Ezekiel kinywolo ni en “lakwena ma yweyo,” pien en otic calo anyut me jo mia acel ki artamongwen ki ang’wen, ma i lok me abicel me bukke gin bene tye ka yweyo (ka ng’iyo ki ka koko) pi jo marac ma otimore i ngom kede i kanisa. I but lok ma wa cako ki i Testimonies ma wa tito i coc ma okato, Min White ocoyo ni, “Lanebi kene bene obedo jeni i ngom ma pe ni gangne, ka kwo me dwong-cwiny ma pe tye ki acaka kede tim me okec ma marac tutwal ne oloyo i wi gin duc. Gin ma en oneno ki ma en owino pi tyen lok me rwot me dano ki tim marac ne omwoyo cwinyne, ci en oyweyo matek camo ki dyeworwen.”

Dul apar abicel acel ki angwen aluka apar angwen ni gin “jo ma okelo woko me Israel,” ma onywal‑onywal woko, calo ki Karezekiel ma okwanyo iye i opii me dwong. Tic me aket cing ma kinyutu i Ezekiel 9 en acel ki ma i Niyabo 7, ci wiye abicel magi aryo kinyutu ni tye ka tim i nino mag agiki.

“Alam me twero ni pa lutic pa Lubanga man pe acel ki ma onen i wang-visioni bot Ezekiel.” Testimonies to Ministers, 445.

Ki i kom lyecoboc, Lubanga tero kerubim; kerubim bene gin ma loyo wi yelo. Ezekiel otye me niang ki i wang-ber man ni Lubanga pe iwang keken, ento en aye ma tye ka loyo gin ducu, kata i kare ma gin ducu nen calo tye i pora ki i lweny. Nyako White waco ni “i yoo acel kombedi” lacen ka otito kit ma Lubanga obedo i kom lyecoboc, ka tero kerubim ma olamol tic pa piny, calo en bene otito pa John i kare ma en obedo i kabedo maleng, ka Kristo owot i dyere ekelezia abiro. Ezekiel ki John obedo calany pa jo ma bibedo i kare me kwanyo alama pa mia acel ki rom adek ki angwen, ma, calo neno me neno olemo, “Gin ma bibedo ka timore i piny wa pe pud jamo ma dano otyeko neno i marac.”

Adaŋa i kare ma Mukwano White ocoyo lokke no, lokke no bene tye adwong i adwene me acel, ento i kare me mwono, gin nongo tyeko bedo ka gucobo maber tutwal. Myaka abidi mukato onyo piny, i waŋi in dong i twero par ni gin ma kombedi tye ka timore i wi lobo, ka rwate ki dwok me odur me Islam? Odur calo jami me cing me Islam i chapter abiro me Revelation bene kelo i iye dwok me odur ma i kit pa gin me tic me piny, ma aa ki kabedo me odur me North Africa. Odur gii ma dwok no pa yoo me gu aa iye i Africa rwate ki geografia ma Islam okelo i te cing gi. Islam obedo nywal me Ishmael, ci min Ishmael obedo Hagar. Tyen lok pa Hagar obedo “piro” onyo “tonyo.” I leb Arabic nying no kano bene kiwaco Hajar (هاجر), ci otwero rwate ki lwak acel ma kelo ni Hijra (dwok/piro pa Muhammad). Yubu me Islam pe ka rwate keken ki dwok me odur, ento yubu no bene tye ki tyen lok me dwok. Ngat mo onyo nino mo enongo oloto ni donyo me jo ma pe i yo me cik obedo nyutu me odur pa Islam?

Dano mo ame anyim ni akomunisti me wi lobo ducu obibedo i cing acel ki jomadit me Islam? Islam kacel ki teko me adwogi me jowilobo ducu ma keto kit me noka onongo tye ka tye ka aa i otchot ma pe tye ki agiki, calo kit ma kitabu me Revelation 9/11 oyelo onego acel acel, dok otchot ma pe tye ki agiki nyuto yik-yik me teko me Satana. Towi me lawot ma tye kombedi gi aryo ni, calo Buk me Adaa ma pe loko owaco, gitye gin me tic pa Satana.

