Ezekiel obedo layik mo i kare me ciko alama i kom mia acel ki apar angwen alufu. I cabitara acel, gitye kanyo kawo Ezekiel dok i Gang Kaleng.

Kare obedo ni i mwaka adek ki piero, i dwe ang’wen, i nino ang’wen ki abic me dwe, ka an atye i kin jo ma otero calo jeńga i cok pa aŋa Chebaro, polo oyabo, ci an aneno neno me Katonda. I nino ang’wen ki abic me dwe, ma obedo mwaka abic me cal pa kabaka Jehoiachin, lok pa Rubanga obino bot Ezekiel lakwena, wot Buzi, i lobo pa jo Chaldea i cok pa aŋa Chebaro; ci cing pa Rubanga obedo kun iwiye.

Atye aneno, ka twero, yamo ma dite bino ki i nyoro, polo maduongo, kacel ki mac ma twongere pire kene, ci ler obedo ka rwome; dok ki i dye awot nywal ma calo rangi pa ambara, ka aa ki i dye mac. Ki i dye bene onywal calo kit pa jami aryo ma tye ki kwanyo. Man en kit ma gitye kwede; gitye ki cal pa dano. Ki ngat acel acel i kin gi obedo ki wang aryo adek, dok ngat acel acel obedo ki skraba aryo adek. Tye pa gi bene rwate; ci poto tye pa gi calo poto tye pa nyako dyang; dok ginywal ler calo rangi pa kopa ma giyeco maber. Gi bene obedo ki cing pa dano piny i bwo skraba gi i nyim me gi aryo adek; dok gi aryo en gitye ki wang gi kacel ki skraba gi. Skraba gi oribe acel ki acel; pe gicako loko ka gitye ka cito; ngat acel acel cito anyim atir. Keken i kom kit pa wang gi, gi aryo-ni obedo ki wang pa dano, kacel ki wang pa labwor i tung lacuc; dok gi aryo-ni obedo ki wang pa dyang i tung cam; gi aryo-ni bene obedo ki wang pa oroma. Kit man aye wang gi obedo kwede; dok skraba gi oyaro malo; skraba aryo pa ngat acel acel oribe acel ki acel, dok skraba aryo okwalo kom gi.

Gin dano-gu dok cen ma tye ka acel agek; kama cwiny no obedo me cito iye, en gin-gu no docito; kede pe gubedo ka loko ka gitye ka cito. Me cal pa gin ma tye kong, kit me nen-gu obedo cal macalo gudu me mac ma tye ka maco, kede macalo kit me dit pa taala: dong obedo ka wiic malo ki piny i kin gin ma tye kong; kede mac no obedo ka lengo, kede ki i mac no pego maleng gubino woko. Kede gin ma tye kong gudweyo gi gudok cen macalo nen pa marac me pego maleng. Ka an atye ka neno gin ma tye kong, ne, tye tyenoloko acel i piny i but gin ma tye kong, ma tye ki wang-gu angwen. Kit me nen pa tyenoloko no kede tic-gu obedo cal macalo langi pa berilo; kede gin angwen-gu gucwal ki cal acel: kede kit me nen-gu kede tic-gu obedo macalo tyenoloko ma tye i dye tyenoloko mukene. Ka gicito, gicito i wi bok-gu angwen; pe gubedo ka loko ka gitye ka cito. Kede me bero-gu, guromo malo atika ma omedo lworo; kede bero-gu gucwec ki wang doko twere i wi gin angwen-gu. Kede ka gin ma tye kong gicito, tyenoloko-gu bene gicito i but-gu: kede ka gin ma tye kong gulworo malo ki aa i piny, tyenoloko-gu bene gulworo malo. Kama cwiny no obedo me cito iye, en gin-gu no docito; kuma no aye cwiny-gu obedo me cito iye; kede tyenoloko-gu gulworo malo i nyim-gu: pien cwiny pa gin ma tye kong obedo i tyenoloko-gu.

