I ngat ma aa ki i Testimonies, volume five, ma wa bene tye ka paro i kom iye i lok manok mapol me coc; kiwaco ni onywako wa i kom anyuta me ot got ma kiweko bot Ezekiel, Isaiah, ki John:
“Pwony man bene dong pi anyim wa. Myero wa cung gengen i kom Yubbe, pien kare acel tye ka i wang wa ma bi temo cwiny dano. Kristo, ka tye i kom Got Oliva, ocako loko kwo ma lweny kacel ki ngol marac ma ne pe romo bino me wyamo bedo me dwogo Kwene me aryo: ‘Ubibino winyo lok me lweny ki wie lok me lweny.’ ‘Lobo acel bibedo ka pire tek i kom lobo mukene, ki kerajaan acel i kom kerajaan mukene: kacel ki guro, ki two marac, ki yeny piny i kabedo mapol. Man ducu en cakke me cana.’ Katikiro man pe olubo ducu ka i kare me kwanyo Yerusalemu, ento gin tye ki tic ma dong twero ma maleng i nino me agiki.”
Ngec me Av mwe aboro romo adek
Tisha B’Av, ma i leb Ibru nywako ni “Dye Av me Adek ki Wangwen,” en nino me Jwiyudi ma poo pinywa i kom balal me Kacel me Kwanza ma jo Babilon balalo i mwaka 586 BC, kadi wa Kacel me Aryo ma Titus balalo i mwaka 70. Balal aryo magi weng otime i nino acel kun dong otik ki kare me mwaka acel—nino me 9 me dwe Ibru ma nyinge Av (mapol kare opoto i dwe me July onyo August i kalenda me Gregorian). Ka Daktari White oketo balal me Yerusalemu ka rwom ki “kare ma bi temo cwiny jo ludito” i nino me agiki, en tye ka nyuto balal aryo ma weng tye ka calo anyut me cike me Nino me Aleng ma cok tye ka bino.
Waraga apar wiye apar abicel ki abicel me Daniel apar ki acel tye ka konyo cik me Nino me Kwan, dok rwatte ki waraga apar abicel ki acel. Iye Ezekiel, kwanyo me Jerusalem ki tiyo kwede me nyuto pokore me nyako ma ribo ma ngene ki ma pe ngene ka i cik me Nino me Kwan. Ezekiel obedo jen jenyo i Babilon ka ki kawo en ki cing tip marac me anyim i Jerusalem me neno bene pokore meno ka i kabedo abicel ki wiye apar acel.
Ka otimme i mwaka me abicel, i dwe me abicel, i nino me abicel me dwe, ka an abedo i otara, ci jodit pa Juda bene abedo anyima, ci cing pa Wonye Kuc obino kanyo i worra. Ci an aneno, ci nen, gin mo acel ma kitone calo kite me mac: ki i twolone piny wa, mac; ci ki i twolone malo wa, calo kite me lem, calo rangi me amber. Ci en ocwalo kite me cing, ci ojwala an ki yicu me wiya; ci cwiny oyuta malo i kin lobo ki polo, ci okweya i nying neno pa Lubanga dok i Yerusalemu, i doggola me dyer me iye ma ororo i kabedo me norte; kanyo ma komberere me cal me nyeko obedo, ma kelo nyeko. Ezekiel 8:1–3.
Kabedo angwen aryo me abicel i buk me abicel adwogi i dul me atangalo me agwoko, kede Sister White, ka en tye ka loko i kom Ezekiel 9, onyuto pe keken ni man obedo cing me agwoko acel kede ma tye i Revelation 7, ento bene ni Jerusalem kelo nyuto kanisa me Seventh-day Adventist me Laodicea i nino me agiki.
