Buk pa Daniel kacel ki pa Niyabo pe gityeko ken, ento gin acel acel gidwogo gangi me tic kwede; mino ka gibedo kacel, gityeko maber.

“I buk me Niyabo, buk weng me Baibul rwatte kede tum iye. Kani en tye buk me Danieri ma cako bedo rwom.” Acts of the Apostles, 585.

Ker pa bok pa jonabi ma tye i Baibul myero obed ka jami ma pwonnyon pa jonabi oyenyo iye, pien i kanyo aye lok me akwana ma kiwoko me nino me agiki kinyuto iye matek.

“Ber me rwate madit ahinya me pwonyo, i wang mar anyim me Lok pa Katonda, enong me gubedo cing ki bedo wot mar ker madongo ka ki peko mar ker. Yubbe jo matino dong gupwony rekod magi, ci guniang ni medde mar adaa me lobo obedo ka tye ka gitye ka yee cing pa rwom me anyim pa Katonda. Omyero opwony bene gin ma okato i lok me dul me dyer me lok ma obedo me kelo alokaloka madongo, ci guniang ni adwogi man, kata bed ni gitye ka kwanyo, ka giworo peko, kendo jo ma gicako onongo gikelogi i ot me twero kica ki i wang me yat me neko, dong pi yubu man kaka gin miyo rwot, gitye ka loyo.” Education, 238.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Iye i kom Millerite, akalo me peko i kin jo Millerite ki jo Protestants ma oo i poto me jo mukwongo me mwaka 1843, no obedo ikom twero mene me ite ma kiketo calo “jokwo me lwak mamegi” i verse me apar ki angwen me Daniel apar ki acel. Jomakwo bene obedo pwot me Roma me piny me piny ma tye ka cako wot, calo jo Millerite twero, onyo obedo upoto me jo Seleucids, calo jo Protestants twero?

“Piny weng ma obino i wang tic, kicwalo iye me bedo ka i piny, wek ongene ento obed tye ka timo yub pa ‘Lacung Wang ki Ngat Maleng.’ Lok me pruk i wang acel oseko loko ngec me cako ki me tum pa ker madit me piny—Babulon, Medo-Persia, Girik, ki Roma. I kin gin acel acel magi, kit ma obedo ki i kin piny ma pe tye ki tek matek, gin ma owoto con odok cen dok. Woto pa gin acel acel obedo ki kare me atema, gin acel acel opong ki pe, ducu me deyo pa gin opweo, tek pa gin olal, dok kabedo pa gin kiwelo ne gin mukene....”

“Ki iwiye dok piny me cwec ki me wawot me rwom pa lwongo ma kinyutu piny i pot buk me Coc Maleng, gin myero gupwony ni deyo ma pe tye ka i iye, ki deyo me piny keken, pe tye ki wel mo. Babilon, ki nguvu ne ducu ki lonyone ducu, ma piny wa pe neno mukene calo man dok angec kun obedo,—nguvu ki lonyo ma bot lwak me kare meno onyuto calo gin ma ocung maber ki ma obedo ma rom rom,—ango kaka obale woko ducu! Calo ‘yat me lum’ en oto. Itye ka otwo woko calo man gin ducu ma pe tye ki Lubanga calo lwango ne. En keken ma otwero bedo ma oribore ki yubbe ki ma onyutu kit ma en tye ma twero bedo. Cikone keken aye gin ma cung maber ma piny wa ngeyo.” Education, 177, 184.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Pe ngat mo pe obwolu wunu i yo mo keken: pien nino meno pe bino, kono ka pe tye cako bedo me kwede acel maber, ka dano pa tip marac owinyik, wode pa laloc; Ngat ma kwanyo kwo ki cako cwecwiny mere i wi gin ducu ma lwongo ni Lubanga, onyo ma lamo; mwaki tye ka Lubanga i kacok pa Lubanga, ka nyuto kene ni en aye Lubanga. 2 Thessalonians 2:3, 4.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Islam me profesi me Baibul kelo iwangc dyer me nyuto tol pa Roma me east ki me west, ci wang acel ma Islam tye ka cweyo gin anino ni rwatte ki, ento dong kato maleng i kom wang acel me cako pa Islam ma ne obedo pi jonyod me Millerite. Cawa me tem ma ocako i 2024 ki penyo ni ngat angwen pe “jokwo me lobo ni ma cweyo anyuta” ne obedo alpha pa kare me tem, ci kombedi i agiki pa kare me tem, wang acel ma aa ki lok pa Islam me Kwo me Anyuta, otino me abicel, medo jokene pa Roma me west ki me east ma pe ne gineno onyo pimo gi wang acel angec, wa i karegi me agiki man.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Kwo oyabulo dog otuk kono twon ma pe ki agikki; dym odonyo ka i dog otuk eno calo dym ma oa i wang mac dit; ci ceng ki yamo opong ki mudu pien dym ma oa i otuk eno. Ci koni odonyo ka i dym eno piny; ci gimi botgi twero, calo ng’ol piny tye ki twero. Kwo kikelo cik botgi ni pe myero ginyek lum piny, onyo jami ducu ma ribbe, onyo yat mo keken; ento dano keken ma pe gin ki cing pa Lubanga i wang cogi. Niyabo 9:2–4.

