Ezekiel kiŋeyo calo “adwarpiny me kumo,” pien en obedo lanyut me jo alip miya acel ki pyer aŋwen wie aŋwen, ame i cura me aboŋwen me bukke tye ka kumo (curo kede koko) pi tim akwer ame kitimo i lobo kede i kanica. I but coc ki i Testimonies ame wan okwanyo i coc mukato, Lamego White ocoyo ni, “Adwarpiny kikome onwongo obedo welo i lobo pa jo mukene, kama miti me bedo dito ame giko pe kede gero me lee onwongo loyo gin weng. Gin ame en oneno kede owinyo i kom loc me gero kede tim marac pa dano ocando cwinyne, dok en okumo kede cwer cwiny dyeceŋ kede dyewor.”

Dul apar abicel acel ki angwen aluka apar angwen ni gin “jo ma okelo woko me Israel,” ma onywal‑onywal woko, calo ki Karezekiel ma okwanyo iye i opii me dwong. Tic me aket cing ma kinyutu i Ezekiel 9 en acel ki ma i Niyabo 7, ci wiye abicel magi aryo kinyutu ni tye ka tim i nino mag agiki.

“Alam me twero ni pa lutic pa Lubanga man pe acel ki ma onen i wang-visioni bot Ezekiel.” Testimonies to Ministers, 445.

Ki i kom ker, Lubanga telo wi kerubim, ma gin bene giloyo odwiro. Ezekiel onongo myero oniang ki i gin anena ni Lubanga onongo tye ka loyo jami ducu, kadi wa i kare ma jami ducu onongo nen calo pe tye i yub maber. Lamin White waco ni “i kit acel-no” inge nyuto yub ma Lubanga bedo iye i kom ker, kun telo wi kerubim ma onongo giloyo jami me lobo, kun en tito pi John i ot maleng ma Kricito onongo woto iye i kin kanica abiro. Ezekiel ki John gin lanyut me jo ma gikwo i kare me keto alama i kom jo 144,000. Kit ma coc ma Lubanga omiyo tito kwede ni, “Jami ma bitime i lobo wa pud pe tye kadi dano acel ma oleko gi.”

Ada, i kare a Laminwa White ocoyo lok mago, lok mago onwongo gin lok me ada, ento i kare me keto alama, gin cobere ducu. I mwaki a romo pyer aryo a okato, onwongo itwero tammo ni jami a tye ka timere kombedi i lobo, karacel ki gurre pa bonyo me Islam, bino timere ada? Bonyo, macalo lanyut me Islam i cura me abungwen me buk me Niyabo, kwako bene kit me loko kabedo pa bonyo me tung acam me Africa. Yo me loko kabedo pa ogur bonyo mago me Africa rom ki kabedo me lobe a Islam omako. Islam obedo lakwayo pa Ishmael, ci min Ishmael onwongo obedo Hagar. Tyen nyiŋ Hagar aye “ŋwec me bwot” onyo “ŋweco me bwot.” I Leb Arab, pol kare gicoyo nyiŋ meno ni Hajar (هاجر), ci kubere ki te lok acel a lok me Hijra (loko kabedo/ŋwec me bwot pa Muhammad) bene oaa iye. Te cakere pa Islam pe kubere ki gurre pa bonyo keken, ento te cakere magi kwako bene tyen lok me loko kabedo. Ngat mo yam oleko ni donyo me dak i lobo mukene i yo a pe lubo cik onwongo obedo nyutere pa bonyo me Islam?

Onwongo tye ŋat mo ma oleko ni jo komunisti me lobo ducu bino ribbe ki lwak jo Islam ma pol atata, i ribbe ma kombeddi kiŋeyo ni ribbe me makwar ki makwiri? Islam ki teko me twol madit pa jo ma cwako ribo lobo ducu, gin aryo ducu gibino malo ki i bur ma pe ki tere i Niyabo 9/11, kit ma kilubo nyiŋgi kwede, dok bur ma pe ki tere obedo lanyut me nyutere me teko pa Satan. Dul aryo ma kombeddi giribbe gin jami tic pa Satan, kit ma Coc Acil me ada waco kwede. Hagar onwongo obedo dano me Ejipt, dok Ishmael obedo lanyut me Islam; pi meno, Hagar ki Ishmael gin lanyut me ribbe me makwar ki makwiri me kare ni.

