passage unavailable

This passage is not yet available in .

Atek keno mukwongo en aye cala me ada mapol, ento acel ki i wil me ada ma gin twero kacel kwede en atek keno adek me agik i Juda—Jehoiakim, Jehoiachin, ki Zedekiah—ma i turn gin kelo cala me Cyrus, Darius, ki Artaxerxes. Cyrus, Darius, ki Artaxerxes bito gin kelo cala me cikgi adek ma orumo ki i mwaka 536 BC oo wa i 457 BC; ma bito gin kelo cala me malaika adek me Revelation apar wiangwen ma bino i 1798, April 19, 1844, ki October 22, 1844, ka acel acel. Historia me bino pa malaika adek me Revelation apar wiangwen dok iwilone atir ada, nywal i nywal, i kare me keto cing me apii alufu acel ki mia angwen adek ki angwen, kwo ma nyuto ni laini me profesi ma cako ki mafuta pa Saul calo kabaka oo i agikkine ka kanisa ma lyeto bedo iwiye gi mafuta i cik me Sunday ma tye cok ki bino. Laini man tye ki wil pa kabaka Josiah, ma dok cen i ngol pa Jeroboam i Bethel ki Dan i 977 BC.

Apari ki aryo

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Kare nino duc Jeroboam ocako kwede bedo kabaka bene myero abicel me aryo; ci onino ka kwede ojwok kwede kwarone, ci Nadab wode omedo bedo kabaka ka loce. 1 Kings 14:20.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

I kare Jeroboam oyubo Shekem i got Efraim, dok odak iye; ci oa kunu, dok oyubo Penuel. Dok Jeroboam owaco i iye kene ni, Kombedi lo kal macalo bidok i gang Daudi: Ka lwak man odwogo malo me timo cwiny i ot pa Yehova i Yerusalemu, ci cwiny pa lwak man bidok cen bot rwotgi, ma en Rehoboam rwot pa Yuda, ci gibinak an, dok gidok cen bot Rehoboam rwot pa Yuda. Pi man rwot oketo tam kacel, oloso nyarimaco aryo me lwet, dok owaco botgi ni, Peko mapol un me tye malo i Yerusalemu: nen lubaŋi, in Israel, ma okwanyo ci outo ki i lobo Ejipt. Dok oketo acel i Betel, dok mukene oketo i Dan. Dok gin man odoko grɛk: pien lwak odhi me coyo anyim acel, wa i Dan. Dok oloso ot pa kama me malo, dok oloso ajwaki ki i kin lwak ma piny tutwal, ma pe obedo ki i nyig Lutwi. Dok Jeroboam oketo dyel i dwe me aboro, i nino me apari ki abic me dwe, calo dyel ma tye i Yuda, dok ocwako i wi keno. Itye manoketyo i Betel, ka ocwako bot nyarimaco ma en oloso: dok oketo i Betel ajwaki pa kama me malo ma en oloso. Omiyo ocwako i wi keno ma en oloso i Betel i nino me apari ki abic me dwe me aboro, ma en i dwe ma en kene ocako ki i cwiny ne; dok oketo dyel bot jo Israel: dok ocwako i wi keno, dok owoto yubilo. 1 Rwodi 12:25–33.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

490

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Ci obedo ni, ka jo weng ma ngeyo en cono dong oneno ni, nen, en tye ka loko lok me ajwaki i kin jo ma tito lok pa Katonda, ci lwak oto lok i kin gi kengi ni, Gin man ngo ma otwono i kom wot Kish? Saul bene tye i kin jo ma tito lok pa Katonda? Ci dano acel ma aa i kabedo acel ci odwoko owaco ni, Ento ngat ma en won gi en ngat angwen? Pi man lok eno odoko dog-obita ni, Saul bene tye i kin jo ma tito lok pa Katonda? 1 Samuel 10:11, 12.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Ka nen, dano me Mungu onongo obino aa ki i Yuda ka kwo me lok pa Lakwena i Bethel; ka Yeroboam onongo otimo ka tye but otwero me cwako yubani. Ka ocako koko can ikom otwero i lok pa Lakwena, kede owaco ni, In otwero, otwero, man aye lok ma Lakwena owaco; Nen, latin acel obibinywalo i gang Daudi, nyingne Yosia; ka ikomyi aye onywako lulub leb me kama maleng maleng ma cwako yubani ikomi, ka cogo pa dano bene obicwako ikomi. Ka iye odiyo anyut i nino acel kanyo, ka owaco ni, Man aye anyut ma Lakwena owaco; Nen, otwero obiyaa woko, ka yobbo ma tye ikome obed opong woko. Ka obedo ni, ka kabaka Yeroboam owinyo lok pa dano me Mungu, ma onongo okoko can ikom otwero i Bethel, opor cingne ki aa i otwero, ka owaco ni, Mak wot kumene. Ka cingne ma oporo ikome ogeng peke, pien pe onongo twero dok drewone kene.