Ka ento mapol meno odhi, magi bene odhi; ka ento mapol meno ochung, magi bene ochung; ka ento mapol meno iigiyogi malo ki aa i wi piny, roda bene iigiyogi malo ka tye cok kwedgi: pien cwiny pa gin ma tye ka kwo ne tye i roda. Ka kit mar polo ma tye i wi głowa pa gin ma tye ka kwo ne calo rangi pa kiristalo ma lworo, ma oyaro malo i wi głowagi. Ka piny pa polo meno, skrzydłagi ne tye kakare, acel ka neno i kom lawot mere; dano acel acel ne tye ki aryo ma okuto tung man, ka dano acel acel ne tye ki aryo ma okuto tung cha, komgi. Ka gitye ka dhi, ne awinyo dwogi pa skrzydłagi, calo dwogo pa pi maduong, calo dwogo pa Lakwena Mamoc Duku; dwogo pa lok, calo dwogo pa zastępa: ka gichung, ne gibwolo piny skrzydłagi. Ka ne tye dwogo ma aa i polo ma tye malo i wi głowagi, ka gichung kadi gibwolo piny skrzydłagi. Ka malo pa polo ma tye i wi głowagi, ne tye kit mar kom macalo tron, calo cal pa kwer lapis lazuli: ka i wi kit mar tron meno ne tye kit ma calo cal pa dano ma tye malo i wie. Ka ne awoto neno calo rangi pa amber, calo cal pa mac ma olwong gwok i iye doko orum, aa i cal pa dyegne malo nyaka malo; ka aa i cal pa dyegne piny nyaka piny ne aneno calo cal pa mac, ka ne tye ki lengo orum kwede. Calo cal pa lyeny ma tye i pol i nino pa koth, man aye ne tye cal pa lengo ma orum orum. Man aye ne tye cal pa kit mar ducu pa dwong pa Yehova. Ka aneno man, ne awoto piny ki wang'a piny, ka ne awinyo dwogo pa ngat mo ma tye ka loko. Ezekiel 1:1–28.

“Ezekiel, lakwena ma otoyot i cawa me bedo jenyu, i piny jo Kaldea, pego oneno wangi ma pwonyo pwony acel me akica i Katonda ma lonyo pa Israel. Ka en tye i dike pa poto Kebar, kibone calo yamo malit oyubo ki i kabedo me north, ‘rwot malit, ki mac ma pyere ken, ki ler otum iye, dok ki i dyekone calo rangi me amber.’ Wilo manok manok ma kitegi pe atir, ma gikwanyo keken, ne gitum ki jami angwen ma tye gi kwena. Malo loyo jami magi ducu, ne tye ‘cal me tron, calo kite me got sapphire: dok iwiye cal me tron onongo tye calo kite me dano ma bedo iwiye.’ ‘Dong me cal pa jami ma tye gi kwena, kitegi ne calo lyel me mac ma dongo, ki calo kite me taala: ne odok malo ki piny i kin jami ma tye gi kwena; dok mac ne tye ma lero, ki i mac ne piripiri onyuto.’ ‘Dok i cherubim gin oneno kite me cing dano i bwo lotgi.’”

“Ne tye ka tero i yo ma tek atika, ka obedo atem me nyutu ni i wang acel pe iyeng atata, gin pe obedo calo gin ducu tye i peko me nywal. Ento ka gitye ka cako, gicako ki rwom maber adier kacel ki rwo me cuny acel. Jami me polo ne gitye ka piro tero man, ka i wang jami ducu, i kom ker me safaya ma lengo, ne tye Jalanywal ma pe tum; dok oring ker ki dang me kot ma rwate, ma obedo alam me kica ki mar. Ka dwong me lengo pa jami man ogoyo Ezekiel matek, omoko piny ki wangne i lobo, ka dwon acel ociko ni ocer malo me winyo lok pa Rwot. Ci ne gimiye cike me gonyo me Israel.” Testimonies, 751.