“‘Ka gin obino tyeko [tyek tye ka] caden gi.’ Kare ma jo caden aryo ne myero gini lok kum gitye ka rwate ki bongo me okok, ne ogik i mwaka 1798. Ka gitye ka macalo cok ki agiki me ticgi i mung, lweny ne myero olwong kwedogi ki teko ma kikobo calo ‘lee ma tye ka tye ka aa ki i dog ot pa piny ma pe ki agiki.’ I kan nyingi me rok me Yuro, tekogi ma ne rwate i Kanisa ki i Gamente, pi myaka mapol, ne Satani orito gi kun tic ki bapapa. Ento kany, ki nyuto kene anyuta manyen me teko pa Satani.” The Great Controversy, 268.

Lamin White nyuto kany ni kit loc ma miyo jami me cweo lonyo bedo i ciŋ lwak obino i kare me Ayerere pa France, kun bene nyuto ni Catan bene loyo teko pa Paapa. Teko pa Paapa bene kato ki i bur ma tere pe i Niyabo apar wie abiro, kede i cura me aboŋwen me Niyabo, Islam en aye yito ma oa ki i bur ma tere pe. Kop man pud tye: coc ma Cwiny pa Obaŋa omiyo onwongo mito waco ada ni, “Gin ma bino timere i lobo wa pud pe ŋat mo olekogi ata i lek?” Ŋa ma oleko ni Islam dong bino nyayere i Europe ducu, kede kombedi tye ka rido piny i kom lobe me America? In onwongo ileko ni jo ma cwako ribere pa lobo ducu, ma tye i Ribbe me Lobe, Ribbe me Europe kede Pati me Demokaraci pa United States, bino nyayo bonyo i lobo ducu?

Ŋa ma onwongo oleko ni gangi kwan kibino loyo gi ki ribbe pa jo Komunist ki jo Islam ma kombeddi kiculo ki dola me ocoro pa jo me lobo ma pe onwongo gitamo matwal ni kibino tic ki dola me ocoro mamegi me balo lobo ma miyo dola me ocoro meno?

Nga amë olëko ni Great Britain obicwako ëka cung pi tim me Islam me diyo anyira munu me buto kede co i dul, kwalo gi, keto gi i buc ëka nëkö gi? Jo apol nyuto ada ni kit loc me komunisimu ducu amë yam obedo i gin mukato me dano orwenyo matwal, ëntö nyig sosialisim me Britain obedo ngölö kop i kom sosialisim marom kede rwenyo me tam me lim ëka me loc amë kit loccino cung iye.

Ngat mo oneno i cwinye ni ginywalo cato me piny bedo ki twero me donyo ki yat me kwedo wek gubedo ki gwoko dano pol atika, kelo to pa dano mapol malo atika million apar wiye abicel ki abiro?

Ngat ma ocako ni jo calo George Soros, Bill Gates, ki Anthony Fauci ibibikanyo botgi me timme ticgi me lobo marac me ajwaka ka pe tye ki apila mo keken?

Ka Cwonyo White owaco ni gin ma abitimo pe onenere i wor, en owaco man i kin kare me cilo me jo mia acel ki apar angwen abicel ki angwen. En ono rwatte ka iwirone i kom lok me aye Kristo i Matayo abicel ki angwen, ka en ocoyo ni, “Pwony man tye pi ber wa. Myero wa cung tic i kom ayika wa i kom Lubanga, pien kare acel tye ka iwang wa ma bitemo cwiny pa dano. Kristo, i Kac Olibo, onyuto dok otye ka oloko kacel ngec i kom ngoloc ma lyeto ma onongo bibedo ka otime mapwod pe ki Bino me aryo.”

