Buk pa Daniel kacel ki pa Niyabo pe gityeko ken, ento gin acel acel gidwogo gangi me tic kwede; mino ka gibedo kacel, gityeko maber.

“I buk me Niyabo, buk weng me Baibul rwatte kede tum iye. Kani en tye buk me Danieri ma cako bedo rwom.” Acts of the Apostles, 585.

Ker pa loyo ma tye i prafecy me Baibuli en aye me bedo gin ma poto ma ngat ma pwonyo prafecy myero ocako iye tam, pien ka en aye ma lok me gin ma otime i wi lobo i nino me agiki konyo ka ianyuta maber.

“Ber me rwate madit ahinya me pwonyo, i wang mar anyim me Lok pa Katonda, enong me gubedo cing ki bedo wot mar ker madongo ka ki peko mar ker. Yubbe jo matino dong gupwony rekod magi, ci guniang ni medde mar adaa me lobo obedo ka tye ka gitye ka yee cing pa rwom me anyim pa Katonda. Omyero opwony bene gin ma okato i lok me dul me dyer me lok ma obedo me kelo alokaloka madongo, ci guniang ni adwogi man, kata bed ni gitye ka kwanyo, ka giworo peko, kendo jo ma gicako onongo gikelogi i ot me twero kica ki i wang me yat me neko, dong pi yubu man kaka gin miyo rwot, gitye ka loyo.” Education, 238.

Akwan maleng, obed gitye “gimoro madit me yubo doki,” onyo “cako kacel ki kwo piny me ker;” akwan maleng gitye gin ma tye ka peko marac onyo kwo i Lok pa Katonda. Paulo ocoyo i 2 Thessalonians otino aryo ni jo ma pe omaro ada, dok ka lacen giye bal me tum maber; gitimo man pien giwero keto piny kwena ma Paulo oyelo i kabedo meno. Kabedo meno onyuto wat mar Roma me piny piny ki Roma pa Papa, ma bene en wat mar Pergamos ki Tiatira, dok bene en wat mar nyonyo ki poto, kacel ki wat mar nino ki papii. Cako pa Roma pa Papa ma Tiatira orwako, ki bedo piny pa Roma me piny piny ma Pergamos orwako, en ada ma jo ma giye bal me tum maber gineno ka gikwanyo.

Iye i kom Millerite, akalo me peko i kin jo Millerite ki jo Protestants ma oo i poto me jo mukwongo me mwaka 1843, no obedo ikom twero mene me ite ma kiketo calo “jokwo me lwak mamegi” i verse me apar ki angwen me Daniel apar ki acel. Jomakwo bene obedo pwot me Roma me piny me piny ma tye ka cako wot, calo jo Millerite twero, onyo obedo upoto me jo Seleucids, calo jo Protestants twero?

“Piny weng ma obino i wang tic, kicwalo iye me bedo ka i piny, wek ongene ento obed tye ka timo yub pa ‘Lacung Wang ki Ngat Maleng.’ Lok me pruk i wang acel oseko loko ngec me cako ki me tum pa ker madit me piny—Babulon, Medo-Persia, Girik, ki Roma. I kin gin acel acel magi, kit ma obedo ki i kin piny ma pe tye ki tek matek, gin ma owoto con odok cen dok. Woto pa gin acel acel obedo ki kare me atema, gin acel acel opong ki pe, ducu me deyo pa gin opweo, tek pa gin olal, dok kabedo pa gin kiwelo ne gin mukene....”

“Ki iwang calo lobo opong ki kwone macalo konywa maber i pot buk me Lok Maleng, gin myero gu nywong pwony ni ducu me dwong me woko ki me lobo pe tye ki wel mo. Babilon, kun tye ki teko ducu ki mwonyne, ma lobo wa pe oneno dok cal macalo man con lacen,—teko ki mwony ma ne twero nenore bot jo me kare no calo gin ma otwero ma dong tye kene ki kare malac,—ango ma okato woko ducu! Calo “yat me lum” en otela. Itye ka tye kumeno ducu ma pe tye ki Katonda calo pingo me cako kwone. Gin kenyo acel ma otwero dong tye kene en ma otingore ki yubne kede ma onyuto kit pa caratterne. Cikone keken aye gin ma otwero tye ma pe yeko ma lobo wa ngeyo.” Education, 177, 184.

