. Atye ka tic ki lok me “cok pa polity” ki “cok pa dini” me nyutu ni cal pa ginacilo pa lee obedo me acel i United States, dok ci i lobo weng. Cal pa ginacilo pa lee en nyom me cala pa Constantine ki Irene, ma gin aryo duto kicwalo canya pien kitwalo woko teritori gi ki kabedo me dul gi i cing Islam.
Aure mekwalo me nyuto i cing me rwom gin me timme ka iyeri weko atye ikare me lok me gin aryo, dok en obedo cal me nyut i nyom me i kin Constantia ki Licinius i mwaka me 313, ka Cik me Milan otyeko keto, dok kanisa me cal me Smyrna oloke agiki, dok kanisa me cal me Pergamos ocako. Jo ma Paul oloko ka gin pe tye ka rwate ki balo me tam matek kwede gikwero neno cawa me cik pa Paul ma tye ki bedo me lok me ngwec, ma tye ka cako ka dano me bal pud pe onyutore. Ngwec no time i historia me Pergamos, dok dano me bal onyutore i 538, ka kanisa me Thyatira ocako.
Pe ngat mo pe obwolu wunu i yo mo keken: pien nino meno pe bino, kono ka pe tye cako bedo me kwede acel maber, ka dano pa tip marac owinyik, wode pa laloc; Ngat ma kwanyo kwo ki cako cwecwiny mere i wi gin ducu ma lwongo ni Lubanga, onyo ma lamo; mwaki tye ka Lubanga i kacok pa Lubanga, ka nyuto kene ni en aye Lubanga. 2 Thessalonians 2:3, 4.
Akwana me Roma me bedo i apii ceng miyo cing cing ari pi adwogi me adaŋa me porofeto, ma bene kityeko konyo i wat me cing‑cil ma tye i kin Roma me apii ceng ki Roma me apii oto. I wat meno, Roma me apii oto en kanisa, dok Roma me apii ceng en gavumenti. Roma en rwom me kanisa ki gavumenti acel, calo kikonyo‑nyutu gi nyonyo ki labongo i Daniel otit 2.
Tyen acel ma kelo ni romo nen maber adier ni i nino magiko Islam pa lobo weng bino ceng i kom teko mo ma kiketo calo rwom me agwoko kacok kereke ki pa let, ka eyako teritori pao ki gang me rwot pao, tye ka cing woko ki caden mukene aryo ma aa ki historia maleng me Niyabo i Revelation abongwen. Osman oloyo teritori me Nicomedia i July 27, 1299, ci en pe kato mwaka aryo dok oloyo teritori me Nicaea i 1301. Wode oloyo taon me rwot me Nicaea i 1331, ci wode acel-no dok oloyo taon me rwot me Nicomedia i kidwogo me mwaka angwen ma otum agiki i 1337. Lupioneer gikwongo July 27, 1299 ki Osman, ento pe gineno lweny ma obino ki iye, lweny me Nicaea, calo hatua me aryo me historia me kelo twero pa Ottoman Empire. July 27, 1299 no obedo hatua me mukwongo i but hatua mapol me oo i cik me Sunday. Hatua me mukwongo aryo me Islam pa Turki ginyuto cako me profesi mo ma ogik i 1449, ci dok i 1840, ci dok i 9/11, ka ce dok i December 31, 2023.
Mokene me acel ki bot ginni aryo no pe obedo keken cako me mwaka mia acel ki pyer abicel, ento bene obedo cako me mwaka adek ki aboro. Gicako ka Osman omako kabedo pa Nicomedia, dok gityeko mwaka adek ki aboro i ngeye ka wode Osman omako kibuga madit pa Nicomedia i agiki me tero me mwaka angwen i 1337. Namba adek ki aboro nyuto “aa malo,” dok yat me acel me Osman me mako kabedo no ocoyo aa malo me Islam pa Turki. I yat me acel man me mwaka adek ki aboro, tero me “mwaka angwen” ociko agiki. I yat me agiki me mwaka mia acel ki pyer abicel, kwot nywal twero cwal, dok mwaka angwen i ngeye i 1453, gimako kibuga madit pa Roma me nyom tua.