Pwony ame en otyeko lok pire kombedi ca onwongo gin lapor ikom Ezekiel ki John, ame onwongo gitye i kabedo maleng ka pwonyere me niang ni Obanga aye loyo jami ducu. I anywena ki jemo ame tye ka time i kare-ni, anywena ki jemo ame bino mede ameda kun kare pa lobo mede wot anyim, jo ame gin lukwena pa Obanga, ame pe Ezekiel ki John i ot pa Obanga keken aye gin anyutgi, ento Isaiah bene, gibino twero wot i kin jami ame time i lobo i yo ame miyo deyo bot Rwot keken ka giniang ni kadi bed jami ame wan yam pe watamo ni gitwero time, pod tye ite loc pa Obanga.

Gire mago ma ŋolere kede gire mukene mako jami ma onongo pe ŋat mo oleko pi gi, kede gin aye jami ma timere i kare me keto acap ma ocake i 9/11. Pwony ma myero kipwonyere iye, jo ma donyo i Kabedo Maleng Loyo Ducu pi yie kede neno Kricito kede ler Mere ma ryeny aa ki i Canduk me Cikere keken aye gipwonyere iye. Ka kineno deyo meno kit ma Daniel onyuto kwede i cura me apar, kipoko dul jo ma nongo kony ki i ler ki kom jo ma guriŋo giweko gin anena.

An adwong Daniel keken no aneno wang acel: pien jo ma bene tye kweda pe oneno wang acel meno; ento lworo maduol dok obino i kom gi, me gino onongo gi ngwenyo wek gipong kengi. Daniel 10:7.

Tye ma dit loyo pud romo kwanyo ki i but gin ma tye i cawa me coc mukato, ento wa bino lok i kom anyom acel ka wa tyeko coc man. Wa dong oneno i coc ma okato tyen lok me namba abicel ki abicel, dok mapwod wa omedo cawa i kom namba adekel. Leber ma aa ki i buk Ezekiel pe en namba me tyen lok keken, ento ber wa mukwongo ongene maber ki mogo i kin tyen lok me namba magi ka pud pe wa cako dwoko jami ma tye i nywalanywala obed maleng.

Apar wiye abicel ki abicel.

Lok me kor adek, ma acel acel mako mwaka mia aryo ki pyer abic, ginyuto kare me mwaka apar wie abiro ma cako i agiki me lok mukato me kanica me Smyrna. Cakere i mwaka 313 nio i mwaka 330, mwaka apar wie abiro gibedo lapor me keto cal pa lee.

Mwaka mia aryo ki aparo abino acel acel mane gicako i mwaka 457 BC ogik i mwaka 207 BC, mwaka aparo i nge lweny me Raphia, ki mwaka abiro i nyim lweny me Panium. Ki i Raphia oo Panium bene obedo myaka aparo ki abiro, dok man keto kit me lok mukano me akwan me diyo artam me boko marac ni i akwana me cok me artam me aparo, calo kigikelo anyim i akwana me cok me aparo acel oo aparo abic me Daniel aparo acel.

Ptolemy IV Philopator (ma bene kilwoŋo ni Ptolemy IV) obedo aloc ma oloyo lweny me Raphia i mwaka 217 ma pud pe konywalo Kristo. Oloco calo rwot (ki farao) me Ejipt me kaka Ptolemy cake i mwaka 221 ma pud pe konywalo Kristo wa i mwaka 204 ma pud pe konywalo Kristo; pi meno oloco pi mwaka apar wi abiro. Ocako loco ma pud lweny me Raphia pe otimme, ento oto ma pud lweny me Panium pe otimme.

Lweny me Raphia, ma obedo lanyut me Lweny me Ukraine, ocake i mwaka 2014 i kare ma United States okelo alokaloka me loc me rangi i Ukraine. Ptolemy IV, rwot me tung acuc, obedo lanyut me Vladimir Putin, ma ocako loc i mwaka 2000, mwaka acel mapat ki acaki me keto kido i kom dano alip miya acel ki pyer angwen wi angwen i mwaka 2001. Calo Ptolemy, Putin ocako loc mapat ki Lweny me Ukraine, ma lweny me Raphia ma ocake i mwaka 2014 obedo lanyut mere. Mapat ki Panium, kikwanyo Putin, ma Ptolemy obedo lanyut mere. Putin ocako loc i mwaka 2000, dong meno rwate ki acaki me kare me keto kido ma ocake i mwaka ma lubo meno, i 2001. Mwaka apar wi abiro me lanyut, kit ma Ptolemy nyuto kwede, nyuto kare ma Putin loyo iye, dok en loyo i kare me keto kido.