Akwan me Baibul obedo wang acel ma Solomon owaco ni ka pe tye to dano bino bal. Jo Millerite ne gitye ka ngeyo dok gicako yubo myaka mia acel ki abicel ma kinyuto calo “dwe abicel” i Niyabo, caber abongwen, nkutu abicel ki abicel, ento pe ne gikoyo matek i akwana ma kinyuto i caber abongwen pa Niyabo. Ginyuto maber “dwe abicel” me nkutu abicel, ento calo nenore ni ne giparo ni pien nkutu abicel ki abicel weng tye ki lok man “dwe abicel,” man pe obedo gin mo mukene ento keto tek keken i kom profesi me can ma kinyuto i nkutu aryo weng. Kombedi twero nyutu ki yor ma yor ni ka nkutu abicel kinyuto “dwe abicel,” to kinyuto myaka mia acel ki abicel ma ocako i kare me too pa Mohammed i 632, dok ogik i 782 ki wiye-moko pa Empress Irene me Obwakalme pa Byzantine, onyo obwakalme pa Roma me nyamo.

Jo ma-kwongo bene gin ongene i kit ma gityeko kwede tic i kom akwana mar apar ka gin keto lweny pa Nicomedia i nino dwe 27 Julai 1299 calo cak pa miaka mia acel gi piero abic ma otum kwede loke mar piny i nino dwe 27 Julai 1449, ka Constantine ma agiki ma oloyo i Constantinople odoo ka ngol. Cak ikom cak, akwana ikom akwana, kare mar miaka mia acel gi piero abic nyuto Islam mar wilobo ducu, kit ma omin kareko ki can pa mukwongo—Islam mar Arabia—ki can pa aryo—Islam mar Turkey. Islam ma okelo ka it emperor ki empress kacel dok nyuto Islam mar wilobo ducu ka oloyo ker ma orwate ki dhako, ma Irene oculo kwede, ki cwara, ma Constantine ma agiki oculo kwede.

I iye mwaka mia acel ki abicel ma tumu ka dok i wang canya pa Irene, Islam me Arabia tye ka chako lo ceng onyo teritori pa Byzantine, ka weko Irene i ka canya matek tutwal ma omiyo en obedo ka tye ka culu meso me dani pi imyaka adek, ki jamukene mapol mukene. Ka canya pa Constantine me agiki obedo, en otito cako pa kare me imyaka angwen ma tumu ki tum pa kakwanyo me piny ki kwanyo woko pa kabedo me dul me Roma me cac. I jami aryo weng, en pe en dok gin mo keken ento Islam—Islam me Arabia pi Irene, ki Islam me Turkey pi Constantine me agiki. I nino me agiki, Islam me lobo doko acel, calo ma kitye ka konyo en ki lakwena aryo pa Islam me Arabia ki Islam me Turkey ma kinyuto i can me acel ki me aryo; bicako kwanyo teritori, dok ci kwanyo kabedo me dul. Cok pa polity me nino me agiki ma kinyuto en ki Constantine pa Roma me cac, i cala me nyig nyig, otingo nyom ki cok pa dini me nino me agiki ma kinyuto en ki Irene pa Roma me cac. Atye ka tic ki lok me “cok pa polity” ki “cok pa dini” me nyutu ni cal pa ginacilo pa lee obedo me acel i United States, dok ci i lobo weng. Cal pa ginacilo pa lee en nyom me cala pa Constantine ki Irene, ma gin aryo duto kicwalo canya pien kitwalo woko teritori gi ki kabedo me dul gi i cing Islam.