I mwaka ma kabaka Uzziah otoye iye, aneno bene Mukama ka obedo i kom kom rwot, maleng dok oyikore malo, ki lawi rwakame opongotyo i ot lego. Malo iwiye ne serafim tye ka kicung; acel acel ne tye ki skraba abicel: ki aryo ne ogwongo wangge, ki aryo ne ogwongo tiŋge, dok ki aryo ne oyero. Acel ne koko bot acel mukene, ka waco ni, Maleng, maleng, maleng, en Mukama me zasti; piny ducu opong ki dule. Ki jom me doggola ne ginyik atir ki dwon pa en ma ne koko, dok ot ne opong ki yamo. Ka dong awaco ni, Bi an atika! pien an acwer; pien an dano ma doge pe ler, dok adak i kin lwak ma doggigi pe ler: pien wangna oneno Kabaka, Mukama me zasti. Ka dong acel i kin serafim oyero oa bina, ka tye ki mac ma iyot i cinge, ma ne okawo ki tongi aa i kom kema me kwayo; dok oketo i dogna, ka waco ni, Nen, man omako wutuleni; dok gin maraco mamegi kikelo woko, ki granna dong olwoko woko. Dok awinyo dwon pa Mukama, ka waco ni, Ngat adwogo anga, dok ngat bicito pi wa? Ka dong awaco ni, An eni; dwoga an. Isaiah 6:1–8.

“Nyim man omiyo bot Ezekiel i kare ma tamme opong ki lworo marac ma piny. En oneno piny pa kwaro ne ka obedo goba. Otem ma con opong ki jo pe i dano dok ok otamo iye. Dwon mar yom ki wer pa pak pe dong oning i kin otugo ne. Lakwena kene obedo goyo i piny me goyo, ka iye dwong-tem ma pe tye ki agiki ki tim marac ma tek ne ogengo malo. Gin ma en oneno kede ma en owino me loc marac pa dano ki tim marac ne otam can i chunye, kwo en oywak matek ceng ki dyewor. Ento cal me anyim ma ajabu ma kiketo i nyime ka tye cok ki aat Chebar onyuto teko ma loc malo, ma loyo teko pa rwodi me piny. Malo pa rwodi ma kicakke ki pyer ki tim okec pa Assyria ki Babylon, Lubanga pa kica ki adwong-ada obedo ka otimo loc i kom tron ne.”

“Apok-apok ma calo turu me rodo ma onen bot lakwena ni gi tye ka keto can moo i bwo yamo acel ma romo pe ki kwan. Tip me Mungu, ma onyutere bot en ni tye ka poro kacel ki loko turu magi, oyubo wat ma leng ki i yamo; kun dong piny ducu bene ne tye i bwo teko me En. Bino-bino me joma dong opwod odiko ne gitye ayot i lokke, me gwoko woko teko ki yub me jo marac, ki me kawo ber bot joma gitye ma amin me En.”

“Calo kit manok, ka Katonda tye ka oyabo bot Yohana ma omar i maru ngec me kwena pa kanisa i miaka ma bino, En omiye cing me geno me ni Lakwat weng tye ki mito ki gwoko lobo pa lwak Wiye, kun oyabo bote ‘Ngat acel ma calo Wu pa dano,’ ka wot i kin ceng me ciko, ma obedo pwony me kanisacel abiro. Ka pe Yohana onyutu bot lworo madit me agiki pa kanisa i wi teko pa lobo, onywaki bene rwom me neno loc me agiki ki warru me lwak ma gen. En oneno kanisa ka okelo i lweny ma bal keken ki lee ki calo pa lee, dok rwom me lworo lee eno ki cako twero i kom ngat i cwercwiny me to. Ento ka en otung’ i anyim i yoo me aa woko ki dumu ki koko pa lweny, en oneno dul madit i Gora Sayuni kacel ki Latin, ka tye ki, i kabedo me cing pa lee, ‘Nying pa Wonye ocoyo i wi yecgi.’ Dok odoco oneno ‘jo ma guno loc i wi lee, ki i wi calo pare, ki i wi cing pare, ki i wi namba pa nyinge, ka tye ka cung i wi nam me gilac, ka tye ki nanga pa Katonda’ dok ka wero wer pa Musa ki pa Latin.”