Trump, ame kinyuto ki agiki më mwaka miya aryo kede pyer abic ame ocakërë i mwaka 457 ma pwod pe onywalo Kricito, tye i lok më jami ame okato ame okane acël kede Putin, lok më jami ame okato ame kare ne romo mwaka apar wi abiro cakërë i lweny më Raphia. Twol madit (Putin) kede adwarpiny më goba (Trump) tye i lok më jami ame okato ame okane. I lok më jami ame okato meno, lee, ame kinyuto calo “luyak më jo ni” ame nyuto twër më Papa, tye i agiki më mwaka apar wi abiro cakërë i Raphia nio i Panium.

Mwaki 321 kelo cik pa Ngeye Cawa Mucung’ i Amerika, dok 321 tye ka i kin mwaka apar wiye abicel ki abiriyo ma aa ki i Edict of Milan i 313 wa cawa me kwanyo pa imperio i 330.

Gin mukene ma kitye ka kireyero aa i Kwero Marac me Abalo pa Josiah, calo lwongo kede, cako dul pa Jubilee me apar ki abiricel me Jo-Yuda. Aa i Kwero me Abalo pa Josiah, ma en ducu dok mabor me cweyo adwogi i Testamenti Macon, ni nongo wa i Nino dwe me Okotoba 22, kireyero gin mukene ma piny Millerite aa i Nino dwe me Agusto 11, 1840 wa i Nino dwe me Okotoba 22, 1844; ento ma tye pire tek loyo, kireyero gin mukene aa i 9/11 wa i cike me Sunday. Kare me rwate pa alu me mia acel ki angwen ki angwen kireyero ki dul pa Jubilee me apar ki abiricel aa i Josiah wa i Nino dwe me Okotoba 22. Namba apar ki abiricel en cal ma rwatte ki gin mapol me tek i kare me rwate, dok namba apar ki abiricel en kabedo ma wil pa lor pa Ezekiel gangwenye kany.

I lok macon ma okanne me tyeng me pyer angwen me Daniel, kit ma kinyuto i tyeng me apar nio i tyeng me apar wie abic me sur acel meno, twol madit ribbe kede wel “17” pi loc pa Ptolemy. Kare me lok macon nicakke i lweny me Raphia ma tye i tyeng me apar wie acel nio i lweny me Panium ma tye i tyeng me apar wie abic obedo mwaka “17”. Lok macon meno keto Donald Trump i dyere me mwaka apar wie abiro ma lweny aryo meno nyuto. Cal me lee ma Trump yubo dok keto i United States kinyuto kede mwaka “17” nicakke i 313 nio i 330. I tyeng me acel me sur me acel, Ezekiel tye i mwaka me pyer adek me dul me mwaka me Yubili me 17. In dong ileko i kare mo ni wel apar wie abiro onwongo nyuto odur acel i kin odure ma Ezekiel oneno i Kabedo Maleng Makato Ducu?

Ezekiel en cal me nge nyo ma nyutu jo magi i kare me cing pa cege, ma ki lwet me lworo dong ginyuto donyo i Kabedo Maleng Atyet. Gin obedo jo lubanga pa Petero.

Wun bene, calo got ma tye ki kwo, kibudo woko calo ot me cwiny, kapat me ajwaka maleng, me twero cwalo misango me cwiny, ma atir i wang Katonda ki i yoo pa Yesu Kristo. 1 Petero 2:5.

Gimino gi tic me tito kwena bot jo ma onwongo gin jo me cikere pa Obanga, ma i kare meno gitye kaweko gi woko; kadi bed ni giciko gi con, jo ma onwongo gin jo me cikere pa Obanga pe bino neno onyo winyo.

