Riny pa prɔfɛsi ma an atito ni ‘anyuulet pa Josiah’ cako ki buntu pa Israel macon, ka gin gikwero Katonda calo kabaka gi i mwaka 1097 BC. Abaraka adek me acel (Saul, David, ki Solomon) gitito ni gilor wang dwe apari me mwaka mo adek acel, ki i 1097 BC wa tye ka oo i 977 BC. Ka Solomon oto, buntu pa Jeroboam ki dho gang apar me tung anyim me anyomyo gityeko riny pa abaraka adek me acel, dok gicako riny pa abaraka i nyomyo me tung anyim ki me tung anyima.

Rwak me acel mamegi tye calo cing me adwogi me adyere mapol, ento acel ki i dul me adyere ma gitye ka kwo kwede en rwak me rwot me agiki adek pa Yuda—Yehoyakim, Yehoyakin ki Zedekiya—ma bende giweyo cing pa Kuro, Dario ki Atakiserikse. Kuro, Dario ki Atakiserikse bende giweyo cing pa cikgi adek ma gidhi i 516 BC wa i 457 BC; ma bende giweyo cing pa malaika adek me Niyabo me Yohana me apar wiye angwen ma gibino i 1798, Apiril 19, 1844, ki Oktoba 22, 1844, calo ma keken. Lok me gin acaki pa malaika adek me Niyabo me Yohana me apar wiye angwen dong tye ka rwatte dok nywal-nywal atika i kare me akaka pa lukwena mia acel ki angwen dwe angwen, ci ka nyuto ni rwak me profesi ma cake ki kwiro pa Saulo calo rwot oo i agiki ne ka kanisa ma loyo anyim gi kwiro i cik me Ceng me Yat ma cok bino. Rwak meno tye ki dul pa rwot Yosia, ma dwogo cen wa i buntu pa Yerobowam me Betel ki Dan i 977 BC.

Apari ki aryo

Jeroboam tye ki nyig coc me namba abiro aryo, pien en oloyo pi mwaka abiro aryo, ci dong obino kwanyo cadenne i iton lok me gin ma namba abiro aryo kelo ka twero, ma obedo nyig coc me rwatte pa Lubanga ki dano calo kikonyo ki neno pa marah pa Daniel i nino me abiro aryo, ki namba mia aryo ki abiro, ma i iye, namba abiro aryo obedo acel me apar.

Kare nino duc Jeroboam ocako kwede bedo kabaka bene myero abicel me aryo; ci onino ka kwede ojwok kwede kwarone, ci Nadab wode omedo bedo kabaka ka loce. 1 Kings 14:20.

“At-One-Ment,” ma owaco rwom me rwako acel pa Ubanga ki dano, en tic pa Kristo ma ocako i nino 22 pa dwe mar apar, onyo dwe mar apar (Gregorian); apar tyeko aryo ki aryo me twentye tye me rwom pi aryo mia ki twentye. Jeroboam ocako keno me otyeko dog otino me baaka i Bethel ki i Dan, ci dong obedo cing me nyuto woro ma pe en ada me Sunday i kube ki rwako acel pa kanisa (Bethel: te ni kanisa) ki gavumenti (Dan: te ni ngolo).

I kare Jeroboam oyubo Shekem i got Efraim, dok odak iye; ci oa kunu, dok oyubo Penuel. Dok Jeroboam owaco i iye kene ni, Kombedi lo kal macalo bidok i gang Daudi: Ka lwak man odwogo malo me timo cwiny i ot pa Yehova i Yerusalemu, ci cwiny pa lwak man bidok cen bot rwotgi, ma en Rehoboam rwot pa Yuda, ci gibinak an, dok gidok cen bot Rehoboam rwot pa Yuda. Pi man rwot oketo tam kacel, oloso nyarimaco aryo me lwet, dok owaco botgi ni, Peko mapol un me tye malo i Yerusalemu: nen lubaŋi, in Israel, ma okwanyo ci outo ki i lobo Ejipt. Dok oketo acel i Betel, dok mukene oketo i Dan. Dok gin man odoko grɛk: pien lwak odhi me coyo anyim acel, wa i Dan. Dok oloso ot pa kama me malo, dok oloso ajwaki ki i kin lwak ma piny tutwal, ma pe obedo ki i nyig Lutwi. Dok Jeroboam oketo dyel i dwe me aboro, i nino me apari ki abic me dwe, calo dyel ma tye i Yuda, dok ocwako i wi keno. Itye manoketyo i Betel, ka ocwako bot nyarimaco ma en oloso: dok oketo i Betel ajwaki pa kama me malo ma en oloso. Omiyo ocwako i wi keno ma en oloso i Betel i nino me apari ki abic me dwe me aboro, ma en i dwe ma en kene ocako ki i cwiny ne; dok oketo dyel bot jo Israel: dok ocwako i wi keno, dok owoto yubilo. 1 Rwodi 12:25–33.