Kadi owang altar bene oyabeke, ci pro me altar opwodany ki woko ki i altar, calo cing me anyuta ma dano pa Mungu omiyo kunu i lok pa Mukama. Ci kabaka odwoko owaco bot dano pa Mungu ni, “Komb ira wang Mukama Mungu mii, kadi i lega pi an, me cingi adok bot an dok.” Ci dano pa Mungu onek Mukama, ci cing pa kabaka odok bot en dok, ci obedo calo ma obedo kwede con. Ci kabaka owaco bot dano pa Mungu ni, “Bi gangna kweda, i yweyo keni, ci ami ibin me acaki.” Ento dano pa Mungu owaco bot kabaka ni, “Ka iromo miyo an abic gang mii, pe abidony kwedi, kadi pe abia camo mugati onyo amato pi i kabedo man: pien kumeno aye lok ma giciko an kwede ki lok pa Mukama, ka gikwano ni, ‘Pe icam mugati, kadi pe imat pi, kadi pe idok ki yo acel ma ibino kwede.’” Omiyo odok ki yo mukene, ci pe odok ki yo ma obino kwede i Betel. 1 Kings 13:1–10.

Kwak pa lutino ngat adwong en aye pe camo kacel ki Jeroboam, kata ka iye obedo kede culu me “diyo me ot mamegi,” tye rwate ki Herod ma ocwalo ni Salome dibo me kerre.

Ka ceng ma opor obino, ma Herode i nino dyelane ocako cam madu me telo pi dyelane bot rwodi, jotelo me anywal madit, kacel ki jodito mapol me Galilaia; ci ka nyara Herodia en aye odonyo iye, okwanyo myel, keken omiyo Herode kacel ki jo ma obedo kede cwiny maber, rwot owaco bot nyako ni, Penya odek mo keken ma imito, an amiyi. Ci osingone ni, Ode keken ma ibipenya, an amiyi, wa i abic me kerna. Ci odoko oko, owaco bot minne ni, Anga ma apeny? En owaco ni, Gic wic Yohana ja batija. Mark 6:21–24.

Cik Herod me cing me rwom me obedo i nino me nywalone. Herod en cal me Roma, kadi dong rwot apar ma tye i Niyabo lok apar wiye abiro gi twero me piny apar ma Roma opwonyiwore iye i Daniel abicel aryo, kacel ki cing stop apar me i wiye abicel aryo. Nino me nywalone kiketo cing ka rwom me abicel acel oyubore ka rwom me abicel aryo oyubo ka cik me Sabato me Ca tye ka bino, dok i kit man, en nino me nywalo me United Nations calo rwom me abicel aryo i porofeto me Baibul. I cik me Sabato me Ca ma tye cok ki bino, rwot apar, ma Jeroboam oketo cal i twol apar me anyom me kabedo, gi yee me cwalo rwomgi bot lela pi saa acel i Niyabo lok “abicel aryo”.

Pien Obanga ocweyo i iye i cinggi me timo dano i tamme, ki me rwatte, dok me miyo locgi bot lebec, wa i kare ma lok pa Obanga obino temo. Niyabo 17:17.

Ka wa pud wanwoyo ku porofeti pa Ezekiel i otino acel me angwen, wa bineno dong kare “apar wiye adek” ma Ezekiel kene oyero nyutu kare anyuta. Waymark apar wiye adek magi, ka wangeyo gi i kit ma romo, gityeko i kin piny kacel ki jo pa Katonda. Piny ma Ejipt tye ka nyutu, kiketo iye kare anyuta ma twero acel ki acel, dok Tiro kiwaco piye wang acel, dok i kare mukene acel ki acel ma tye abicel ki acel, Yerusalem en gin ma owaco i kom. Buk-ni ocako i mwaka 592 BC, ma en mwaka me adek gangwen i cik pa Yubili ma apar wiye abiriyo, dok otino me angwen piero acel i Ezekiel onyutu ni October 22, 573 BC en agiki pa cikno. Cik pa Yubili onyutu kare me kwayo akeca pa jo mia acel ki angwen dong abicel ki angwen ki angwen, ki i 9/11 wangweny i cik me Sunday ma tye cok-cok ka bino, ma dok kinyutu i fractal pa lok me kare acel-luworo kanyingi ki i December 31, 2023 wangweny i cik me Sunday ma tye cok-cok ka bino. Kare aryo magi weng, kiketo gi i kit me lanyut ki i August 11, 1840 wangweny i October 22, 1844.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Calo ki i tyen pa Yohana, Ezekiel cikwone me gwoko buk ma tye i cing malaika ma donyo piny i Revelation apari, kede bene cakwe me camo buk pa yiak, akumu, ki naku.