“Jo ma pe twero cwer cwiny pi tur marac me yeye gin kengi, kata pe twero mwolo pi bal pa jo mukene, obin pe ki anyim me Cik me Lubanga. Obanga cwalo jo otego bene, lwak ma tye ki gagi me nek i cingegi: ‘Wu ilub en ceng i iye taun, kacel ki kwo: wangwu pe obed me ngwero, pe bene obed ki lito: nekunu weng dong, luwot ki luwot matino, nyako, lutino matino, ki mon: ento pe wu ton ikom dano mo keken ma tye ki anyim; ciwu cak ki ka maleng na. Ka dong gicako ki lupwonye mapol ma nen calo ki nyim ot.’”
“Kany waneno ni ekalesia—karama pa Lacoo—ene aye obedo me acel me neno cwercwiny pa mirima pa Lubanga. Dano macon, gin ma Lubanga no omiyo tye ki terang malit, ci guno keken ma ginywalo calo lindedo pa yub me cwiny pa lwak, guwelo cing gi i cing ma gubed kiye. Gukwanyo ka ma pe myero wa bedo ka yenyyo mujijia ki nyuto me kero pa Lubanga ma twero neno kore calo i nino mukato. Cawa guwoto ka lokke. Lok magi tugo ka pe giye, ci gidwogo ka loki ni: Lacoo pe bi timo maber, kede pe bi timo marac. En lito loyo me nyuto lwak mege ki bura. Kit man, ‘Lum ka kwo maber’ aye koko ma lwak ma pe gibidok gang ka juk cogo dwogo dwone gi calo turumbeta, me nyuto lwak pa Lubanga bal gi, ki od Jacob richogi. Gwok man pe gucok me gwoko, aye gin ma gineno cungu me ngol me atir pa Lubanga ma gubino cwer cwiny pire. Dano, nyako ma pud pe okwongo cato, ki lutino matidi, duc gityeko woko kany-ki-kany.”
“Gin ma marac ma luworo ma gin ma gitye ka cweri ki koko pi gini, ne gin gin weng ma wang dano ma tye ki twero matino keken twero neno; ento gin ma maraco ahinya loyo, gruc ma ocuko anywola pa Lubanga ma leng ki maleng, pe gitye ka nyuto. Jalubira Madit pa cwiny dano ngeyo gruc acel acel ma gitimo i mungi i mung bot lupor marac. Dano magi cako bedo ka giye ni gitye ber i boko-boko gi; ka pien oyot pa lokke pe nongo mabor, gikwano ni, ‘Ruoth pe neno,’ ka dong gitimo calo en otyeko weko piny. Ento en bino nongi i gwokgi pa poreno, dok bino yabo i wang jo mukene gruc ma ne gitye ka gwoko matek me pino.”
“Pe obedo mapire tek i rwot, pe obedo ki rwom me cing acel onyo me yec pa lobo, pe ka bedo i dyero maleng, pe gin mo acel kelo gwoko dano wek pe gityek ginge ka gicweyo twero me cing-gi i cwin-gi ma lwongo. Jo ma oneno-gi calo me rwate kede me kare kene, nyutu ni dong gitye ka bedi jatelo i kwero me yele, dok gin adwogi i cing pe me lamo kede i tic marac me golo adwogi pa kica pa Lubanga. Cing-gi marac, en pe biye ka leave nining; kede i worre en timo kwede-gi pe ki kica.”
“Ki cing malit me iye ka Lubanga ogwayo bedo Kwene ki jo ma gunongo wang marac matek, kede ma gucako ni twero me loki i tic me tiyo bot wengine. Cawa acel gubedo lutic Kwene ma lek, ma gunongo kuc ki bedo Kwene kede ker Kwene; ento guleko ki i Kwene ci gupwonyo wengine i boro, ci pi meno kigolo gi i bwo me cwercwiny marac me Lubanga.” Testimonies, volume 5, 211, 212.