Nyom megi keto ki nywako nyiggi pi rwate me lok me nino aryo, dok kinyuto kwede i nywako ma obedo i kin Constantia ki Licinius i mwaka me 313 ka cik me Milan okelwongo, dok kanisa me kit me anyim me Smyrna atye ka tumo, eka kanisa me kit me anyim me Pergamos ocako. Jo ma Paulo nyuto ni gitye ka rwomo juko me bal ma tek, gikwero nen lok me ciko me Paulo ma tye ki kato woko mo, ma myero obed ka dano me bal pe tye ka pwonyore. Kato woko man timore i historia me Pergamos, dok dano me bal onyutore i 538, eka kanisa me Thyatira ocako.

Pe ngat mo pe obwolu wunu i yo mo keken: pien nino meno pe bino, kono ka pe tye cako bedo me kwede acel maber, ka dano pa tip marac owinyik, wode pa laloc; Ngat ma kwanyo kwo ki cako cwecwiny mere i wi gin ducu ma lwongo ni Lubanga, onyo ma lamo; mwaki tye ka Lubanga i kacok pa Lubanga, ka nyuto kene ni en aye Lubanga. 2 Thessalonians 2:3, 4.

Akwan me Roma me tua cako gin camo adwogi aryo me adieri me obwola, ma bene kinyuto i wat me cik me nyig coc i kin Roma me tua ki Roma me yo. I wat man, Roma me yo en kanisa, ka Roma me tua en gavumenti. Roma en kubo acel me kanisa ki gavumenti, calo kinyutu gi nyiny i Daniel babi aryo.

Tyen acel ma kelo ni romo nen maber adier ni i nino magiko Islam pa lobo weng bino ceng i kom teko mo ma kiketo calo rwom me agwoko kacok kereke ki pa let, ka eyako teritori pao ki gang me rwot pao, tye ka cing woko ki caden mukene aryo ma aa ki historia maleng me Niyabo i Revelation abongwen. Osman oloyo teritori me Nicomedia i July 27, 1299, ci en pe kato mwaka aryo dok oloyo teritori me Nicaea i 1301. Wode oloyo taon me rwot me Nicaea i 1331, ci wode acel-no dok oloyo taon me rwot me Nicomedia i kidwogo me mwaka angwen ma otum agiki i 1337. Lupioneer gikwongo July 27, 1299 ki Osman, ento pe gineno lweny ma obino ki iye, lweny me Nicaea, calo hatua me aryo me historia me kelo twero pa Ottoman Empire. July 27, 1299 no obedo hatua me mukwongo i but hatua mapol me oo i cik me Sunday. Hatua me mukwongo aryo me Islam pa Turki ginyuto cako me profesi mo ma ogik i 1449, ci dok i 1840, ci dok i 9/11, ka ce dok i December 31, 2023.

Lacel me gweno aryo tye ni, pe obedo ka keto cako me mwaka mia acel ki abicel keken, ento bene oketo cako me mwaka adek ki abongwen. Ocako ka Osman otyeko gwoko piny me Nicomedia, dok otyeko mwaka adek ki abongwen i ngeye ka wode Osman omako gang me rwot me Nicomedia i agiki me kweyo me miaka angwen i 1337. Namba adek ki abongwen nyuto “cweyo malo,” dok hatua me acel me Osman me mako piny no oketo alama me cweyo malo me Islam me Turk. I hatua me acel no me mwaka adek ki abongwen, kweyo me “miaka angwen” omako agiki. I hatua me agiki me myaka mia acel ki abicel, ka wiic pe iye, dok miaka angwen i ngeye i 1453, gang me rwot me Roma me anyim atuma omak.