Ka obedo ni gin Turuk pa Ottoman i mwaka 1453, onyo ni wodi Osman otyeko kwanyo Nicomedia i 1337 kacel ki Nicaea i 1331, i cente adek magi ducu, kabedo me twero acel acel obedo i kare mo keken i gin me loki, kabedo me twero pa Roma ma i kama ma i ceng. Rwom adek magi ducu tye ka nyutu kwanyo Roma ma i kama ma i ceng. Rwom acel acel i rwom adek magi nyutu Islam ka okwanyo mukwongo lobo, ci bangene kabedo me twero pa Roma ma i kama ma i ceng. Nying me kabedo me twero adek magi ducu tye calo nying me lobo ne. Rwom acel acel i rwom adek magi tye ki dano me loki ma pat pat, me alpha ki omega. Ka gin tye ka nyutu wat me kanisa ki gavumenti kacel ki nywono piny pa Islam i kom ducu omwonyo ki empress, nywono piny me cawa pa porofeto tye ka lamo rwom gi kacel ki Roma ma i kama ma i tal, ma bene Constantine the Great onywonyoe piny, ka en oyer Constantinople maloyo taon pa Roma i mwaka 330. Nywono piny me agiki pa Roma ma i kama ma i tal obino i 476 ki omwonyo me agiki, dok cakere ka tonge piny oyot oyot ki kare meno anyim.
Roma me Iling keken ki Roma me Cok, ne obedo kanisa; me cok ne obedo pa loc. Yec i acakki i mwaka 330, ci yec i 476, ci i 782, ci dok i 1449. Rek me yec ma ocakke ki kwanyo ker acel ka piny aryo, ma i 476 oyubo ki yec me bedo ka otyeko kwanyo kabaka me ker, ci ciwinyo kwede ker kene; ci Islam olubo ka okelo yec mukwongo i but piny me cok i 782, ci lacen i ot gurut me cok i 1453.
Islam me profesi me Baibul kelo iwangc dyer me nyuto tol pa Roma me east ki me west, ci wang acel ma Islam tye ka cweyo gin anino ni rwatte ki, ento dong kato maleng i kom wang acel me cako pa Islam ma ne obedo pi jonyod me Millerite. Cawa me tem ma ocako i 2024 ki penyo ni ngat angwen pe “jokwo me lobo ni ma cweyo anyuta” ne obedo alpha pa kare me tem, ci kombedi i agiki pa kare me tem, wang acel ma aa ki lok pa Islam me Kwo me Anyuta, otino me abicel, medo jokene pa Roma me west ki me east ma pe ne gineno onyo pimo gi wang acel angec, wa i karegi me agiki man.
Tolok me agiki me kwene pa Islam ma kinyutu i kitabu abicel nywal wa acel i Daniel abicel acel, cako rwate ki tolok me yat ma tye i Daniel 11:10–16 kun mini cing tic pa cwiny ma rwate ki tolok mapat ma dong tye ka lok iye i coc man. Ento i kin cal me kwene ma nyuto aa pa Islam, tye iye aa pa rwom pa Millerites kacel ki aa pa rwom pa mia acel ki abicel angwen. Kare aryo ma pyer angwen-angwen, ma kiketo matek i kin kacel ka buti me kwena pa kare i Niyabo 9, mini cing tic pi pyer angwen me 1840 nyaka 1844. I 1844 kare me kwene pe dong tye, pi meno pyer me cal me angwen kinyuto ki jami me kwene ma tye kwede, pe ki kare. Pyer me angwen mukwongo nyuto Islam ka loyo Nicomedia, ma obedo mot me anyuta me Roma me cuma me wok cen i 1337, mwaka adek ki abicel wiye me acel lacen i nge ka wonne oloyo ngom meno. Pyer me angwen me aryo nyuto kwiny pa loyo kwo me twero me politike kacel ki me dini pa Roma me wok cen i 1449, ma kicako ki Islam; ci pyer me angwen me adek nyuto anyut me ducu me twero pa Lubanga ka malaika ma omero lobo ki ducu pa lerne oculo piny i August 11, 1840.