Buk pa Ezekiel weng omyere i kine me balo Yerusalem. I cing adwogi pa Ezekiel, ker me Nebukadinezar ma tye ka mede pi mwaka acel ki dwe abicel pe iwang acel keken kiketo anyim maber; ento “tito ma oyot kato” me ciko pa Yesu i Matthew abicel-angwen tye i nino me agiki. I buk pa Ezekiel, rwom me ada man tye i cik acel ki angwen.
Nino 15, 588 BC
Dok i mwaka me aboro ki abic, i dwe me apar, i nino me apar me dwe, lok pa Yehova obino boti, kawacho ni, In latin dano, coor nying nino man, ee, nino man keken: kabaka pa Babilon ocako keto kwole i Yerusalemu i nino man keken. Ezekiel 24:1, 2.
I kare ma, ma bene kinyuto ki adwogi mukene ma tye i Baibuli, omwogo me keto opo mar dwe apar wiye aboro ocako. Lok pa Mukama ma bino bot Ezekiel i kare meno obedo nyig lok pa taon ma opong ki remo, ma kiketo calo agulu ma tye ka bilo, dok ki i ngeye mac madu. Nyig lok meno oyero ka konyo nyuto poko kwede ngol ma biro i Yerusalemu, dok i capa acel meno bene, dak pa Ezekiel onyuto ka ki ka iwoto iye ki two marac me piic calo cim me nyuto ni omwogo ma i agiki bitye ka balo kabedo maleng ocako.
Dok pa Wecu obino boti kica ka wok, ka twero ni, In latin dano, nen, Abinero ki i cingi gin ma wanggi mito adada ki coko acel; ento pe ibedo ka iyo, onyo ka yi, onyo dog yi pe opong woko. Juk iyak, pe imii iyak pi joo ma oto, twin por me wori i wiwi, ci iruk katyi mamegi i tiendi, pe igwok dogi, kede pe icam cam pa jo. Ci aloko bot jo i odiko; ka otyeno dako na oto; ci i rcok acako atimo calo atir ma ki ciko an. Ezekiel 24:15–18.
Ka dong jo ma tye i kabedo pa Ezekiel pe neno twero ni ngo ma nongo pire tek i lok-kal pa en ki to pa dako ne.
Ci lwakony peko ni, “Pe ibedo ka twero wa ni jami magi nyo obedo ngo bot wa, pien itimo kit man?” Ka ce acamogi, “Lok pa Rwot obino bot an ka waco ni, ‘Waci bot gang Israel ni, Man aye lok pa Rwot Katonda: Nen, an adwoko kac lela mara, ma obedo ber pa teko wunu, gin ma wange wunu mito, kadi dong gin ma cwiny wunu kwoleko; kede wot wun gi nyara wunu ma wulekogi, gibibino ka too ki pala.’” Ezekiel 24:19–21.
Dhako Ezeekiel ki keno kacel pe itye ka nywako gin ma kipwodde ni “gin ma iyero wang i” i butekete. Balupok ma nongo ngec pa lok me Baibul nywako ni kwo me kucobo pa dul oro onongo tye me dwe apar wiye me adek, ento kucobo pa Cestius ki pa Titus onongo tye me mwaka angwen aa ki mwaka 66 nio i mwaka 70. Ka ikwano kare man ki atir aa ki kucobo me acel pa Cestius nio i ka gubalo ducu, obedo mwaka adek ki diric, ento ka i tiyo ki “kwano ma rwatte ki mwaki ducu,” ma en yoo me kwano ma Baibul tiyo kwede tutwal, obedo mwaka angwen. Ngene ni kwano aryo weng tye atir, miyo wa twero neno mwaka adek ki diric aa ki Cestius nio i Titus, dok wa neno bene mwaka angwen.