Ka obed bedo Turki me Ottoman i mwaka 1453, onyo wodu Osman ma okwanyo Nicomedia i 1337 kede Nicaea i 1331, i kare adek weng man, taon ducu me kom adwong acel acel no bene onongo kitye i kare mo i ginwene ka taon me kom adwong pa Roma me anyom. Liny adek weng tye ka nyutu kwanyo Roma me anyom. Liny acel acel i kin adek no nyutu ni Islam okwanyo mukwongo butaka, dok lacen taon me kom adwong pa Roma me anyom. Nying taon me kom adwong adek weng tye acel ki nying butaka. Liny adek acel acel tye ki jo me ginwene ma pat ma gin alpha kacel ki omega. Ka tye ka nyutu wat me kanisa ki gwoko piny i kin jo ma loyo, kacel ki nywaro piny pa Islam i kom badit me rwot kede badit me dako me rwot, nywaro piny me profesi no tyeko twero rwate linygi kacel ki Roma me apwoyo, ma bene Constantine the Great onywaro piny i kom, ka en oyer Constantinople moloyo taon me Roma i 330. Nywaro piny me agiki pa Roma me apwoyo obino i 476 ki badit me rwot me agiki, dok aa kama no dok ocako bedo ka pungu piny oyotoyot.

Roma me Iling keken ki Roma me Cok, ne obedo kanisa; me cok ne obedo pa loc. Yec i acakki i mwaka 330, ci yec i 476, ci i 782, ci dok i 1449. Rek me yec ma ocakke ki kwanyo ker acel ka piny aryo, ma i 476 oyubo ki yec me bedo ka otyeko kwanyo kabaka me ker, ci ciwinyo kwede ker kene; ci Islam olubo ka okelo yec mukwongo i but piny me cok i 782, ci lacen i ot gurut me cok i 1453.

Islam me profesi me Baibul kelo iwangc dyer me nyuto tol pa Roma me east ki me west, ci wang acel ma Islam tye ka cweyo gin anino ni rwatte ki, ento dong kato maleng i kom wang acel me cako pa Islam ma ne obedo pi jonyod me Millerite. Cawa me tem ma ocako i 2024 ki penyo ni ngat angwen pe “jokwo me lobo ni ma cweyo anyuta” ne obedo alpha pa kare me tem, ci kombedi i agiki pa kare me tem, wang acel ma aa ki lok pa Islam me Kwo me Anyuta, otino me abicel, medo jokene pa Roma me west ki me east ma pe ne gineno onyo pimo gi wang acel angec, wa i karegi me agiki man.

Tolok me agiki me kwene pa Islam ma kinyutu i kitabu abicel nywal wa acel i Daniel abicel acel, cako rwate ki tolok me yat ma tye i Daniel 11:10–16 kun mini cing tic pa cwiny ma rwate ki tolok mapat ma dong tye ka lok iye i coc man. Ento i kin cal me kwene ma nyuto aa pa Islam, tye iye aa pa rwom pa Millerites kacel ki aa pa rwom pa mia acel ki abicel angwen. Kare aryo ma pyer angwen-angwen, ma kiketo matek i kin kacel ka buti me kwena pa kare i Niyabo 9, mini cing tic pi pyer angwen me 1840 nyaka 1844. I 1844 kare me kwene pe dong tye, pi meno pyer me cal me angwen kinyuto ki jami me kwene ma tye kwede, pe ki kare. Pyer me angwen mukwongo nyuto Islam ka loyo Nicomedia, ma obedo mot me anyuta me Roma me cuma me wok cen i 1337, mwaka adek ki abicel wiye me acel lacen i nge ka wonne oloyo ngom meno. Pyer me angwen me aryo nyuto kwiny pa loyo kwo me twero me politike kacel ki me dini pa Roma me wok cen i 1449, ma kicako ki Islam; ci pyer me angwen me adek nyuto anyut me ducu me twero pa Lubanga ka malaika ma omero lobo ki ducu pa lerne oculo piny i August 11, 1840.

Akwan me jo Millerite me malaika me acel ki me aryo rwate ki akwan me malaika me adek i kare me alama me jo mia acel ki piero angwen ki angwen alufu. Tic me alama me agiki ono en kwanyo bal woko, en kubore me Ubangawinyo ki dako dano, dok tye ka timore i kare me lweny ma Islam pego kelo.