“‘Ka gin obino tyeko [tyek tye ka] caden gi.’ Kare ma jo caden aryo ne myero gini lok kum gitye ka rwate ki bongo me okok, ne ogik i mwaka 1798. Ka gitye ka macalo cok ki agiki me ticgi i mung, lweny ne myero olwong kwedogi ki teko ma kikobo calo ‘lee ma tye ka tye ka aa ki i dog ot pa piny ma pe ki agiki.’ I kan nyingi me rok me Yuro, tekogi ma ne rwate i Kanisa ki i Gamente, pi myaka mapol, ne Satani orito gi kun tic ki bapapa. Ento kany, ki nyuto kene anyuta manyen me teko pa Satani.” The Great Controversy, 268.

Ka White kany tye ka nyuto ni kelo me socialism obino i kare me French Revolution, dok bene ka anyuto ni Satan bene loco teko me upapa. Teko me upapa bene aa ki i otchot ma pe tye ki dogola i Revelation apar wiye abicel aryo, dok i Revelation cura abicel wiye abicel, Islam en yamo ma oaa ki i otchot ma pe tye ki dogola. Pwoc dong pud tye kene; ber nining, neno me cwiny ma aa ki polo obedo tye ka mini lok me ada ni, “Gin ma gibitimo i piny wa pe pe dong ka dano onwongo pe kata arokogi i tam”? Ngat angwen ma onwongo ni Islam dong bibedo ka yayat i Europe dok kombedi ka cako luro i Americas? I onwongo ni tuny-tuny bibedo ka yayat i wilobo ducu pien globalists me United Nations, European Union, ki democratic party me United States?

Ngat ma olamore ni ot me pwony pe obedo ka nywal iye ki lim me rwom pa komunisita ki pa Islam ma kombedi kinywalo ki lim me mot pa cente me tax pa lwak ma pe onongo gireyo ni cente gi me tax bibedo tiyo me balo lobo ma tye ka miyo cente me tax?

Ngat ango ma oneno i wotoro ni Great Britain bitye kwanyo ki coko cing pi cweri ma nyaree me rangi adii dong olwo kede i kacel, opor, oketo i twero, dok otinyo ki Islam? Dwon bot dano pol twero nyuto adier ni cing acel acel me komunizim ma dong obedo i historí me lobo pa dano weng obedo pe atir dok opoto lweny, ento nyig yat me soshalizim me Britain dong tye calo pot pa kwene me soshalizim, kit ma pe tic me tam me dul gwok komi ki me polityk me sistem man pe otimo.

Ngat mo oneno i cwinye ni ginywalo cato me piny bedo ki twero me donyo ki yat me kwedo wek gubedo ki gwoko dano pol atika, kelo to pa dano mapol malo atika million apar wiye abicel ki abiro?

Ngat ma ocako ni jo calo George Soros, Bill Gates, ki Anthony Fauci ibibikanyo botgi me timme ticgi me lobo marac me ajwaka ka pe tye ki apila mo keken?

Ka Lacoo White owaco ni pe ibino iki neno tam me ateri ikom gin ma obedo tye ka timore, en owaco man i bwo cawa me aket abila me jo mia acel ki aryo alaboro angwen. En obedo ka lubo lokone ikom ciko pa Kristo i Matayo aboco aryo ki angwen, kama en ocako coc ni, “Pwonye man tye pi berwa. Myero wa cing niye wa i kom Katonda, pien cawa tye ka bino cok i nyimwa ma bibedo ka temo cwiny jo. Kristo, i wi Got me Oliva, oworo adwogi me tyeko ma lweny, ma myero obed ka wyelo bino pa dok bino Kwene me aryo.”