Nin in, wodu dano, win gin an atito ni i; pe i bed ngat makwero calo ot man makwero: yabi dogi, ci icam gin an amiyi. Ka an angeyo, neko, cing acel oconi wa botu; ci, neko, buk man olokere tye iye; ci oyarere anyim; kicoyo iye i locu ki i dyer: ci kicoyo iye koko, ki yur, ki can. Ezekiel 2:8–10.

Lok ocako konyo calo lok ma tye ki dulo adek, koro meno obedo cal me piny cing lok pa malaika adek me Niyabo ware apar gi angwen. Koro pi meno en lok me kwanyo kit me malaika me adek ma twero cingo anyim onyo keto pwony i kom joma tye i Yerusalem ma gengo iye ka giiya kede ka gimiyo two pi bal me kanisa kede me ngom, calo kikonyo iye i Ezekiel acaki abiro kede i Niyabo ware acaki abiro.

Ci ducu pa Katonda me Israel ocok dok malo ki i cherub, ka lacoo con tye, oo i wang dyiang pa ot. Ci en oluongo dano ma olwoko leno maber, ma tye ki kaalam me coc i bathe; ci Rubanga owaco botte ni, “Dhi i kin taun, i kin Jerusalem, kic ket cingany i wi wang cing co ma igol ki ma iye kwo marac pien abominacion ducu ma tye ka time i kinne.” Ezekiel 9:3, 4.

Jo ma gami ilany pa cing gitye ka cwer pi grica me kanisa ki grica me ngom, dok caden pa Ezekiel odung i kom historia pa Jerusalem ki Egypto, ma en nyut me kanisa ki lobo.

“Yic ma lonyo me cwinya pa Lubanga pe obedo atye ka otyeko bedo atir atir gic me teko ne. I kare ma peko ki can ma ot pa kanisa tye madit loyo, dul matidi ma tye ka ocung i lyel bino ka ikwo ki ywak pi gin marac ma tye ka timo i lobo. Ento maber tutwal, lega gi bino aa pi kanisa, pien jo ne tye ka timo calo kit ma lobo timo. …”

“Cik acel eni: ‘Wubed i kin taon, i kin Yerusalemu, kadi wuket alam i kom wang wi cing jo ma kimar gi ma kiywok pien abomi weng ma tye ka time i kinne.’ Jo magi ma kimar gi ma kiywok bene dong gitye ka lando lok me kwena; gikwanyo bal, ginyuto tam, kadi gityeko pire tek. Mukene ma dong gitye ka nyero Mungu ginyuto lworo, kadi giwot piny i iye ka gicwoko cwinygi i wangge. Ento ducu lyel pa Rwot dong oaa ki i Israel; kadi bedi ni joo mapol pud giweko kit me dini, tekke gi tye kwede kadi yubere dong pe tye.” Testimonies, volume 5, 209, 210.

I kin buk me Lamentations, lwor ki ma peko ma nyuto malaika adek me Revelation abino wiye angwen, lamentations ki mourning en malaika me acel ki me aryo, ci me adek en kwena me peko, cala ma en cim me yamo ma aa bot ceng wic, ma malaika angwen me Revelation abiro wiye abicel ma tye ka gengo, tye ka twero.

Misiri

I buk pa Ezekiel, tye ka angewen wiye abicel me nino ma kinyuto. Nino mukwongo i dul me nino pa Ejipt dong tye i Ezekiel 29:1, dok en onyuto mwaka 587 BC.

I mwaka apar, i dwe apar, i nino dwe apar ki aryo, lok pa Rubanga obino bota, ka waco ni, Wu dano, cwek wang-ini ikom Farao rwot pa Misiri, ka itito lok me nabi kwede, ki ikom Misiri lung: Lok, ka iwaci ni, Mano ma Ladit Rubanga waco; Nen, an atye ka i kwoni, Farao rwot pa Misiri, nyweno madit ma nino i dye yoo pi-ne, ma owaco ni, Kulu-na magi me aya ken, ci an ageto piri pi awona kene. Ezekiel 29:1–3.