Kwo oyabulo dog otuk kono twon ma pe ki agikki; dym odonyo ka i dog otuk eno calo dym ma oa i wang mac dit; ci ceng ki yamo opong ki mudu pien dym ma oa i otuk eno. Ci koni odonyo ka i dym eno piny; ci gimi botgi twero, calo ng’ol piny tye ki twero. Kwo kikelo cik botgi ni pe myero ginyek lum piny, onyo jami ducu ma ribbe, onyo yat mo keken; ento dano keken ma pe gin ki cing pa Lubanga i wang cogi. Niyabo 9:2–4.

Tic ma opore maber pa bura weng tye i nino me agiki, ci yoo man tye ka nyuto ciko pa kidiro acel mia abicel adek ki angwen. Bura pa Islam i Niyabo 9 miyo lagony me gin ma otime woko me kelo jami me nyuto ma opong adwong loyo pi teko ma keto wang-nyut kun obedo kacel i gin me akwana ma ogik i ceng 11 me Agusto, 1840, ka kinywalo Islam. Ki i kare meno caden pa Niyabo 9 osanyuk woko oo i tel 10 kacel ki akwana pa malaika me acel ki malaika me aryo. Dok i tel 11, cwercwiny me adek oo but piny atir i kare pa cik me Dyeng Nino Sabato, ma en aye kare ma dwogo maleng pa malaika me adek cako iye. Tel 9 en lagony pa Islam i tero kacel cako ki poto pa ker ma kiketo i Daniel ki Niyabo. Tel 10 ki 11 nyuto ango ma kidiro acel mia abicel adek ki angwen, nyako maleng me ryeko, gibedo ka yubo. Tel 9 nyuto calo ma keto wang-nyut me woko, dok tel 10 ki 11 nyuto wang-nyut me i iye ma rwatte ki lubo Rwot Dyang i Bau me Kacel Maleng Tutwal.

Niyabo mar aryo pa Apokalipsi cako ki Kristo calo malaika madit ma otye ka lor ki buk manok ma oyabire. Gin man otimre i nino dwe Aparom dak 11, mwaka 1840 i agiki pa profesi me Apokalipsi aryo mar abicel ma nyuto miaka mia adek ki acel acel pe abicel. Apokalipsi apar nyuto historia ma otime nyaka lacen owoko marac i iyoo pa Yohana i nino dwe Aparom aryo dak 22, mwaka 1844. Miaka angwen mag 1840 nyaka 1844 cako ki bino pa malaika me acel kede otum ki bino pa malaika me adek. Miaka angwen magi ma olwongo i nyuma pa otimre pa dwe Aparom dak 11, mwaka 1840, ne giketo calo kit pa miaka angwen ma oa i nino dwe Abiro dak 27, mwaka 1449 nyaka mwaka 1453 i acakki pa miaka mia adek ki acel acel pe abicel. Ka ducwa, mwaka angwen magi aryo rwatte ki miaka angwen pa kwo marwate pa Nicomedia ma oa i mwaka 1333 nyaka 1337. I yoo pa cim, Roma me abicel olwongo ka islam omwone tyen adek. Mukwongo ne obedo i kwo marwate pa Nicaea i mwaka 1331, eka kwo marwate pa miaka angwen pa Nicomedia i mwaka 1337, eka kwo marwate pa Constantinople i mwaka 1453.

Diocletian opok cingo Roma i kabedo kakare ka abic i tua anyim ki tua cer i mwaka 393, dok Constantine opok Roma i tua anyim ki tua cer i yo me porofeto i mwaka 330. I mwaka 395, ka lakwena Theodosius I oto, bwola me kabaka opoke kikome ka pe bino dok cen, pieno oweko tua anyim ki tua cer bot lutino ne aryo. Kanisa Katolika opoke i tua anyim ki tua cer i mwaka 1054 i kare me “great schism.” Opok ne obedo ka owot mot mot, macalo bedo me balar ma olwongo lacen. Opok man pud tye nyaka i nino man bene. I kati me mwaka abic acel pe kato ki i kare meno, kanisa me tua cer i Roma ocako i yo me rwom kare me mwaka abic aryo me lweny me crusade iwiye Islam. Roma me tua cer orweny ka otyeko kabaka ne me agiki i mwaka 476. Roma me tua anyim orweny i mwaka 1453. Roma me Papa orweny i mwaka 1798. Roma me pigan opoke nyaka i tua anyim ki tua cer i 393, 330, ki 395. Roma me Papa opoke nyaka i tua anyim ki tua cer i 1054. Siita White nyuto cako ki opoto me bwola ka obedo ka ceŋ me alama ma pire tek i pwony me Lok pa Lubanga.