Ci owaco ni, “Wod dano, wek iya in acam, kadi opongi i iwangk tutwal ki kitabu man atye ka miyo ni.” Ci acamo; dok i doga obedo macweet calo kwedi pi lonyo. Ci owaco ni, “Wod dano, dwi, idhi i ot pa Israel, ka iwaco lokna botgi. Pien pe atuma ni bot lwak ma lokgi pe ngene kede lebgi tek, ento bot ot pa Israel; pe bot lwak mapol ma lokgi pe ngene kede lebgi tek, ma pe itwero niang lokgi. Adaa, wa obedo ni atuma ni botgi, gi wa winyo ni. Ento ot pa Israel pe gibibino winyo ni; pien pe gibino winyo an: pien ot pa Israel weng gi dongo cwiny dok tek cwiny. Nen, amedo wang ni obedo tek ka twero ki wanggi, dok cogo ni obedo tek ka twero ki cogogi. Calo adaman ma tek moloyo lwet, emedo cogo ni obedo tek: pe ilworo gi, kadi pe obedo ni ipeko pire tekwanggi, kadi bedi ni gi ot ma jwok.” Ezekiel 3:3–9.

Ezekiel kimiyo cik me tuco kwena bot jo me cikere me con, ma Jo Protestant me gin mukato me jo Millerite kacel ki kanica me Jo Adventist me Nino me Abiro me Laodicea i nino me agiki aye nyuto gin. Ka okwero tuco kwena meno, remo pa jo ma kiweko labongo ciko igi bino bedo i kome.

Wod dano, acaki i i wang acung me ot pa Israel; pi meno win lok ki i doga, dok imi gi ciko me goba ki botta. Ka awaco bot dano marac ni, In ibed ka tho adier; ento pe imiyo ciko botte, onyo pe iloko me ciko dano marac ki i yube marac me, wek iwar kwo ne; dano marac meno obitho i tim me bubo ne; ento rem ne abipenyo ki i cinga ni. Ento ka imiyo dano marac ciko, dok pe odok ki i marac ne, onyo ki i yube marac ne, obitho i tim me bubo ne; ento in iwaro tipu ni. Dok bene, ka dano atir odok ki i atir ne, dok otimo bubo, ka aketo goro me kwoce i nyime ne, en obitho: pien pe imiye ciko, obitho i richo ne, dok atir ma otimo pe bibed ka poo; ento rem ne abipenyo ki i cinga ni. Ento kadi bed ni imiyo dano atir ciko, wek dano atir pe otim richo, dok pe otim richo, en obikwo adier, pien otyeko gamo ciko; dok bene in iwaro tipu ni. Ezekiel 3:17–21.

I lebul me acel ki acel apar mag buk Ecekiel, en onyutere ka balo Yerusalemu, ka ginyutu kun i kare me visiɔn ka ikin dyer Kebar, ka i cuk, dok ka i Yerusalemu. Kigolo en me tito kwena pa piny-kec me kwede ni ngol obedo ka tye ka bino i Yerusalemu. Kwena man pa ngol ma tye ka bino i Yerusalemu obedo kwena ma dong con giye me acel ne kanisa me Seventh-day Adventist me Laodicea. Kwena man nyuto ngol ki kwero pa lwak pa Katonda ma tye i Yerusalemu ma pe gitye ki cing-nyut pa Katonda. Kwena ma Ecekiel ocako me nyuto obedo kwena pa cik me Cungu ma tye ka bino cutcut.

I kin acel wiye caku apar ki acel ma iye adwogi ni keto piny, Ezekiel olokke kwedi, dok pe owaco dok ento ka Katonda oyabo doge me awaco ma yam; ci man odongo nyaka i cawa mar opwonyo pa Jerusalem, ka dong en dok twero waco.

Atye cwiny odonyoi i ai, kedo oketo an iwiye tyen na, eka owaco kwana, owacci ni, “Dii, ilok keni i ot mamegi. Ento in, aa wat dano, nen, gibiro keto tol i komi, gibiro tweroi kwede, ci pe ibiro aa woko i kin gi. Kadi bene abiro miyo lepini olum i dakin dogi, wek idok ngat matuk, pe ibiro bedo ngat manyuti gi bita: pien gi ot marik. Ento ka awaco kwedi, abiro yabo dogi, eka ibiro wacci botgi ni, ‘Man aye ma Ladit Rubanga owaco; ngat ma winyo, wek owiny; ngat ma juko, wek ojuk: pien gi ot marik.’ Ezekiel 3:24–27.