Iye i lok me acakki pa dyec apar me anyom me tua, ne tye kacel ki tuntu ma onongo kicako keto calo kit me Israel me kwero Katonda calo Kabaka, dok bene calo tuntu pa Aaron ki nyinyo me wic me mwogo ma omedo goolo. Tuntu pa Aaron ne tye i lok me acakki pa Israel me kare macon, ka tuntu pa Jeroboam bene ne tye i lok me acakki pa dyec apar me anyom. “Lain malube i lain” Aaron, calo lakwena maduong, kelo cal me kanisa, ka Jeroboam bene, calo kabaka, kelo cal me gavumenti. Tuntu magi aryo me acakki gin lain acel ma tye kacel ki tuntu me acakki pa jo Israel i mito kabaka dano.

490

Tye kare adek me mwaka mia abicel ki piero abiro tye i historia maleng ma kikelo adwogi i buk me Ezekiel, ka acel kwede rwate ki rwodi, acel dok kwede kacwiny maleng, ka acel dok kwede jolo mony. Tye kare adek magi rwate ki can me Aaron, (kacwiny maleng), Saul (jolo mony) ki Jeroboam (rwot). I kin calo adek me lanebi, ajwaka ki rwot, en rwot Saul aye ma ngeyo ni obedo ka laneba; Aaron obedo ajwaka, dok Jeroboam obedo rwot.

Ci obedo ni, ka jo weng ma ngeyo en cono dong oneno ni, nen, en tye ka loko lok me ajwaki i kin jo ma tito lok pa Katonda, ci lwak oto lok i kin gi kengi ni, Gin man ngo ma otwono i kom wot Kish? Saul bene tye i kin jo ma tito lok pa Katonda? Ci dano acel ma aa i kabedo acel ci odwoko owaco ni, Ento ngat ma en won gi en ngat angwen? Pi man lok eno odoko dog-obita ni, Saul bene tye i kin jo ma tito lok pa Katonda? 1 Samuel 10:11, 12.

Kanisa ma longo tye iye lakwena ma mwaka adek ki apar, ladit pa lwong ma mwaka adek ki apar, kacel ki kabaka ma mwaka adek ki apar; tye ka kikelo anyut ki Ezekiel ma ocako i mwaka adek ki apar, Joseph ma ocako ticce i mwaka adek ki apar, kacel ki kabaka David ma ocako bedo kabaka i mwaka adek ki apar. Kanisa ma longo tye ka kikelo anyut i kitabu pa Ezekiel i cukwi mwongo abicel me agiki, calo ot lega ma opong piny weng, dok kanisa ma longo en Philadelphia, ma en kanisa me abicel, ma aa ki i kanisa adek ki abicel.

Laino pa prɔfeti me Yosia ma ocako i mwaka 977 BC otum i cike me Sunday ma cok-cok bino. Pwonyo me gwoko kwo adii ki me cano alama i wi mia acel ki angwen apar ki angwen ma ocako i December 31, 2023, ocako ka Michael otye piny me cogo dano aryo ma tye caden i Revelation apar wi acel. Mwaka 2023 otyeko bino mwaka apar aryo angeyo i nyuma pa September 11, 2001, calo Alien and Sedition Acts me 1798 bino mwaka apar aryo angeyo i nyuma pa Declaration of Independence i 1776. Loc pa Jeroboam me mwaka apar aryo ocako i 977 BC ka prɔfesi pa Yosia pegi okelo i wang. I kare meno, prɔfeti ma pe owok i 1 Kings cabitara apar wi adek, otyeko kwayo tim me bal pa Jeroboam calo Moses otyeko kwayo tim me bal pa Aaron, ki Samuel otyeko kwayo jo ma gwayo kabaka. Kwayo meno ma tye kwene i kom tim me bal ma pegi cako piny, ma kwena pa prɔfeti ma pe owok, Moses, ki Samuel peyo, gitiyo me nyuto dwogo madu me malaika me adek i cike me Sunday. En aye kwena me gengo ma pegi lando ki ensign, ma pegi nyuto i historia pa Jeroboam calo lok me anyim pa Yosia ma ocako ki “sign.”