“Pwonyo magi tye pi ber wa. Myero wabed ka watwero niye wa i kom Katonda, pien kare acel tye anyim wa ma bi temo cwiny dano. Kristo, i Gór Olivet, odwogo dok otyeko me loko ikom ngol ma makwongo ma rwate ma obedo me bino ka pe ka dwogo mar aryo: ‘Ubibino winyo lok me lweny kacel ki wie lok me lweny.’ ‘Lobo acel bi aa malo i kom lobo mukene, kacel ki ker acel i kom ker mukene: kacel ki kec bi bedo, yec marac bi bedo, kacel ki yeny me ngom i kabedo mapatpat. Gini weng gin acakki pa can.’ Ento kata obedo ni profesi magi nongo pwonyo acel i kare me bal marac pa Yerusalemu, gin tye ki tic ma romo maber loyo i nino me agiki.”

“Wan wa tye ka cung i wot-nyim me tim madit ki ma lyeto piny. Profesy tye ka romore oyot. Ladit tye i doggola. Ceng acel pe romo, kare ma romo neno tutwal i wang wa, ma obedo me miti madwong bot dano ducu ma tye ka kwo, biro yabo. Yub me kare ma okato gibiro cako dok; yub manyen bibedo. Gin ma gibiro timo i wi lobo wa, pud pe onen i tam pa dano. Satana tye ka tic ki i bot dano calo jamoko me tic. Gin ma tye ka temo loko Dolo me Cik pa Kwantri ki nongo cik me twero lwongo gwoko Sabiti pa Ceng Dyeng acel, pe gitye ka ngeyo maber ngo ma adok biwoko. Kare me tem madwong tye ka cito cok i wang wa.”

“Ento lutic pa Lubanga pe myero genny i komgi keken i kare man madit me peko. I nying nino ma kimiyo bot Isaiah, bot Ezekiel, ki bot John, waneno kit ma polo alubore cok ki jami ma tye ka tim i lobo, ki kit ma opwod me Lubanga tye dit pi jo ma gin aye ma gene bot En. Lobo pe obedo ka pe tye gi Loyo. Tero pa jami ma bibino tye i cing pa Ruoth. Lubanga ma Lakwena pa polo tye gi cwercwiny pa weng lobo, bene ki twero me kanyo i kanisa pa En, i gwokke kene.”

“Watyeko we twero cwinya wa i kare mapol i opii pa Rwot, i tyeo, i akumu, kacel ki i peko me tam. Lutino me dano ma giko pe gityeko gikwanyo peko me rwom me tic i cuk. Myero wa geno i Lubanga, wa ye i En, dok wa mede anyim. Tic me lweny ma pe otuko pa lutumwa me polo, kacel ki ticegi ma pe ojuko i opii megi i wat ki jo ma i piny, nyuto ni cing pa Lubanga tye kato dul i kin dul. Jami me Wuc me polo tye ka waco bot dano acel acel ma tye i ticce, calo owaco bot Cyrus me kare macon ni: ‘An agwokki, kata bed ni pe inong’ena.’”

“I wang Ezekiel, Katonda dong olokke i cuk ki i tere bwon cherubim. Man tye me pwonyo luticce ni tek marok ma nyako me polo aye ma miyo gin rwot maber. En obedo ka tic kacel kwedgi ka gin gibalo tim marac dok gibedo maleng i iye cinggi ki i kwonegi.

“Lanyut maraco ma owoto i kin jami ma tye ka ngwec ki yot pa piromber, nyuto dwong celer ma tic man obedo iye ka dong odok i anyim gitye ka tumu tyenone i agiki. En ma pe nino, ma jwijwi tye ka tic pi tyeko yubbe, romo tero ticce maduong i kit ma rwatte maber. Gin ma nen i tam pa dano ma gitye ki giko, ma obwolo dok obedo marwate, cing pa Rwot romo gwoko i kit ma rwatte maber tutwal. En romo yubu yore ki jami me tam me gengo yub pa jo marac, dok en bi kelo peko i tam pa jo ma giyubu marac i kom lwakce.”