Ker ma ki yubo oko i ryeko me gin ma otime i poko abiro me Revelation cweyo teko me lok ni en Roma aye ma timo ka ni wang-ki-wang me ni. Kube me porofeto ma tye i kin Islam ki lukwongo acel mia abicel ki angwen peko aryo tye cing pa adwogi ni kwena me koko me dyewor, ma ki nyutu kwede i kit ma Kristo otwero donyo Yerusalemu i wi dong-ol, kinyuto kwede i porofeto me kare ma ocako i kare me biat me acel, odongo odok i but porofeto me aryo i biat me aryo, ka oo i rwate ma opong i historia me myaka angwen, ma i iye gang me Millerite me malaika me acel ki me aryo ocako ki rwate pa porofeto onyo nono. Porofeto nocako ki cing-nyut “myaka adek diyo ki aryo” (1299 ki 1301) ma keto alama i wi aa me Islam, ci ogik ki cing-nyut “myaka adek diyo ki aryo” (1838 ki 1840) ma keto alama i wi aa me Millerites.

I mwaka 1844, ka myaka angwen ma Millerites obedo ka gityeko, ma onongo kiketo calo kit me ka lworo pa 1333 wa i 1337, ki 1449 wa i ka lworo pa 1453, kare me profesi pe dong obedo me tic kwede. Welo malo pa cing me cing me jo mia acel ki angwen alubu angwen kilo aryo ki angwen gin acakki kede profesi kama gikwanyo Islam malo.

Yuda, in aye ma owote me rwot onongo bitywong iye; ci me in obedo i cing dong i cing cwer me kwone; lutino me woro ni bityeko kulu anyim in. Yuda obedo nyako labongo me rwot; aa ki i kom cam, woda, idwogo malo: ocuko piny, obedo piny calo rwot, kede calo rwot ma dong otiyo; anga ma twero cuko ne? Ber me rwot pe bino aa ki Yuda, kata ngat ma ciko pe bino aa kin cokke me poto ne, wa i kare ma Shilo bino; ci lwak me jo doko ka i en. Otwiko nyako dok ne i yadi me angur, kede nyako osel me dong ne i yadi me angur ma ber; olwoko bong ne i kongo, kede atir ne i remo me angur: Wang ne bibedo cok merah ki kongo, kede lak ne bibedo nongo wic ki pwod. Acakki 49:8–12.

Jo me apar mia wiye acel ki angwen, i neno kit pa Kristo me rwom ducu, dok Kristo bene tye, i kin kit me nyutu me lakwena mukene, ka “yat angur ma kiyero.” Ishmael kiketo nyuto calo dano “dzik” i Genesis 16:12.

En obedo dano me bwole; cinge bino bedo ka i kom dano weng, kadi cing dano weng bino bedo ka i kome; en bene bino bedo kakare i wang owote weng.