Ka nen, dano me Mungu onongo obino aa ki i Yuda ka kwo me lok pa Lakwena i Bethel; ka Yeroboam onongo otimo ka tye but otwero me cwako yubani. Ka ocako koko can ikom otwero i lok pa Lakwena, kede owaco ni, In otwero, otwero, man aye lok ma Lakwena owaco; Nen, latin acel obibinywalo i gang Daudi, nyingne Yosia; ka ikomyi aye onywako lulub leb me kama maleng maleng ma cwako yubani ikomi, ka cogo pa dano bene obicwako ikomi. Ka iye odiyo anyut i nino acel kanyo, ka owaco ni, Man aye anyut ma Lakwena owaco; Nen, otwero obiyaa woko, ka yobbo ma tye ikome obed opong woko. Ka obedo ni, ka kabaka Yeroboam owinyo lok pa dano me Mungu, ma onongo okoko can ikom otwero i Bethel, opor cingne ki aa i otwero, ka owaco ni, Mak wot kumene. Ka cingne ma oporo ikome ogeng peke, pien pe onongo twero dok drewone kene.

Kadi owang altar bene oyabeke, ci pro me altar opwodany ki woko ki i altar, calo cing me anyuta ma dano pa Mungu omiyo kunu i lok pa Mukama. Ci kabaka odwoko owaco bot dano pa Mungu ni, “Komb ira wang Mukama Mungu mii, kadi i lega pi an, me cingi adok bot an dok.” Ci dano pa Mungu onek Mukama, ci cing pa kabaka odok bot en dok, ci obedo calo ma obedo kwede con. Ci kabaka owaco bot dano pa Mungu ni, “Bi gangna kweda, i yweyo keni, ci ami ibin me acaki.” Ento dano pa Mungu owaco bot kabaka ni, “Ka iromo miyo an abic gang mii, pe abidony kwedi, kadi pe abia camo mugati onyo amato pi i kabedo man: pien kumeno aye lok ma giciko an kwede ki lok pa Mukama, ka gikwano ni, ‘Pe icam mugati, kadi pe imat pi, kadi pe idok ki yo acel ma ibino kwede.’” Omiyo odok ki yo mukene, ci pe odok ki yo ma obino kwede i Betel. 1 Kings 13:1–10.

Kwak pa lutino ngat adwong en aye pe camo kacel ki Jeroboam, kata ka iye obedo kede culu me “diyo me ot mamegi,” tye rwate ki Herod ma ocwalo ni Salome dibo me kerre.

Ka ceng ma opor obino, ma Herode i nino dyelane ocako cam madu me telo pi dyelane bot rwodi, jotelo me anywal madit, kacel ki jodito mapol me Galilaia; ci ka nyara Herodia en aye odonyo iye, okwanyo myel, keken omiyo Herode kacel ki jo ma obedo kede cwiny maber, rwot owaco bot nyako ni, Penya odek mo keken ma imito, an amiyi. Ci osingone ni, Ode keken ma ibipenya, an amiyi, wa i abic me kerna. Ci odoko oko, owaco bot minne ni, Anga ma apeny? En owaco ni, Gic wic Yohana ja batija. Mark 6:21–24.

Cik Herod me cing me rwom me obedo i nino me nywalone. Herod en cal me Roma, kadi dong rwot apar ma tye i Niyabo lok apar wiye abiro gi twero me piny apar ma Roma opwonyiwore iye i Daniel abicel aryo, kacel ki cing stop apar me i wiye abicel aryo. Nino me nywalone kiketo cing ka rwom me abicel acel oyubore ka rwom me abicel aryo oyubo ka cik me Sabato me Ca tye ka bino, dok i kit man, en nino me nywalo me United Nations calo rwom me abicel aryo i porofeto me Baibul. I cik me Sabato me Ca ma tye cok ki bino, rwot apar, ma Jeroboam oketo cal i twol apar me anyom me kabedo, gi yee me cwalo rwomgi bot lela pi saa acel i Niyabo lok “abicel aryo”.

Pien Obanga ocweyo i iye i cinggi me timo dano i tamme, ki me rwatte, dok me miyo locgi bot lebec, wa i kare ma lok pa Obanga obino temo. Niyabo 17:17.