Tic ma opore maber pa bura weng tye i nino me agiki, ci yoo man tye ka nyuto ciko pa kidiro acel mia abicel adek ki angwen. Bura pa Islam i Niyabo 9 miyo lagony me gin ma otime woko me kelo jami me nyuto ma opong adwong loyo pi teko ma keto wang-nyut kun obedo kacel i gin me akwana ma ogik i ceng 11 me Agusto, 1840, ka kinywalo Islam. Ki i kare meno caden pa Niyabo 9 osanyuk woko oo i tel 10 kacel ki akwana pa malaika me acel ki malaika me aryo. Dok i tel 11, cwercwiny me adek oo but piny atir i kare pa cik me Dyeng Nino Sabato, ma en aye kare ma dwogo maleng pa malaika me adek cako iye. Tel 9 en lagony pa Islam i tero kacel cako ki poto pa ker ma kiketo i Daniel ki Niyabo. Tel 10 ki 11 nyuto ango ma kidiro acel mia abicel adek ki angwen, nyako maleng me ryeko, gibedo ka yubo. Tel 9 nyuto calo ma keto wang-nyut me woko, dok tel 10 ki 11 nyuto wang-nyut me i iye ma rwatte ki lubo Rwot Dyang i Bau me Kacel Maleng Tutwal.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Yuda, in aye ma owote me rwot onongo bitywong iye; ci me in obedo i cing dong i cing cwer me kwone; lutino me woro ni bityeko kulu anyim in. Yuda obedo nyako labongo me rwot; aa ki i kom cam, woda, idwogo malo: ocuko piny, obedo piny calo rwot, kede calo rwot ma dong otiyo; anga ma twero cuko ne? Ber me rwot pe bino aa ki Yuda, kata ngat ma ciko pe bino aa kin cokke me poto ne, wa i kare ma Shilo bino; ci lwak me jo doko ka i en. Otwiko nyako dok ne i yadi me angur, kede nyako osel me dong ne i yadi me angur ma ber; olwoko bong ne i kongo, kede atir ne i remo me angur: Wang ne bibedo cok merah ki kongo, kede lak ne bibedo nongo wic ki pwod. Acakki 49:8–12.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

En obedo dano me bwole; cinge bino bedo ka i kom dano weng, kadi cing dano weng bino bedo ka i kome; en bene bino bedo kakare i wang owote weng.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Wa bino wa wa tiyo kwede dok i lok acoya ma lubo.

Ka dong i yon man, obedo dyel pa Jo Yuda; ka Yesu odok i Yerusalemu. Kombedi i Yerusalemu, i cok ki dog dyer romo twol, tye ka pii ma iwaco ni Bethesda i leb Ibru, ma tye ki otino abic me ceng. I kin gi, jo pol tutwal ma pe ki nguvu gulalo iye: jo weng, jo ma tye ki kwanyo i tung, jo ma tye ki tim pe, ki jo ma cing onyo tye gi okoto, ka kuro peko me pii ka oyeng. Pien malaika acel obino ka i kare ma kiketo iye i ka pii, ka oyelo pii; ci dano mo keken ma dong acel ka poto i ka pii nyuma me pii oyeng, obedo kwo maber ki two mo keken ma iye. Ka tye dano acel ma tye ka, ma obedo ki two pire miaka adek ki aboro. Ka Yesu oneno ni gulalo, ki ongene ni dong omedo kare malac i kit man, owaco bot ni, “I mito bedo kwo maber?” Dano ma pe ki nguvu odwoko ni, “Ruoth, an pe ki dano me kela abina i ka pii ka pii oyeng; ento ka acalo ka aa, dano mukene poto i anyim.” Yesu owaco bot ni, “Pow, ter abila ni, ci ilwo.” Ci piny ka acel dano no obed kwo maber; outero abila ni, ci olwo. Ka dong nino no bene obedo nino Sabato. Yohana 5:1–9.

“Pyen dong, atye awu,” atira, “kadi uwot ka atye poto Zered.” Ci waok ka atye poto Zered. Kwan ma waot iye ki i Kadeshbarnea nio ka waok ka atye poto Zered, obedo mwaka adek ki aboro; nio ka ot ugweno duc me lupii me lweny oloke woko ki i kin karacel, calo Yehova ocamo kwena botgi. Deuteronomy 2:13, 14.