Akwan me jo Millerite me malaika me acel ki me aryo rwate ki akwan me malaika me adek i kare me alama me jo mia acel ki piero angwen ki angwen alufu. Tic me alama me agiki ono en kwanyo bal woko, en kubore me Ubangawinyo ki dako dano, dok tye ka timore i kare me lweny ma Islam pego kelo.
Kwo oyabulo dog otuk kono twon ma pe ki agikki; dym odonyo ka i dog otuk eno calo dym ma oa i wang mac dit; ci ceng ki yamo opong ki mudu pien dym ma oa i otuk eno. Ci koni odonyo ka i dym eno piny; ci gimi botgi twero, calo ng’ol piny tye ki twero. Kwo kikelo cik botgi ni pe myero ginyek lum piny, onyo jami ducu ma ribbe, onyo yat mo keken; ento dano keken ma pe gin ki cing pa Lubanga i wang cogi. Niyabo 9:2–4.
Tic ma opore maber pa bura weng tye i nino me agiki, ci yoo man tye ka nyuto ciko pa kidiro acel mia abicel adek ki angwen. Bura pa Islam i Niyabo 9 miyo lagony me gin ma otime woko me kelo jami me nyuto ma opong adwong loyo pi teko ma keto wang-nyut kun obedo kacel i gin me akwana ma ogik i ceng 11 me Agusto, 1840, ka kinywalo Islam. Ki i kare meno caden pa Niyabo 9 osanyuk woko oo i tel 10 kacel ki akwana pa malaika me acel ki malaika me aryo. Dok i tel 11, cwercwiny me adek oo but piny atir i kare pa cik me Dyeng Nino Sabato, ma en aye kare ma dwogo maleng pa malaika me adek cako iye. Tel 9 en lagony pa Islam i tero kacel cako ki poto pa ker ma kiketo i Daniel ki Niyabo. Tel 10 ki 11 nyuto ango ma kidiro acel mia abicel adek ki angwen, nyako maleng me ryeko, gibedo ka yubo. Tel 9 nyuto calo ma keto wang-nyut me woko, dok tel 10 ki 11 nyuto wang-nyut me i iye ma rwatte ki lubo Rwot Dyang i Bau me Kacel Maleng Tutwal.
Niyabo mar aryo pa Apokalipsi cako ki Kristo calo malaika madit ma otye ka lor ki buk manok ma oyabire. Gin man otimre i nino dwe Aparom dak 11, mwaka 1840 i agiki pa profesi me Apokalipsi aryo mar abicel ma nyuto miaka mia adek ki acel acel pe abicel. Apokalipsi apar nyuto historia ma otime nyaka lacen owoko marac i iyoo pa Yohana i nino dwe Aparom aryo dak 22, mwaka 1844. Miaka angwen mag 1840 nyaka 1844 cako ki bino pa malaika me acel kede otum ki bino pa malaika me adek. Miaka angwen magi ma olwongo i nyuma pa otimre pa dwe Aparom dak 11, mwaka 1840, ne giketo calo kit pa miaka angwen ma oa i nino dwe Abiro dak 27, mwaka 1449 nyaka mwaka 1453 i acakki pa miaka mia adek ki acel acel pe abicel. Ka ducwa, mwaka angwen magi aryo rwatte ki miaka angwen pa kwo marwate pa Nicomedia ma oa i mwaka 1333 nyaka 1337. I yoo pa cim, Roma me abicel olwongo ka islam omwone tyen adek. Mukwongo ne obedo i kwo marwate pa Nicaea i mwaka 1331, eka kwo marwate pa miaka angwen pa Nicomedia i mwaka 1337, eka kwo marwate pa Constantinople i mwaka 1453.