Ka wa pud wanwoyo ku porofeti pa Ezekiel i otino acel me angwen, wa bineno dong kare “apar wiye adek” ma Ezekiel kene oyero nyutu kare anyuta. Waymark apar wiye adek magi, ka wangeyo gi i kit ma romo, gityeko i kin piny kacel ki jo pa Katonda. Piny ma Ejipt tye ka nyutu, kiketo iye kare anyuta ma twero acel ki acel, dok Tiro kiwaco piye wang acel, dok i kare mukene acel ki acel ma tye abicel ki acel, Yerusalem en gin ma owaco i kom. Buk-ni ocako i mwaka 592 BC, ma en mwaka me adek gangwen i cik pa Yubili ma apar wiye abiriyo, dok otino me angwen piero acel i Ezekiel onyutu ni October 22, 573 BC en agiki pa cikno. Cik pa Yubili onyutu kare me kwayo akeca pa jo mia acel ki angwen dong abicel ki angwen ki angwen, ki i 9/11 wangweny i cik me Sunday ma tye cok-cok ka bino, ma dok kinyutu i fractal pa lok me kare acel-luworo kanyingi ki i December 31, 2023 wangweny i cik me Sunday ma tye cok-cok ka bino. Kare aryo magi weng, kiketo gi i kit me lanyut ki i August 11, 1840 wangweny i October 22, 1844.

I nino Agosto 11, 1840, pe onongo tek dong dano mapol ma pe, ento Yesu Kristo bene kene obino piny calo malaika marac me Yabo 10, ma ocwalo buk matin ma jo pa Katonda nono myero gikwat kendo gicam. Malaika acel no dok obino piny i 9/11 me keto cingero me cako kare me kwayo. Malaika acel no obino piny i December 31, 2023 me cweyo kwo dok pa lakwena aryo ma jo ne ginyo i yo me dala maduong’ pa Sodoma ki Misiri, kama bene rwot ne gipanyo iye. Kubo piny no nyuto cako me kare me agiki pa kwayo. I iye kare matin ma opwodopwodo ki cal pa December 31, 2023 nyaka i cik me Sunday, Ezekiel, jadolo, kimiyo neno me ot pa lamo ma tye i polo. I kare meno, giloko en tong gwok, kendo owaco keken ka Katonda cike en me timo kumeno. Kwecwiny ma en tye iye omede nyaka i cik me Sunday ma tye cok bino, ma kiketo cal i balo Yerusalemu.

Calo ki i tyen pa Yohana, Ezekiel cikwone me gwoko buk ma tye i cing malaika ma donyo piny i Revelation apari, kede bene cakwe me camo buk pa yiak, akumu, ki naku.

Nin in, wodu dano, win gin an atito ni i; pe i bed ngat makwero calo ot man makwero: yabi dogi, ci icam gin an amiyi. Ka an angeyo, neko, cing acel oconi wa botu; ci, neko, buk man olokere tye iye; ci oyarere anyim; kicoyo iye i locu ki i dyer: ci kicoyo iye koko, ki yur, ki can. Ezekiel 2:8–10.

Lok ocako konyo calo lok ma tye ki dulo adek, koro meno obedo cal me piny cing lok pa malaika adek me Niyabo ware apar gi angwen. Koro pi meno en lok me kwanyo kit me malaika me adek ma twero cingo anyim onyo keto pwony i kom joma tye i Yerusalem ma gengo iye ka giiya kede ka gimiyo two pi bal me kanisa kede me ngom, calo kikonyo iye i Ezekiel acaki abiro kede i Niyabo ware acaki abiro.

Ci ducu pa Katonda me Israel ocok dok malo ki i cherub, ka lacoo con tye, oo i wang dyiang pa ot. Ci en oluongo dano ma olwoko leno maber, ma tye ki kaalam me coc i bathe; ci Rubanga owaco botte ni, “Dhi i kin taun, i kin Jerusalem, kic ket cingany i wi wang cing co ma igol ki ma iye kwo marac pien abominacion ducu ma tye ka time i kinne.” Ezekiel 9:3, 4.

Jo ma gami ilany pa cing gitye ka cwer pi grica me kanisa ki grica me ngom, dok caden pa Ezekiel odung i kom historia pa Jerusalem ki Egypto, ma en nyut me kanisa ki lobo.

“Yic ma lonyo me cwinya pa Lubanga pe obedo atye ka otyeko bedo atir atir gic me teko ne. I kare ma peko ki can ma ot pa kanisa tye madit loyo, dul matidi ma tye ka ocung i lyel bino ka ikwo ki ywak pi gin marac ma tye ka timo i lobo. Ento maber tutwal, lega gi bino aa pi kanisa, pien jo ne tye ka timo calo kit ma lobo timo. …”

“Cik acel eni: ‘Wubed i kin taon, i kin Yerusalemu, kadi wuket alam i kom wang wi cing jo ma kimar gi ma kiywok pien abomi weng ma tye ka time i kinne.’ Jo magi ma kimar gi ma kiywok bene dong gitye ka lando lok me kwena; gikwanyo bal, ginyuto tam, kadi gityeko pire tek. Mukene ma dong gitye ka nyero Mungu ginyuto lworo, kadi giwot piny i iye ka gicwoko cwinygi i wangge. Ento ducu lyel pa Rwot dong oaa ki i Israel; kadi bedi ni joo mapol pud giweko kit me dini, tekke gi tye kwede kadi yubere dong pe tye.” Testimonies, volume 5, 209, 210.