“Orwate wa, kombedi pe tye kare me cwercwiny ki cana, pe tye kare me ye ni akalakala ki pe ayera. Kristo kombedi pe en Jatony ma tye i lyel manyen pa Yocef, ma kikoyo ki got madit dok gitye ka giyiko ki cik me Roma; wan wa tye ki Jatony ma ocung odoco. En Oba, Mukama me zasti; en obedo i kin kerubini; dok i kin lweny ki yamo pa rok mapol, en pud orit lwak me en. En ma loyo i polo en Jatony wa. En pyero atemona weng. En neno mac me anyim ma nyutu ni omyero otem tipu ducu. Ka twero pa oba onongo bibalwongo piny, ka acwiny pa lworo me Obanga bibedo ka yaro i iye cwiny pa kec me en, lwak me en bibedo maber i cingge.” Testimonies, volume 5, 752–754.

Ezekiel tye calo kwan me jo ma gimo bedo i kin jo alufu acel ki mia angwen ki abicel, ci but buk i kom buk yeng ma pe twero kwanyo, ngec pa iye i kacam me lagwok rwate kede ngec pa Isaiah ki pa John i ndani me kacam me lagwok. Wan kombedi tye i tem me tempel, ma en tem me aryo i kin tem adek ma keto cing i kom jo alufu acel ki mia angwen ki abicel. Kare meno en pwony me pwoc ma Lakwena me Ber bedo otimo i pwonye me tyen lok pa Malachi adek. Kote me pwoc ma i tem adek, en “kumbeni” me mac pa Malachi ma “myero item cwiny dano ducu.” Ka malaika me adek oo i nino 22 me October, 1844, Lakwena me Ber obino piny cutcut i tempel pao ci otero nyako mapol ma miyo ngec i yat me kare meno donyo i Kacok Maleng Tutwal, pi keto cing i kom jo ma leng pao; ento nyako me kare meno ogolo, ci ka oo i 1856, mwony me Millerite me Philadelphia olokke bedo mwony me Millerite me Laodicea, ci i 1863 odoko kanisa me Seventh-day Adventist me Laodicea.

Malaika adekacelu ma obino calo cing i nino 22 October, 1844, ojukke ka pe tye iye i mwaka 1863, ka dong odok cen i nino 11 September, 2001. I mwaka abicel ki abicel ma oryeko, temo pa hekalu ma otino calo kit ma nino 22 October, 1844 otyeko konyo iye, kombedi dong tye ka ityenyo doki. Abicel ki abicel tye calo culu me ajwaka me profesi pa mia aryo ki abicel, ka mia aryo ki abicel en cal me lok pa kare ma orwak i wer 11 zuwa 15 me Daniel 11. Mia aryo ki abicel, ki abicel ki abicel, en ningo i iye ningo mapat i wang-tek me hekalu me Ezekiel. Abicel ki abicel en cal me poko pa jo maraca ki jo marac, i poto me tyeko me yo adek me temo ma orwak i tic me pwonyo ma otwero pi Lakwena me Kacokke.

Matayo abicel aryo acel ki abicel tye ki ngeyo adek me anyut, dok ngeyo acel acel nyutu pwonyo me poko ikin jo marac ki jo ryeko i kare me cing-tye me mia acel ki dyer abicel ki angwen alufu. Geno me jo pa Katonda ma kicako ikom cabit man en ni gin romo bedo yat ma ryeko ma tye ki mafuta me kwena me koko me dyewor. Geno megi en ni kiketo kwede ngat tic ma amin ma orito maber cani me tic ki talanta me ayera ma kimiyo gi me loyo i kare me pengalaman megi me geng-tye pa dano acel acel. Geno megi en ni kiketo kwede calo rom pa dyang pa Katonda, ma otie iye i tung cel pa cing-iye me tung-tyen, pe calo dyel ma i tung cam pa cing-iye. Abicel aryo acel ki abicel en cal me poko ikin jo ryeko ki jo marac i kare me cing-tye me mia acel ki dyer abicel ki angwen alufu. Abicel aryo acel ki abicel en acel ikin wok pa Ezeekieli.

I mwaka abicel acel kacel abicel me otwangwa wa, i acakki me mwaka, i nino me apar dwe, i mwaka me apar angwen ka i ngeyo ni gang moni ocwong’do, i nino acel-luwere-luwere eno cing me Rwot obedo ikomna, kede okela kuno. Ezekiel 40:1.