Wa wa tye ki jo camber adek me cik pa Sunday i ka peto aryo me Jerusalen, dok gin ikom lok me kit ma otimo i nyig lok me aryo ni myero kiyub iye i cik pa Sunday ma tye ka bino kare manok—ka Laodikea kicwalo woko ki i dog pa Rwot. Cak pa dyer pa Nebukadneza kiketo cing iye ki to pa dako pa Ezekiel. I kare me to ne, Ezekiel kikelo cik ni pe obed ka peko onyo ka koko piny i wang jo, pien en aye cal me Jo Yuda ma kigolo gi ka gitye ka tero gi i bwo captive.
Cak pa mwaka angwen ma aa i 66 paka 70 kijingo ki cing me gin ma marac me ketho ma obedo cing pi Lukristo ma i Yerusalemu me tye.
Ka pe obinongo ni i do omito twero marac ma kelo tieko, ma Daniel lanebi owaco iye, ka cungo i kabedo maleng, (ngat mo ma kwano, we ni obed ni angeye:) ci jo ma tye i Judaea ogwed i got. Matayo 24:15,16.
Kwo orwonyo aryo ma rwate ka keken, ka orwonyo aryo weng bene tye ki “cim” i caku pa orwonyo. Ka Ezekiel owaco ngec me gin ma to pa dako ne owato kwede, kacel ki pe ma otuku iye, en owaco tyen lok, ci onyiko ka man:
Ci Ezekiel obedo ni wek cing me adwogi botu: calo gin ducu ma en otimo, un bene ibitimo; ka gin man obino, ibinongo ni An a Yehova Rubanga. Ezekiel 24:24.
Cik me too pa Ezekiel obedo gin me nyutu me timoro ma cok ocelo i Yerusalemu ki i Tempel, dok ki twecwiny ma olwongo i Babilon. Cik me gin marac me golo acam, ma Daniel owaco i kom, obedo gwoko me peko me tonyo woko ki i timoro, ento opiimo me lweny aryo mago weng tye ki cik acel i cakke gi.
Bino bibedo kwo dyel me yubo lok pa ajwaka mapwod me ceng Ceng Nino Ngec ma tye cok bino, dok too pa dako pa Ezekiel en cing me nyuto ni kanisa me Seventh-day Adventist me Laodikea dong kelo woko weng; ento Ezekiel en cing me nyuto jo alufu acel ki mia angwen ki angwen, dok en cing me nyuto bandera ma ikelo malo i acakki me kwo dyel. Ezekiel en bandera pa jo alufu acel ki mia angwen ki angwen i acakki me kwo dyel pa Babilon, dok cing me nyuto me gin marac ma timo yweyo i acakki en “cing” pa Roma. Cing acel loko ku i yubo me ndani, dok acel mabor loko ku i yubo me iye. Adaa, yubo ne tye bot jo Kristo mwaka 66, ento cing me yubo ne obedo Roma. Cing i balo pa Babilon ne obedo dako pa Ezekiel. Roma en kibina pa jo ma rwate anyako me lee, dok Ezekiel en cing pa jo ma rwate lak pa Katonda.
Kinde me agiki aryo me agikone
Lwanya me acel obedo pi dwe apar wiye abicel, dok lwanya me aryo obedo pi mwaka angwen. Lwanya aryo magi arii oyudo “timu ma rwate loyo” i nino mag agiki, dok lwanya aryo go arii gubedo ka rwate ter ki profesi me mwaka mia adek ki abicel acel, kacel ki nino apari wiye abicel, ma tye i Niyabo 9:15.
Cak me dwe mar dwe abicel me Cik me Niyabo abiro, tyen 10, onongo tye ki lok me kwena ma nyuto kare me mwaka adek ki pyer abicel, ma tyeko i iye tedo me mwaka angwen, ma tye ka rwatte ki namba adek ki pyer abicel, kede ma nyuto pwony pa Islam ma cako aa. Tedo man me mwaka angwen nongo twero iye i kwena ma ocako ka dwe acel ki pyer abicel (dwe abicel) me myaka mia acel ki pyer abicel otum tyeko, eka mwaka mia adek ki pyer abicel kede nino apar wiye abicel gucako. Ocako i 27 July 1449, eka i nge mwaka angwen, Islam okelo tedo me nino abicel ki abicel iwiye acel i kom Constantinople, ma otum tyeko i 29 May 1453.