Pwony ma en aye atye ka nyuto dong bene gin calo anyut me Ezekiel kacel ki John i ka ot me ler, ka pwonyo ni gu ngeyo ni Mungu en aye tye ka loko gin ducu. I kin pwod ma kombedi tye ka bedo, kacel ki can me kwena, pwod kacel ki kwena ma ono twero medde dok bedo ma tugo tek ka gin me historia tye ka nyime, gin ma gin lugen me Mungu, calo ma ginyuto pe keken i Ezekiel kacel ki John i ot me lamo, ento dok bene i Isaiah, pe bino ywak i historia i yoo ma miyo Lubanga wic pa dul keken ka gungeyo ni kata gin ma pe wa oneko wang cen gin bene pud tye i bwo loc pa Mungu.

Oto wiiye ma tye ka rwatte ki wiiye mukene tye ka kwanyo yo me gin acoya ma pe kiwoto i tam, dok en aye gin ma timore i kare me aciki ma cako i 9/11. Pwony ma myero onongere, onongere keken ki bot jo ma, ki yica, donyo i Kabedo Maleng Atye Maleng, ci nen Kristu ki lyel me Woto ka ryeny ka aa ki i Arka. Ka ducu ma ber nenene otino manok calo Daniel owaco i tuk acel me apar, dul ma nongo kony ki i lyel no kiyaro ki aa bot jo ma tonge ki aa i wang acel no.

An adwong Daniel keken no aneno wang acel: pien jo ma bene tye kweda pe oneno wang acel meno; ento lworo maduol dok obino i kom gi, me gino onongo gi ngwenyo wek gipong kengi. Daniel 10:7.

Tye ma dit loyo pud romo kwanyo ki i but gin ma tye i cawa me coc mukato, ento wa bino lok i kom anyom acel ka wa tyeko coc man. Wa dong oneno i coc ma okato tyen lok me namba abicel ki abicel, dok mapwod wa omedo cawa i kom namba adekel. Leber ma aa ki i buk Ezekiel pe en namba me tyen lok keken, ento ber wa mukwongo ongene maber ki mogo i kin tyen lok me namba magi ka pud pe wa cako dwoko jami ma tye i nywalanywala obed maleng.

Apar wiye abicel ki abicel.

Jami adek me myaka mia abicel aryo ki apar marom aryo tye ka nyuto kare me myaka apar wiye abiriyo acel ma cako i agiki me ginacoya me kanisa me Smyrna. Ki i 313 nyaka 330, myaka apar wiye abiriyo acel tye ka kit ma nyutu cako keto cal me lebec.

Mwaka mia aryo ki piero abic ma ocako i mwaka 457 BC ocung i mwaka 207 BC, imyaka abiro me nyuma pa lweny pa Raphia, kadi imyaka apar me ikom lweny pa Panium. Ki i Raphia oo Panium ne tye imyaka apar wiye abiro, dok man keto kit me akwana me mung ma tye i akwana me abicuen pa tyen 40, calo kikelo ni i tyen 11 nyaka 15 me Daniel 11.

Ptolemy IV Philopator (dok bene ngene ni Ptolemy IV) obedo ladito ma olwongo Lweny me Raphia i mwaka 217 BC. Otiyo calo kabaka (ka dok Farao) me Misiri me Ptolemy ki i 221 BC wa i 204 BC, omiyo oloyo i ker ne pi mwaka apar ki abiri. Otyeko cako ker ne mony me lweny me Raphia, ento oto ka lweny me Panium pud pe otum.

Lweny me Raphia ma kelo kite me Lweny me Ukraine ocako i mwaka 2014, ka United States okelo lok me “color revolution” i Ukraine. Ptolemy IV, kabaka me anyim abic, mito kwo me Vladimir Putin, ma ocako dwong pa rul ame i 2000, mwaka acel ma pe lutino me ryemo pa alufu mia acel ki pyer abirina angwen (144,000) obedo ocakke i 2001. Calo ki Ptolemy, Putin bene ocako me rule ka pud lweny me Ukraine pe onongo ocakke, ma kikwanyo calo lweny me Raphia ma ocako i 2014. Ka Panium pe pud obino, Putin, calo ma kikwanyo i Ptolemy, ki kwanyo woko. Putin ocako me rule i 2000, pien meno rwatte ki cakke me kare me ryemo ma ocako mwaka ma olubo i 2001. Mwaka apar wiye abiri ki abic me calo ma kinyuto i Ptolemy nyuto kare ma Putin rule iye, ci en timo meno i kare me ryemo.