Caka mar abicel abicel me dwong me pinyol kelo kit ma 22 October tye ka nyutu, ma dong kinyutu kede lorica mewang me kare me pwony ma otwong. I 22 October, 1844, doro acel oyabere ki doro acel otwong, pien kucel aryo pe oloke ki kucel aryo ocakore.

I anio malaika me kanisa i Filadelufia coc; Gin magi kobo en ma Ler, en ma Ada, en ma tye ki lagony pa Daudi, en ma ryeko, ci dano mo pe romo ciko; ci en ma ciko, dano mo pe romo ryeko; Angeyo ticci: nen, atye ka keto i wangni dogola ma oyabe, ci dano mo pe romo ciko: pien in itye ki tek matin, ci ikwato lokna, ci pe ianyero nyinga. Niyabo 3:7, 8.

Kristo owaco bot malaika me Filadelifia ni En ngeyo ticgi, ni En oketo i anyim kanisa me Filadelifia doggola ma oyabore. Doggola meno oyabore ki “lagwok me Daudi,” lagwok ma iketo i kom Eliakim.

Kadi inibedo i nino, abiro lwongo ladit-na Eliakim, wot Hilkiah: kadi abiro rwako engo-ni ki rwot-ni, kadi amedo teko i en ki dogola-ni, kadi abiro keto loc-ni i cing en: kadi en obedo dano me wonyo pi jo ma tye i Jerusalem, dok pi odi pa Judah. Kadi lagwic pa odi pa David abiro keto i ngom cing en; ci en oyabo, ci pe tye mo ma twalo; dok en otyeko, ci pe tye mo ma yabo. Isaiah 22:20–22.

I nino ma Eliakim olwonge iye, en oloko ki Shebna marac.

Mano kit ma Rubanga Mukama me zasti weng owaco ni, Dhi, i bedi bot jadit ma gwoko mwandu man, bot Shebna, ma tye loyo gang, kendo iwaci ni, In bene ikwene gin angwen kany? Kede ngat mo angwen ma in tye kwede kany, ma omiyo i tongo beri kabura kany, calo ngat ma tongo kabura pi en atwec malo, kede ma yero ka bedo pi en kene i lwala? Nen, Mukama biro tingi woko gi poj maduongʼ marac, kendo adwogi adwogi biro pinyi. Biro girogi matek kendo biro cwali calo bolo i piny ma lac; kanyo ibiro tho, kendo kanyo ryeng mot me ducu me wawyi obed wichkuot pi gang me mukungu ni. Isaiah 22:15–18.

Kwanyo i kin jo nyako marip ki jo nyako pwoch, ma otwero kit me Shebna ki Eliakim, notye otimme i dwe mar apar wiye aryo, nino me abiro ki aryo, mwaka 1844, ci bene i mwaka me aryo wiye abicel me twec me Jehoiachin, ma obedo dwe mar apar wiye aryo, nino me abiro ki aryo, mwaka 573 BC. I Ezekiel cuk mar abicel ki aryo, jo marac ma tye i iye Adventism, ma Jerusalem pego nyutu gin, pego bene nyutu calo jo moni abicel ki abicel ma gucamo kwede i anyim ceng. Kwanyo mar Jerusalem pego nyutu cik me Sunday, ma bene obedo alam me yo ma tyeko cawa me kagonyo roma me jo mia acel ki pyer abicel ki angwen. Cawa man me kagonyo ocako i dwe me Ocob pa itic 11, 2001, ci Yesu en Alpha ki Omega, pi meno dwe me Ocob pa itic 11, 2001 calo acakki me kagonyo pego nyutu agiki, i cik me Sunday.

Nino dwe apar wi acel me September, mwaka 2001, ne kikonyo ka otip i dyere me keto lawede ki yo me kubbe i kut me Minneapolis me mwaka 1888; pien Siita White nyuto ni ka ot paadwong me New York opoto i 9/11, Kwo me Neno 18:1–3 ne otimme. I kare meno, calo i mwaka 1888, en nyuto ni malaika me Kwo me Neno apar wi abicel ne olwongo piny weng me tiyo ki ler pa Lubanga. Bunt me mwaka 1888 en ne opore ki bunt pa Korah, Dathan, ki Abiram, ma bene ne gin ki co apar abicel ki piero dyecel mapol ma gujuko kacel i kubala kwogi. Jo bunt apar abicel ki piero dyecel i bunt pa Korah ki luticce i lok me acakki me Israel macon ne ginyuto anyim me co apar abicel ki abicel ma ne gucamo cogo i wang ceng i agiki me Israel macon.