Ka lapeny marac me kare ma cako i nino dwe aparo aryo, 27, mwaka 1449 ocung i nino dwe aparo aryo, 11, mwaka 1844, miaka angwen me tic me malaika me acel ki me aryo ma aa i 1840 nio i 1844 ojwero kede mwaka angwen me kwo-cing me mwaka 1333 nio i 1337, kede bene mwaka angwen ma aa i 1449 nio i 1453. Jo wang-ada angwen-ni adek, ma weng gin calo rwom acel atir i lain me porofeto acel, ginyuto kare me mwaka angwen ma en me cik-cik, ka tic me malaika me acel ki me aryo me 1840 nio i 1844 dok iwot i historia me tic me malaika me adek. Jo wang-ada adek-ni gicako calo kwo-cing me mwaka angwen i historia me jo mia acel ki abic aparo aryo ki angwen. Kare ma me mwaka angwen-ni bene ki-nyuti ki kwo-cing me Yerusalemu i 66 ki 70.
Acakki me lweny me coko pa mwaka angwen ma Cestius ocako i mwaka 66, ka dong Titus omedo tyen kwede i mwaka 70, okwanyo cal me alfa kacel ki cal me omega i kom kare me mwaka angwen. Kare meno tye bene ka kicako kwanyo cal kwede calo mwaka adek ki nusu, ma dok rwatte gi mwaka adek ki nusu me porofeta ma Roma me pa papa otwongo iye ka ojuko kabedo maleng.
Ento lacak ma tye ki i oko pa hekalu, iweki woko, kadi pe ipim; pien gitye omiyo bot jo Loka: kede taon maleng gibibuto ki tyen-gi pi dwe artar ki aryo. Kede abimiyo twero bot lakadena abic, gin bibiwuŋŋa pi nino alufu acel ki mia aryo ki tuk me abiro, ka gitye ki rwak me bulap. Niyabo 11: 2, 3.
Ki gibik ki dog tong, dok gibitero calo jee ma otwero i kin dano me rok ducu; dok Yerusalemu obed ka luro kinyo i bot jo ma pe jo Yuda, nio kare pa jo ma pe jo Yuda twero opong. Luka 21:24.
Ber pire tek me ngeyo ni atiyo ki kite me kwan kare me “inclusive” kacel ki me “exclusive” i kare ma kikelo ki cimbolo alfa me Cestius wa i cimbolo omega me Titus. Man nyutu ni tyo me kare aryo kikonyo ki lok me gin acel. Wan wa cako dong kwedo ki cik man me Baibul ka wan nenno (i nyig coc mapol angeyo) kare ma tye i dyere me yito pa Yesu i Caesarea-Philippi (Panium) kacel ki wuot pao i Got me Transfiguration. Jo coc me Baibul aryo giketo nino abicel, ento acel okwalo nino aboro.
Ka i nyuma me nino abicel, Yesu omedo Petero, Yakobo, ki Yohana owadgi, ci omwogo gin i got malac gi kekengi. Matayo 17:1.
Ka nyuma me nino abicel, Yesu okwanyo Piotero, Yakobo, ki Yowana, dok otelogi i dye got malo atata keken: dok oloko kit neno me kommi i nyim gi. Marako 9:2.
Ka obedo ni ka i nino adek aboro ka ikato lok man, en oyako Petero ki Yohana ki Yakobo, dok odongo i got me lego. Luka 9:28.