Trump ma ocakke ki agiki me mwaka mia aryo ki abicel ma ocako i 457 BC, keken tye i it historia ma opong kuc ki opoto, acel acel ki Putin, historia ma tye ki mwaka apar wiye abiro ki acel, ma ocako ki lweny me Raphia. Nya-dii (Putin) ki lanebi me adwong ba (Trump) gin bene tye i it historia ma opong kuc. I historia meno, lee, ma kiketo calone ni “labong jo lutwo ni,” ma nyuto twero me papa, tye i agiki me mwaka apar wiye abiro ki acel cawa me Raphia wa i Panium.

Mwaki 321 kelo cik pa Ngeye Cawa Mucung’ i Amerika, dok 321 tye ka i kin mwaka apar wiye abicel ki abiriyo ma aa ki i Edict of Milan i 313 wa cawa me kwanyo pa imperio i 330.

Gin mukene ma kitye ka kireyero aa i Kwero Marac me Abalo pa Josiah, calo lwongo kede, cako dul pa Jubilee me apar ki abiricel me Jo-Yuda. Aa i Kwero me Abalo pa Josiah, ma en ducu dok mabor me cweyo adwogi i Testamenti Macon, ni nongo wa i Nino dwe me Okotoba 22, kireyero gin mukene ma piny Millerite aa i Nino dwe me Agusto 11, 1840 wa i Nino dwe me Okotoba 22, 1844; ento ma tye pire tek loyo, kireyero gin mukene aa i 9/11 wa i cike me Sunday. Kare me rwate pa alu me mia acel ki angwen ki angwen kireyero ki dul pa Jubilee me apar ki abiricel aa i Josiah wa i Nino dwe me Okotoba 22. Namba apar ki abiricel en cal ma rwatte ki gin mapol me tek i kare me rwate, dok namba apar ki abiricel en kabedo ma wil pa lor pa Ezekiel gangwenye kany.

I yo me lok mung ma piny pe ngene i akwana maromo abicel me Daniel, calo kinyutu i akwana apar nyaka i akwana apar ki abicel me dul acel, agwata kikube i twero ki namba “17” i kare me rwom Ptolemy. Yo me lok ma aa ki lweny me Raphia i akwana apar ki acel nyaka i lweny me Raphia i akwana apar ki abicel obedo mwaka “17”. Lok me yo meno keto Donald Trump i dyere me myaka apar ki abiriyo ma lweny aryo meno kinyutu. Cal me leb me lee ma kibedo kicweyo dok kiketo i gangi Amerika ki Trump kinyutu ki myaka “17” aa ki 313 nyaka 330. I akwana acel me dul acel, Ezekiel tye i mwaka maromo adek me rwom me Jubilee me “17”. In dong ineno ka i duto ni namba apar ki abiriyo nyutu acel i wiil ma Ezekiel oneno i Kabedo Atye Maleng Madit?

Ezekiel en cal me nge nyo ma nyutu jo magi i kare me cing pa cege, ma ki lwet me lworo dong ginyuto donyo i Kabedo Maleng Atyet. Gin obedo jo lubanga pa Petero.

Wun bene, calo got ma tye ki kwo, kibudo woko calo ot me cwiny, kapat me ajwaka maleng, me twero cwalo misango me cwiny, ma atir i wang Katonda ki i yoo pa Yesu Kristo. 1 Petero 2:5.

Gin ocwero gi tic me tito kwena bot lwak me karacel pa Mungu ma con dok gin tye ka woto ka lubang kengi, pien kicako cako kwena ni lwak me karacel pa Mungu ma con pe bino neno onyo winyo.