Lok ma gonyo ka “dziko” obedo osukuru me Arabia ma dziko. Jami Kristo i nino me agiki tye ka tye i cing cware me osukuru me Arabia ma dziko, osukuru ma Kristo oro iye ka donyo i Yerusalemu, osukuru ma i agiki oloko lok mapol ka Balaam opwodde tyen adek. Cware ma omiyo cware me malayika mukwongo teko i mwaka 1840 pe oneno porofeto me myaka acel ki piero abic ma rwatte kede pire tek i lok me porofeto eno nyuto tutwal, kama cware ma omiyo tic eno teko ne tye iye. Pe gin oneno piny me mwaka angwen ki mwaka angwen mukene i porofeto me kare acel kuno ma ne obedo kit ma nyuto historia me 1840 nyaka 1844. Labongo me piny me Yuda kombedi tye ka yabe wic ki ler ma aa i “yo macon” ma pe onenoweko con, dok obedo ler ma rwatte ki ler ma tye ka yabe cak ka December 31, 2023. Gikwayo pe doge woko woko acel i kom ka gin obedo Islam ma gudo Nashville. Ler eno tye ka moko cal me Roma maber, ci tye ka bedo lok me omega i kom awinyo me alpha ma otum i mwaka 2024 i kom jo mukwong me lwak ni, dok bene en cal me omega i kom awinyo ma onongo i historia me Millerite i kom cal acel kuno. Onyuto ni Islam me porofeto me kare i Niyabo Abicel 9 obedo cware me woko i historia me ndani me kare me tic me twero me lak me jo alufu acel ki piero aryo ki angwen. Wan wanongo tye ka pwonyo ada kuno me kare manok, ento kombedi romo nyutone i kom rwom acel ma cako i Niyabo Abicel 9 ci tum i Niyabo Abicel 11. Piny me adek me mwaka angwen ma rwatte ki porofeto me kare me Islam ma otim i 1840 nyaka 1844 tye ka nyuto kare me lak me jo alufu acel ki piero aryo ki angwen. I tero piny maduong me Niyabo Abicel 11, jo alufu acel ki piero aryo ki angwen kikelo malo calo bandera.

I Tyer Ezekiel acel abicel wiye abicel, cako me yiko dano pa Katonda calo lweny obedo kede dong tic me tung aryo ma onongo kiketo nyime ki cwec me cweyo Adam. Mukwongo, Adam onongo ki cweyo ki ngom; ka dong Kristo opuyo iye yamo me kwo. I Ezekiel, porofeto mukwongo ocweyo kom dano ma oto, ento pud gi oto. Ka dong yamo angwen ki piyo i komgi, ci gidwogo ka i malo calo lweny maduong matek. Namba adek wiye abicel ki angwen acel wiye abicel nyuto tung aryo mago.

Wa bino wa wa tiyo kwede dok i lok acoya ma lubo.

Ka dong i yon man, obedo dyel pa Jo Yuda; ka Yesu odok i Yerusalemu. Kombedi i Yerusalemu, i cok ki dog dyer romo twol, tye ka pii ma iwaco ni Bethesda i leb Ibru, ma tye ki otino abic me ceng. I kin gi, jo pol tutwal ma pe ki nguvu gulalo iye: jo weng, jo ma tye ki kwanyo i tung, jo ma tye ki tim pe, ki jo ma cing onyo tye gi okoto, ka kuro peko me pii ka oyeng. Pien malaika acel obino ka i kare ma kiketo iye i ka pii, ka oyelo pii; ci dano mo keken ma dong acel ka poto i ka pii nyuma me pii oyeng, obedo kwo maber ki two mo keken ma iye. Ka tye dano acel ma tye ka, ma obedo ki two pire miaka adek ki aboro. Ka Yesu oneno ni gulalo, ki ongene ni dong omedo kare malac i kit man, owaco bot ni, “I mito bedo kwo maber?” Dano ma pe ki nguvu odwoko ni, “Ruoth, an pe ki dano me kela abina i ka pii ka pii oyeng; ento ka acalo ka aa, dano mukene poto i anyim.” Yesu owaco bot ni, “Pow, ter abila ni, ci ilwo.” Ci piny ka acel dano no obed kwo maber; outero abila ni, ci olwo. Ka dong nino no bene obedo nino Sabato. Yohana 5:1–9.

“Pyen dong, atye awu,” atira, “kadi uwot ka atye poto Zered.” Ci waok ka atye poto Zered. Kwan ma waot iye ki i Kadeshbarnea nio ka waok ka atye poto Zered, obedo mwaka adek ki aboro; nio ka ot ugweno duc me lupii me lweny oloke woko ki i kin karacel, calo Yehova ocamo kwena botgi. Deuteronomy 2:13, 14.