Diocletian ogwoko Rome i yo me cik i kabedo me otūne ki me oto i mwaka 293, dok Constantine ogwoko Rome i yo me profesi i kabedo me otūne ki me oto i mwaka 330. I mwaka 395, ka lakwena Theodosius I oto, twero pa impaire ne kigwoko tyen lok ada kede pi naka, pien en owiye kabedo me otūne ki me oto bot awoteki aryo. Kanisa Katolika ne kigwoko i kabedo me otūne ki me oto i mwaka 1054 i “great schism.” Ogwokone no ne obedo ma odoko mot mot, kit ma tim me toke ma olubo bene ne obedo. Ogwokone no pud tye nyaka wa i nino man. I iye myaka abicel ma olwore ki nino meno, kanisa me oto ma tye i Rome ocako i yo ma cokcok myaka ryak aryo me lweny pa crusade i kom Islam. Rome me oto opoto ka olwero lakwena ne me agiki i mwaka 476. Rome me otūne opoto i mwaka 1453. Rome pa Papa opoto i mwaka 1798. Rome me pakan ogwoko nicakke i kabedo me otūne ki me oto i myaka 293, 330, ki 395. Rome pa Papa ogwoko nicakke i kabedo me otūne ki me oto i mwaka 1054. Sister White nyuto cako ki poto pa twero me lobo calo kabedo me lapeny maduong’ i pwony me Lok pa Mungu.
Ker ma kikelo woko i terang me history ki i chapter abicel ki aboro me Revelation tye miyo teko i lok me ni Roma aye me keto oneno i twero. Kube me prophet entre Islam ki lukwongo apar wiye angwen ki aryo alubo mia acel ki angwen tye caden ni ote lok me koko me dyewor me dyewor, ma kiket kede calo Christo ato i Yerusalemu i wi osel, tye kaweny i time prophecy ma ocako i kare me wac me acel, omede nyime i bute me aryo me prophecy i wac me aryo, ci oyotyo i kuc me mwaki angwen ma i iye movement me Millerite me malaika me acel ki me aryo ocako ki adwogi me prophecy man kene. Prophecy no ocako ki cala me “mwaka adek wiye aboro ki aryo” (1299 ki 1301) ma rwate ki cako me Islam, ci ogik ki cala me “mwaka adek wiye aboro ki aryo” (1838 ki 1840) ma rwate ki cako me jo Millerite.
I mwaka 1844, ka myaka angwen ma Millerites obedo ka gityeko, ma onongo kiketo calo kit me ka lworo pa 1333 wa i 1337, ki 1449 wa i ka lworo pa 1453, kare me profesi pe dong obedo me tic kwede. Welo malo pa cing me cing me jo mia acel ki angwen alubu angwen kilo aryo ki angwen gin acakki kede profesi kama gikwanyo Islam malo.
Yuda, in aye ma owote me rwot onongo bitywong iye; ci me in obedo i cing dong i cing cwer me kwone; lutino me woro ni bityeko kulu anyim in. Yuda obedo nyako labongo me rwot; aa ki i kom cam, woda, idwogo malo: ocuko piny, obedo piny calo rwot, kede calo rwot ma dong otiyo; anga ma twero cuko ne? Ber me rwot pe bino aa ki Yuda, kata ngat ma ciko pe bino aa kin cokke me poto ne, wa i kare ma Shilo bino; ci lwak me jo doko ka i en. Otwiko nyako dok ne i yadi me angur, kede nyako osel me dong ne i yadi me angur ma ber; olwoko bong ne i kongo, kede atir ne i remo me angur: Wang ne bibedo cok merah ki kongo, kede lak ne bibedo nongo wic ki pwod. Acakki 49:8–12.
Jo me apar mia wiye acel ki angwen, i neno kit pa Kristo me rwom ducu, dok Kristo bene tye, i kin kit me nyutu me lakwena mukene, ka “yat angur ma kiyero.” Ishmael kiketo nyuto calo dano “dzik” i Genesis 16:12.
En obedo dano me bwole; cinge bino bedo ka i kom dano weng, kadi cing dano weng bino bedo ka i kome; en bene bino bedo kakare i wang owote weng.