Ci owaco ni, “Wod dano, wek iya in acam, kadi opongi i iwangk tutwal ki kitabu man atye ka miyo ni.” Ci acamo; dok i doga obedo macweet calo kwedi pi lonyo. Ci owaco ni, “Wod dano, dwi, idhi i ot pa Israel, ka iwaco lokna botgi. Pien pe atuma ni bot lwak ma lokgi pe ngene kede lebgi tek, ento bot ot pa Israel; pe bot lwak mapol ma lokgi pe ngene kede lebgi tek, ma pe itwero niang lokgi. Adaa, wa obedo ni atuma ni botgi, gi wa winyo ni. Ento ot pa Israel pe gibibino winyo ni; pien pe gibino winyo an: pien ot pa Israel weng gi dongo cwiny dok tek cwiny. Nen, amedo wang ni obedo tek ka twero ki wanggi, dok cogo ni obedo tek ka twero ki cogogi. Calo adaman ma tek moloyo lwet, emedo cogo ni obedo tek: pe ilworo gi, kadi pe obedo ni ipeko pire tekwanggi, kadi bedi ni gi ot ma jwok.” Ezekiel 3:3–9.

Ezekiel kiciko ni opwony kwena obedo ni opoyo cing bot jo me ber pa lagwok mukene, calo gin kitye ka gikelo tyen lok i jo Protestant me historia pa Millerite kacel ki kanisa me Seventh-day Adventist pa Laodicea i nino me agiki. Ka en okwero me opoyo kwena man, remo pa gin ma gityeko woko pe kiwacciyo gi bino bedo iwiye.

Wod dano, acaki i i wang acung me ot pa Israel; pi meno win lok ki i doga, dok imi gi ciko me goba ki botta. Ka awaco bot dano marac ni, In ibed ka tho adier; ento pe imiyo ciko botte, onyo pe iloko me ciko dano marac ki i yube marac me, wek iwar kwo ne; dano marac meno obitho i tim me bubo ne; ento rem ne abipenyo ki i cinga ni. Ento ka imiyo dano marac ciko, dok pe odok ki i marac ne, onyo ki i yube marac ne, obitho i tim me bubo ne; ento in iwaro tipu ni. Dok bene, ka dano atir odok ki i atir ne, dok otimo bubo, ka aketo goro me kwoce i nyime ne, en obitho: pien pe imiye ciko, obitho i richo ne, dok atir ma otimo pe bibed ka poo; ento rem ne abipenyo ki i cinga ni. Ento kadi bed ni imiyo dano atir ciko, wek dano atir pe otim richo, dok pe otim richo, en obikwo adier, pien otyeko gamo ciko; dok bene in iwaro tipu ni. Ezekiel 3:17–21.

I lebul me acel ki acel apar mag buk Ecekiel, en onyutere ka balo Yerusalemu, ka ginyutu kun i kare me visiɔn ka ikin dyer Kebar, ka i cuk, dok ka i Yerusalemu. Kigolo en me tito kwena pa piny-kec me kwede ni ngol obedo ka tye ka bino i Yerusalemu. Kwena man pa ngol ma tye ka bino i Yerusalemu obedo kwena ma dong con giye me acel ne kanisa me Seventh-day Adventist me Laodicea. Kwena man nyuto ngol ki kwero pa lwak pa Katonda ma tye i Yerusalemu ma pe gitye ki cing-nyut pa Katonda. Kwena ma Ecekiel ocako me nyuto obedo kwena pa cik me Cungu ma tye ka bino cutcut.

I kin acel wiye caku apar ki acel ma iye adwogi ni keto piny, Ezekiel olokke kwedi, dok pe owaco dok ento ka Katonda oyabo doge me awaco ma yam; ci man odongo nyaka i cawa mar opwonyo pa Jerusalem, ka dong en dok twero waco.

Atye cwiny odonyoi i ai, kedo oketo an iwiye tyen na, eka owaco kwana, owacci ni, “Dii, ilok keni i ot mamegi. Ento in, aa wat dano, nen, gibiro keto tol i komi, gibiro tweroi kwede, ci pe ibiro aa woko i kin gi. Kadi bene abiro miyo lepini olum i dakin dogi, wek idok ngat matuk, pe ibiro bedo ngat manyuti gi bita: pien gi ot marik. Ento ka awaco kwedi, abiro yabo dogi, eka ibiro wacci botgi ni, ‘Man aye ma Ladit Rubanga owaco; ngat ma winyo, wek owiny; ngat ma juko, wek ojuk: pien gi ot marik.’ Ezekiel 3:24–27.