Ka Yerusalemu opoto, Ezekieli dok odok ki twero me loko dok.

Ka obedo i mwaka apar wiye aryo me twek wa, i dwe me apar, i nino me abic me dwe, dano acel ma olot ka aa ki Jerusalem obino boti, ka waco ni, “Taun gucweyo.” Ka cing pa Rubanga obedo kweda i otino, mapwod ngat ma olot pe obino; kadi en oyabo doga, okato wang i kare ma obino bota i dyaang; eka doga oyabore, an pe adong olil. Ezekiel 33:21, 22.

Poto pa Jerusalem nyuto poto pa kanica me Laodicea pa Jo Adventist me Nino me Abiro i nino me agiki. Poto meno time i kare ma jo ma kiketo lanyut i komgi i Jerusalem i cura me aboŋwen dong kitingogi malo macalo kanica ma oloyo lweny. Jo Laodicea ma tye i Jerusalem kikwanyogi woko, ci jo 144,000 kitingogi malo kun kicako ker me deyo. Cako ker me kica i yat ariya onwongo obedo lanyut me ker me deyo meno. Ker me kica i yat ariya rwatte ki ker me deyo i kare me cik me Ceng Cabit, ci ker aryo meno kiketogi i alubo kore me lok mukato ma lok me adwar nyuto i buk Ezekiel. Cura apar wiye acel me acakki, ka kikwano buk Ezekiel i te lok me ot maleng, giloko i kom pwodo kanica pa Obanga kun jo Mere gilokere ki i kanica ma tye ka lweny, ma kigonyo te lokke ni kiyubo ki ŋano ki lum, gidoko kanica ma oloyo lweny, ma kiyubo ki tyer me ŋano me Pentecost.

Koni in, laloc maraco ma itye prince pa Israel, ma nino ni obino, ka tim marac bino wa kwede agiki, Mukama Katonda owaco man: Gol diadem, ki iwal korona; man pe bino bedo calo mukato: kwiri en ma obot, ki ibedi en ma malo piny. Abiro kelo obal, obal, obal i kom man: ki pe bino bedo dok, nio ka en ma twero pa man obino; ka dong abiro miye. Ezekiel 21:25–27.

Zedekia obedo rwot me agiki pa Yuda, kede en aye “laco marac me Israel, ma nino ne obino” i but gin matye i yo. Nebukadinezara ne obedo cok me tero Yerusalemu, dok babani pa Zedekia ne gibikwanyo woko ki Babilon, ma dok gibitye me obalo ki Mede ki Persia; gin ma dok gibitye me obalo ki Yunan; dok gin ma dok gibitye me obalo ki Roma. Loko ma adek poto i Roma, ma en aye lok me kwena ka Rwot “ma rwone tye kakare” bibedo ka gamo babani me ker pa kica i cako me keto ker meno i kom yatariya.

“Boti i ‘rwot marac ma pe lengo i wangaceng’ obedo ni ceng pa kwano madit ma agiki dong oo. ‘Kwany diademi,’ inongo i twero pa Ladit, ‘kadi boti korona.’ Pe wa nyuto keken ka Kristo Kede onywako Kerne, ka dong Juda onongo twero me bedo ki rwot dok. ‘Abilo rwako piny, rwako piny, rwako piny en,’ man obedo cik mar Lupiny me kom tron pa ot pa Daudi; ‘dok pe bibedo dok, nio ka En ma rwate obed mamego bino; dok abimiyo En.’ Ezekiel 21:25–27.” Prophets and Kings, 451.

I kare me kot me agiki, ame ocake i kare ame ngolo kop i kom jo matye kwo ocake i 9/11, Kristo keto ker mere me deyo.

“Ka anjelo angwen oywako, Kristo biyiko Ker me.” Spalding and Magan, 3.