Kibalo me Yerusalemu tye ki tic acel “ma tye kakare adwong” i nino me agiki, dok kibalo meno en dano aryo ma tye ka nyutuogi ki Babilon ki Roma. Dano aryo mago rwatte kacel, ento gi miyo jami me lunabii ma pe rwatte acel, kadi bed ni gi doko maber tutwal pi medde tic me pwonyo ada. Kubo Yerusalemu ma Roma otimo (66 nyaka 70) obedo mwaka angwen, ma bene tye ka nyutu mwaka adek ki kabedo. Mwaka adek ki kabedo rwatte ki tyeko iweyo kabedo maleng ki luwote me polo piny, ma oyubibwate ki pageni ki paapasi. Iweyo paapasi onongo tye pi mwaka adek ki kabedo me nyonyo, calo ma onenwone ki mwaka adek ki kabedo me ada i kubo Yerusalemu ma Roma otimo.
Kato ma ciryo angwen-ni bene rwatte ki kare me mwaka angwen ma ikare ni rwatte ki lanyut me porofeta ma nyuto cako me Islam ka i wot, ka dong i ngeye cako me rwot me tic pa gulu pa maleka me acel ki me aryo, ka dong maleka me adek. Cestius wa i Titus rwatte ki wil pa Roma me papa, dok bene ki wil pa Islam. Wil pa Roma ki myaka adek ki nus pa Cestius ki Titus rwatte ki myaka adek ki nus me nyig coc pa Roma me papa, ci ka nyuto jami aryo magi ma gin Roma me pigan ki Roma me papa. Wil pa Islam rwatte ki historia acel no ka ingene ni obedo mwaka angwen, ento calo bene ki wil pa Roma i historia meno, Islam rwatte ki teko me aryo ma tye ki bwo wil pa Islam—man obedo Adventism. Kare me myaka adek ki nus keto ter pa Roma i kibedo ne aryo weng, ento kare me mwaka angwen keto ter pa Islam ki Adventism. Roma me pigan ki Roma me papa pe romo poko i porofeta, dok Islam ki Adventism bene pe romo poko.
Man tye wa i yo me profesi ni ka wa tamo ikom lweny me coko Babilon, myero ni ngec aryo pa kare onen i cal me lweny me coko mar dwe apar wiye abicel. Moko aryo me kare i lweny me coko ma Roma okelo, i yo me profesi twero ni juki moko aryo me kare i lweny me coko ma Nebukadnecar okelo. Lweny me coko pa Nebukadnecar mar dwe apar wiye abicel bene twero ni ngeyi calo kit me mwaka acel ki kabedo. Dwe apar wiye abicel en mwaka acel ki kabedo, dok acel ki kabedo twero ni loki calo mwaka 1.5. Lweny me coko pa Nebukadnecar obedo karacel dwe apar wiye abicel ki mwaka one point five (1.5).
Dwe apar wiye abicelwii acel miyo adwogi bot teko ma obedo me tye ka nyonyo Yerusalemu piny, dok mwaka 1.5 no miyo adwogi bot Islam. Koko me kwano me proro ma nyuto dwe apar wiye abicelwii acel nyuto Babilon, dok koko me kwano me proro mukene nyuto Islam. Pe wan onongo wa cako pwony anyut me kaka wa poto iye me tic ki mwaka 1.5 kacel ki Islam, ento myero ngene ni kwano me cawa aryo i ka balo ma Roma okelo, acel rwate ki koko me proro me Roma, (me piny kacel ki me papa), dok mukene rwate ki koko me proro me Islam. Kit ma calo man gunonge i balo me Yerusalemu me alfa kacel ki omega weng.
Kweyo pa Yerusalemu ma otinyo mwaka angwen ki Cestius ka ki Titus tyeko nyutu agiki pa rwom me profesi ma ocako ki kare me mwaka adek ki aboro, ma ogikire ki kweyo pa mwaka angwen ma anyuto rwako malo pa Islamu; ci kare me agiki me mwaka angwen i rwom acel kunu bene tyeko nyutu rwako malo pa bendera pa ji aluk lakwena ki angwen.
Wa wabicak kwede jami manok i cing acoya malubo.