Ka Yerusalemu opoto, Ezekieli dok odok ki twero me loko dok.

Ka obedo i mwaka apar wiye aryo me twek wa, i dwe me apar, i nino me abic me dwe, dano acel ma olot ka aa ki Jerusalem obino boti, ka waco ni, “Taun gucweyo.” Ka cing pa Rubanga obedo kweda i otino, mapwod ngat ma olot pe obino; kadi en oyabo doga, okato wang i kare ma obino bota i dyaang; eka doga oyabore, an pe adong olil. Ezekiel 33:21, 22.

Kweyo pa Yerusalemu kanyutu tye cing ki kweyo pa kanisa me Laodicea pa Seventh-day Adventist i nino me agiki. Kweyo meno otimme ka jo ma kikwongo ocilo kido i Yerusalemu i cabitara me abiro acel ki abiro cing acel (chapter nine) dong kikelo malo calo kanisa ma loyot. Jo me Laodicea ma tye i kacel pa Yerusalemu kikwayo woko, dok jo mia acel ki angwen rom acel ki angwen alif kikelo malo ka ker me weng me ducu kigero. Ker meno me weng me ducu kiketo calo lakweny pa gengo ker me kica i apwoyo. Ker me kica i apwoyo rwate ki ker me weng me ducu i cike me Sunday, dok ker aryo magi kiketo i rwom me historia me profesi ma nonge i buk pa Ezekiel. Cabitara apar acel me akwongo, ka Ezekiel kiketo i kin kit ma rwate ki kany me lagony, kwanyo lok i kom pwony pa kanisa pa Lubanga ka jo pa Lubanga lokke ki ngec ki i kanisa ma lweny, ma kigonyo ni otwero ki bel me ngano kacel ki yat marac, dok doko kanisa ma loyot, ma kigero ki twero me ceto pa ngano pa Pentekoste.

Koni in, laloc maraco ma itye prince pa Israel, ma nino ni obino, ka tim marac bino wa kwede agiki, Mukama Katonda owaco man: Gol diadem, ki iwal korona; man pe bino bedo calo mukato: kwiri en ma obot, ki ibedi en ma malo piny. Abiro kelo obal, obal, obal i kom man: ki pe bino bedo dok, nio ka en ma twero pa man obino; ka dong abiro miye. Ezekiel 21:25–27.

Zedekia obedo rwot me agiki pa Yuda, kede en aye “laco marac me Israel, ma nino ne obino” i but gin matye i yo. Nebukadinezara ne obedo cok me tero Yerusalemu, dok babani pa Zedekia ne gibikwanyo woko ki Babilon, ma dok gibitye me obalo ki Mede ki Persia; gin ma dok gibitye me obalo ki Yunan; dok gin ma dok gibitye me obalo ki Roma. Loko ma adek poto i Roma, ma en aye lok me kwena ka Rwot “ma rwone tye kakare” bibedo ka gamo babani me ker pa kica i cako me keto ker meno i kom yatariya.

“Boti i ‘rwot marac ma pe lengo i wangaceng’ obedo ni ceng pa kwano madit ma agiki dong oo. ‘Kwany diademi,’ inongo i twero pa Ladit, ‘kadi boti korona.’ Pe wa nyuto keken ka Kristo Kede onywako Kerne, ka dong Juda onongo twero me bedo ki rwot dok. ‘Abilo rwako piny, rwako piny, rwako piny en,’ man obedo cik mar Lupiny me kom tron pa ot pa Daudi; ‘dok pe bibedo dok, nio ka En ma rwate obed mamego bino; dok abimiyo En.’ Ezekiel 21:25–27.” Prophets and Kings, 451.

I kare me kot ma agiki, ma ocako ka yeny me joni ma tye kwo ocako i 9/11, Kristo keto tyen lok me ker marom.

“Ka anjelo angwen oywako, Kristo biyiko Ker me.” Spalding and Magan, 3.