Lok ma gonyo ni “dzik” en osanga me Arabia ma dzik. Lukwan pa Kristo i nino me agiki tye kwaya i cike pa osanga me Arabia ma dzik, osanga ma Kristo oo i Yerusalemu, osanga ma i agiki owaco i ngeyo ka Balaam opwoyo en tyen me adek. Lukwena ma oguro cike ma omiyo cike pa malaika me acel olo i mwaka 1840 pe oneno profesi me miaka mia acel gi abicel ma twero kare ki marac ma tye i historia pa profesi acel ma nyutnyut tye iye ka cike ma omiyo rwom me git lagwok pe. Pe oneno kare aryo me miaka angwen-angwen i profesi pa kare acel ka man onyuto kit ma historia pa 1840 nyaka 1844 obedo. Layo pa dogola pa Yuda kombedi tye ka yabuwa terang me i “yore mapat” ma pud pe onen ikom, ci en terang ma rwate ki terang ma tye ka yabo ka i December 31, 2023. Gikwanyo wii tam weng i kom ka en Islam ma tye ka goyo Nashville. Terang no tye ka moko cala pa Roma, omiyo doko lok me omega i peko me alpha i mwaka 2024 i kom lukwo me lwak mamegi, ci bene en cala me omega pa akwena i kom cala acel-luworo i historia pa Millerite. Onyutu ni Islam pa profesi me kare i Niyabo Wiye abicel tye cike me woko i kare me ndani pa historia me kanonge me jwak mia acel gi abicel gi angwen. Wan wanongo tye ka pwonyo ada man pi kare moko, ento kombedi twero nyutu en i kom rek acel ma cako i Niyabo Wiye abicel ci tyeko i Niyabo Wiye aparo wiye acel. Kare me adek pa miaka angwen ma rwate ki profesi me kare pa Islam ma otum i 1840 nyaka 1844, tye ka cala kare me kanonge me jwak mia acel gi abicel gi angwen. I kom yeny malac me Niyabo Wiye aparo wiye acel, jwak mia acel gi abicel gi angwen kikelo malo calo alama.
I Tyer Ezekiel acel abicel wiye abicel, cako me yiko dano pa Katonda calo lweny obedo kede dong tic me tung aryo ma onongo kiketo nyime ki cwec me cweyo Adam. Mukwongo, Adam onongo ki cweyo ki ngom; ka dong Kristo opuyo iye yamo me kwo. I Ezekiel, porofeto mukwongo ocweyo kom dano ma oto, ento pud gi oto. Ka dong yamo angwen ki piyo i komgi, ci gidwogo ka i malo calo lweny maduong matek. Namba adek wiye abicel ki angwen acel wiye abicel nyuto tung aryo mago.
Wa bino wa wa tiyo kwede dok i lok acoya ma lubo.
Ka dong i yon man, obedo dyel pa Jo Yuda; ka Yesu odok i Yerusalemu. Kombedi i Yerusalemu, i cok ki dog dyer romo twol, tye ka pii ma iwaco ni Bethesda i leb Ibru, ma tye ki otino abic me ceng. I kin gi, jo pol tutwal ma pe ki nguvu gulalo iye: jo weng, jo ma tye ki kwanyo i tung, jo ma tye ki tim pe, ki jo ma cing onyo tye gi okoto, ka kuro peko me pii ka oyeng. Pien malaika acel obino ka i kare ma kiketo iye i ka pii, ka oyelo pii; ci dano mo keken ma dong acel ka poto i ka pii nyuma me pii oyeng, obedo kwo maber ki two mo keken ma iye. Ka tye dano acel ma tye ka, ma obedo ki two pire miaka adek ki aboro. Ka Yesu oneno ni gulalo, ki ongene ni dong omedo kare malac i kit man, owaco bot ni, “I mito bedo kwo maber?” Dano ma pe ki nguvu odwoko ni, “Ruoth, an pe ki dano me kela abina i ka pii ka pii oyeng; ento ka acalo ka aa, dano mukene poto i anyim.” Yesu owaco bot ni, “Pow, ter abila ni, ci ilwo.” Ci piny ka acel dano no obed kwo maber; outero abila ni, ci olwo. Ka dong nino no bene obedo nino Sabato. Yohana 5:1–9.
“Pyen dong, atye awu,” atira, “kadi uwot ka atye poto Zered.” Ci waok ka atye poto Zered. Kwan ma waot iye ki i Kadeshbarnea nio ka waok ka atye poto Zered, obedo mwaka adek ki aboro; nio ka ot ugweno duc me lupii me lweny oloke woko ki i kin karacel, calo Yehova ocamo kwena botgi. Deuteronomy 2:13, 14.