587 BC en aye mwaka me lweny me cing pa gang, ma ocako mwaka acel ki dwe abicel ma pud pe oturu Yerusalemu. I kare meno Ezekiel oyebo ni Katonda biwoto Misiri piny, kadi dong owot meno bimi anyuta bot jo pa Katonda peko gi me bedo lonyo i kare ma gitye ka geno lwong me Misiri. I agiki me cabitane, cike me ayaba oloko ni Misiri ibimiyo i Babylon; ci meno onyuto kare ma ruot apar gimiyo twero pa ker gini me abiro i Babylon me anyim—ker me aboro ma bino ki i ker abiro. Porofoeta meno otim otutunu mwaka “abicel ki abiro” i ngeye, i 571 BC, calo kiketo i agiki me cabitane. Pi meno cabita 29 tye ki cano mukwongo kede me agiki me yubu mwaka ma rwatte ki Misiri.

Ka obedo i mwaka marom abirii ki abiro me acel, i dwe me acel, i nino me acel me dwe, lok pa Rwot obino boti, ka lok ni, In wan dano, Nebukaderejar rwot pa Babilon omiyo lumonyne otiyo tic mapol ahinya marac i Tyrus: wi dano duto olok kwede, ki bak wang duto odok ka opuk; ento pe onongo acamo ne, onyo lumonyne, pien Tyrus, pi tic ma gitiyo i kom ne: Pi meno kit ma Rwot Nyasaye owaco; Nen, abimiyo piny Aicupito i cing Nebukaderejar rwot pa Babilon; ka en obikwanyo jo ne mapol, dok obikwanyo mekwene, dok obikwanyo gin ma omako; ka meno obed acama pa lumonyne. An amiyo ne piny Aicupito pi ticce ma otiyo i kom ne, pien gitiyo pi an, owaco Rwot Nyasaye. I nino meno abimiyo tung pa ot pa Israel opoke; dok abimi ni yango dog i dyer gi; ka gibingeyo ni an awobi Rwot. Ezekiel 29:17–21.

Higa mar iromo acel, dwe me acel, i nino me acel me roco apar ki abicel, tye ka nyutu nino madit me agik i kin nino apar wiye adek ma tye i Ezekiel, kadi bene en aye nino acel keken ma obedo lacen katyeni i ngeyo nino 22 Okotoba, 573 BC. En nyutu kare ma rwot me nyoro i Daniel 11:42–43 omiyo ne Ejipito, kadi bene kabedo ma rwodi apar omiiyo kergi me abiro ne ker me wolu ma aa i kin abiro. Kijwoko en i kare ma “tungu me ot pa Israel” ocako kum. I Isaiah, Israel okumo i nino me yamo me olaro.

En obedo ni jo ma aa i Jakobo omed dongo kede twol; Israel bino pwod ki yubo, dok en bino tye cwal wang lobo ducu ki nyig yat. Isaiah 27:8.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

“Tim pa Kristo me yuno moo i kom jo mukwongo dako ni nyuto ni jo ma kiwot kwede opwonyo cwiny maleng, kede me miyo kuc pire tek i gin, obedo calo ton pi manok ka mbele poto madu me kot ma obedo me cako i nino pa Pentekosti.” Spirit of Prophecy, volume 3, 243.

Tito Ezekiel me poto pire tek pa Misiri owaco i mwaka 587 BC, mwaka me dyeko; ka mwaka “apar wiye abiriyo” dong okato, tito meno oyubu. Oyubu i kare ma kinyuto ki namba “apar wiye abiriyo,” ci kinyuto lok me gin ma pe otyeko nyutu i Daniel apar wiye acel, cuk me piero adek. En myero oyub i kare me cingo nyigoc pa lakwena mia acel ki apar adek wiye abiriyo ki angwen, ma kinyuto i Ezekiel cuk me abicel. I kare me cingo nyigoc, kot me nyuma oculu woko, mukwongo calo nyinyilo i 9/11, ka dok culu mapol tutwal i kare me cik pa Sunday. Oyubu calo Isaiah owaco i “nino me yamo ma aa ki kuma oceng iye,” ci Islam en yamo me kuma oceng iye, ci Islam en “atic me atar” me adek. Lok ma Ezekiel myero cam en lok me adek i acel, ma tungcel me adek obedo lok me atar.

Lok pa Ezekiel apar wiye acel ki adek ma kiketo iye cengne ginyuto i but Yerusalemu, Misiri, ki Taya. Ducu bene gin obedo ka tye ka loki ikom kwed pa buntu ma nyutre ki namba “adek wiye acel.”

Wan wabedo ki ngat ma itye ka pimo kare pa Ezekiel i coc ma abino.