Kare me yubo cako i 9/11, dok i kare me cik pa Ceng Nino Pa Yweyo, got maleng me wenglyelo kelo awot malo malo iwiye ot pa got dok iwiye got weng.

Lok ma Isaya wodo wa Amoz oneno ikom Juda ki Yerusalemu. Dok ibedone i nino me agiki, got pa ot pa Lubanga bine cike iwi got, kidi bine yelo malo loyo tum; ci rok ducu bine lung iye. Kacel dano pol bine bino, ci gibine waco ni, Wabed ka wa aa, wa dok wa tino i got pa Lubanga, i ot pa Lubanga pa Yakobo; ci en obed wa pwonyo i yo ne, kadi wa bene wabine wot i kore yo ne: pien cik bine aa ki Saiyon, kadi lok pa Lubanga bine aa ki Yerusalemu. Isaya 2:1–3.

I nino 9/11, yamo onongo oyabbe ka pud odwokke, ci man oyubo cakke me keto woko Ker me Daniel aryo, ma kelo calo got ma pe ngweno ki cing ma kibuto ki i got, ma tyeko piny lungwen.

“Anyuta man en omiyo i mwaka 1847 ka obino wa lwak pa jo-wote me Advent ma tye ka gwoko Sabato, dok ki i kin jo-ni, manok keken ma gineno ni gwokke onyo tye ki tek ma romo tero dogola kin gang pa Katonda ki joma pe oyie. Kombedi cobo pa anyuta man ocako kene ka nen. ‘Cako pa kare ka peko man,’ ma kelo woko kany, pe tye ka lok i kare ka dog-goba-cwer me cwerobwiny bicako cwero, ento i kare manok tutwal ma tye anyim ka pe gicwero, ka Kristo pud tye i Kama Maleng. I kare meno, ka tic me warru ociko ka tayo, peko bibedo ka bino i lobo, dok bwal bicwer tam, ento gibinwongo ginageng me pe gikwanyo tic pa malaika me adek. I kare meno ‘koth me agiki,’ onyo yweyo me kot ki i wang pa Rubanga, bino, me miyo teko i dwon malac pa malaika me adek, dok me yubo jo-maleng me cung i kare ka dog-goba-cwer me agiki abiriyobino cwero.” Early Writings, 85.

Kriso cako Ker Maco ma pe tum i kare me kot me agiki, ci Kerne tye iye Ker me kica ma kiketo i apii kruc, dok tye iye bene Kerne me wic ma tye i cik me Ceng Nino Dyeng. Zedekia oo i Babilon (Ker me acel), oo i Medo-Persia (Ker me aryo), oo i Girik (Ker me adek) ci oo i Roma pa lugen ma pe ngene Lubanga (Ker me angwen), nyuto lok me ginac ma tye ka telo i Ker me kica. Ginac meno nyuto rwom me lok me ginac ma rwatte kwede, aa i Roma pa Pope (Babilon me cwiny, Ker me abic), oo i Amerika me United States (Medo-Persia me cwiny, Ker me abic ki acel), oo i United Nations (Girik me cwiny, Ker me abic ki aryo), ci oo i kub me acel me rwom adek pa lakwena, kwene, ki lanebi ma goba, ma gin weng ka rwom acel tye ka timo Roma me kare-ni (Roma me cwiny, Ker me abic ki adek ma aa i ker aryo ki abic).

Loyo pa keri meno i Daniel aryo ochany ki got, kadi jo ma tye amin pa Lubanga gin got i wi ot-adoro.

Wubedo, calo lwet ma tye ka kwo, gibedo ka yubo woko bedo gang me cwiny, kapat me layub ma maleng, me cwayo yo cwayo me cwiny, ma ka kwo i wang Katonda pieno i Yesu Kristo. 1 Petero 2:5.

Triumph marac ma pe tumu no oloyo ker pa lobo, dok oo cwec piny weng. I Ezekiel otela mar piero angwen wangwen niooo i agiki pa bukone, ker acel meno kinyuto calo kacok pa Aboro ma oo cwec piny weng ki pi pa kwanyo ngima.

Wan wabed dong mede ki jami eni i lok adwogi ma bino.