Kare me yubbe cake i 9/11, dok i kare me cik me Ceng Cabit, ki tingo got maleng ma tye ki deyo malo kato guti matino ki guti madongo ducu.

Lok ma Isaya wodo wa Amoz oneno ikom Juda ki Yerusalemu. Dok ibedone i nino me agiki, got pa ot pa Lubanga bine cike iwi got, kidi bine yelo malo loyo tum; ci rok ducu bine lung iye. Kacel dano pol bine bino, ci gibine waco ni, Wabed ka wa aa, wa dok wa tino i got pa Lubanga, i ot pa Lubanga pa Yakobo; ci en obed wa pwonyo i yo ne, kadi wa bene wabine wot i kore yo ne: pien cik bine aa ki Saiyon, kadi lok pa Lubanga bine aa ki Yerusalemu. Isaya 2:1–3.

I nino 9/11, yamo ononge ni gin ojuko dok onenyo gikelo; ci meno omiyo cik me cako keto Ker me Daniel aryo, ma kikonyo kwan calo got ma ngolo ki i got madit, ma otwoyo lobo ducu.

“Anyuta man en omiyo i mwaka 1847 ka obino wa lwak pa jo-wote me Advent ma tye ka gwoko Sabato, dok ki i kin jo-ni, manok keken ma gineno ni gwokke onyo tye ki tek ma romo tero dogola kin gang pa Katonda ki joma pe oyie. Kombedi cobo pa anyuta man ocako kene ka nen. ‘Cako pa kare ka peko man,’ ma kelo woko kany, pe tye ka lok i kare ka dog-goba-cwer me cwerobwiny bicako cwero, ento i kare manok tutwal ma tye anyim ka pe gicwero, ka Kristo pud tye i Kama Maleng. I kare meno, ka tic me warru ociko ka tayo, peko bibedo ka bino i lobo, dok bwal bicwer tam, ento gibinwongo ginageng me pe gikwanyo tic pa malaika me adek. I kare meno ‘koth me agiki,’ onyo yweyo me kot ki i wang pa Rubanga, bino, me miyo teko i dwon malac pa malaika me adek, dok me yubo jo-maleng me cung i kare ka dog-goba-cwer me agiki abiriyobino cwero.” Early Writings, 85.

Kristo tye timo tyee Ker Maleng ame romo wang ceng con i kare pa kot ma lacen, dok Ker ne bene tye iye Ker pa kica ma kicako i krac, ka dong bene Ker ne pa ducu i kare pa cik pa Sunday. Zedekiya nyaka i Babilon (Ker me acel), nyaka i Medo-Persia (Ker me aryo), nyaka i Greece (Ker me adek), ka dong nyaka i Roma pa jopagan (Ker me angwen), nyutu wiye me historia ma telo nyaka i Ker pa kica. Historia meno nyutu gin ma rwate kwede i kere me historia acel: aa ki Roma pa Pope (Babilon me cwiny--Ker me abic), nyaka i United States (Medo-Persia me cwiny--Ker me abic ki acel), nyaka i United Nations (Greece me cwiny--Ker me abic ki aryo), ka dong nyaka i rwom me adyera me dragon, lee, ki lanebi ma yaa, me jo adek ma kacel gitye timo Roma me lembe-ni (Roma me cwiny--Ker me abic ki adek ma aa i abiro).

Loyo pa keri meno i Daniel aryo ochany ki got, kadi jo ma tye amin pa Lubanga gin got i wi ot-adoro.

Wubedo, calo lwet ma tye ka kwo, gibedo ka yubo woko bedo gang me cwiny, kapat me layub ma maleng, me cwayo yo cwayo me cwiny, ma ka kwo i wang Katonda pieno i Yesu Kristo. 1 Petero 2:5.

Ker pa dano ma pe tumeno obedo ka loyo ker pa piny, dok opong piny weng. I cawa me Ezekiel acaki bot otino piero adek ki angwen nyaka i agiki me buk ne, ker acel meno pe konyo kede calo kacel me ot me abila ma opong piny weng ki pi me ngima.

Wan wabed dong mede ki jami eni i lok adwogi ma bino.