Lutela piero abicel me Adventism me Laodikia ma gwi i wi cik me Ceng pa Dyewor, kacel ki apar abicel me mia aryo i 9/11, tye ka nyuto kare me kul, ki cikany me namba abicel piero (ma en nyig coc me kwanyo atir ki gin marac) me tic calo kit ma nyutu cako ki agiki me kare me kul. Bed ni gin apar abicel me mia aryo me jo mwony i kare pa Musa, onyo lutino dako apar abicel me luka i Ezekiel acuku mar wic abicel ki aryo, onyo lukeno adek me kwanyo ma tye i Matthew acuku mar wic abicel ki abicel, onyo mwaka mar abicel ki abicel me poj i Ezekiel piero abicel; nyut nyut weng me cikany pa namba abicel ki abicel, rwate gi kare adek me miaka mia aryo ki abicel ma opwod i 207 BC, 313, ki 2026, calo ma gilubo acel acel.

Abicel apari dwdwong me abicel apari, ka onwoyo, ma kawo rek ducu me abicel apari i rwom me tim-ber. Doko acel ki i lakric me kwena me ker ma kimiyo Petero, wek oyubi terang i ngec me i mung me ayat piero abicel. Kityeko cing-gi dok i kare mapol i kom caden mapol loyo adek ni ayat apari tye ka i Daniel apari wiye acel oryem me lanyut ma tye ka twero me historia ki mwaka 1989 nyaka cik me Sunday, ma en aye historia ma piny i mung me ayat piero abicel. Labongo me dogola pa Juda kombedi tye ka yabe wheel pa Ezekiel ka Oyabo historia ma piny i mung ma bi tyeko kwena me Wo me Dye Ceng pa nino me agiki.

I kin lok ma lubu-ni wabimedo niangocak twol pa Ezekiel ma tye ka nyutu tic kacel ma tok adwong i kin lwak i nino ma agiki. Ezekiel cura acel i acakki pa lok man, kacel ki but lok ma rwate ki en ma ki kawo ki i Testimonies, volume abic, bino bedo kabedo wa me temo ka wa mede i lokgi. Ka twolgi kiketo iwoto gi ma myero, kacel ki rwakogi ma myero ki twol mukene me historia pa profesi, wabinyutu ni mwaka mia adek ki abongwen acel ki nino abicel ma omiyo malaika mukwongo tek i August 11, 1840, bene Ezekiel onyutu en calo miaka mia adek ki abongwen, ma otube ki mwaka acel ki kabedo acel me mwaka marac acel pa kwo me Yerusalemu; dok ni bino pa marany man me profesi tye ka niangocako pok pa nishan pa lwak mia acel ki pier adek ki abongwen abic.

Nino dwe me 27, 1299 gii 1337 tye ka nyuto myaka adek ki aboro acel i cako pa myaka mia acel ki piero abic (dwe abic) me Niyabo 9, akwana 10. Myaka mia acel ki piero abic no tye ka rwatte ki myaka mia adek ki dyer acel ki dwe aparo wiye abic me akwana 15. Ci, cako pa kare aryo magi, tye ka cobo laini acel me profesi ma ogik i tyeko pa peko me 1838 ki 1840 pa Josiah Litch, dok omako cing tingo ki miyo tek me mwolo pa Millerite. Kwo me gin ma otime no i cako pa Adventism, omako cing tingo pa luk hongo mia acel ki angwen aparo ki angwen aryo calo alam i wang cike me Dyeng Nino Sabato. Omiyo, myaka mia adek ki dyer pa Ezekiel, ki mwaka acel ki nucu (1.5) me turo pa Yerusalem, tye ka nyuto agiki pa laini me profesi ma ocako i 1299.

Bino myero ni wabedo ka watam bal i kom dako man aa i *Testimonies*, voliyum abic, ka i ceng mapol ka gin pe gityeko kwano coc ma bino.