I kin buk me Lamentations, lwor ki ma peko ma nyuto malaika adek me Revelation abino wiye angwen, lamentations ki mourning en malaika me acel ki me aryo, ci me adek en kwena me peko, cala ma en cim me yamo ma aa bot ceng wic, ma malaika angwen me Revelation abiro wiye abicel ma tye ka gengo, tye ka twero.

Misiri

I buk pa Ezekiel, tye ka angewen wiye abicel me nino ma kinyuto. Nino mukwongo i dul me nino pa Ejipt dong tye i Ezekiel 29:1, dok en onyuto mwaka 587 BC.

I mwaka apar, i dwe apar, i nino dwe apar ki aryo, lok pa Rubanga obino bota, ka waco ni, Wu dano, cwek wang-ini ikom Farao rwot pa Misiri, ka itito lok me nabi kwede, ki ikom Misiri lung: Lok, ka iwaci ni, Mano ma Ladit Rubanga waco; Nen, an atye ka i kwoni, Farao rwot pa Misiri, nyweno madit ma nino i dye yoo pi-ne, ma owaco ni, Kulu-na magi me aya ken, ci an ageto piri pi awona kene. Ezekiel 29:1–3.

587 BC en aye mwaka me lweny me cing pa gang, ma ocako mwaka acel ki dwe abicel ma pud pe oturu Yerusalemu. I kare meno Ezekiel oyebo ni Katonda biwoto Misiri piny, kadi dong owot meno bimi anyuta bot jo pa Katonda peko gi me bedo lonyo i kare ma gitye ka geno lwong me Misiri. I agiki me cabitane, cike me ayaba oloko ni Misiri ibimiyo i Babylon; ci meno onyuto kare ma ruot apar gimiyo twero pa ker gini me abiro i Babylon me anyim—ker me aboro ma bino ki i ker abiro. Porofoeta meno otim otutunu mwaka “abicel ki abiro” i ngeye, i 571 BC, calo kiketo i agiki me cabitane. Pi meno cabita 29 tye ki cano mukwongo kede me agiki me yubu mwaka ma rwatte ki Misiri.

Ka obedo i mwaka marom abirii ki abiro me acel, i dwe me acel, i nino me acel me dwe, lok pa Rwot obino boti, ka lok ni, In wan dano, Nebukaderejar rwot pa Babilon omiyo lumonyne otiyo tic mapol ahinya marac i Tyrus: wi dano duto olok kwede, ki bak wang duto odok ka opuk; ento pe onongo acamo ne, onyo lumonyne, pien Tyrus, pi tic ma gitiyo i kom ne: Pi meno kit ma Rwot Nyasaye owaco; Nen, abimiyo piny Aicupito i cing Nebukaderejar rwot pa Babilon; ka en obikwanyo jo ne mapol, dok obikwanyo mekwene, dok obikwanyo gin ma omako; ka meno obed acama pa lumonyne. An amiyo ne piny Aicupito pi ticce ma otiyo i kom ne, pien gitiyo pi an, owaco Rwot Nyasaye. I nino meno abimiyo tung pa ot pa Israel opoke; dok abimi ni yango dog i dyer gi; ka gibingeyo ni an awobi Rwot. Ezekiel 29:17–21.

Higa mar iromo acel, dwe me acel, i nino me acel me roco apar ki abicel, tye ka nyutu nino madit me agik i kin nino apar wiye adek ma tye i Ezekiel, kadi bene en aye nino acel keken ma obedo lacen katyeni i ngeyo nino 22 Okotoba, 573 BC. En nyutu kare ma rwot me nyoro i Daniel 11:42–43 omiyo ne Ejipito, kadi bene kabedo ma rwodi apar omiiyo kergi me abiro ne ker me wolu ma aa i kin abiro. Kijwoko en i kare ma “tungu me ot pa Israel” ocako kum. I Isaiah, Israel okumo i nino me yamo me olaro.

En obedo ni jo ma aa i Jakobo omed dongo kede twol; Israel bino pwod ki yubo, dok en bino tye cwal wang lobo ducu ki nyig yat. Isaiah 27:8.

Ka Ezekiel 29:17 otimere, kede ka jaa-rwot me Ejipt ma nino me Sunday law ma tye cok bino otyek iwot kwede bot leb me papacy, ceng me ngec me lacen obiwutore i kom Israel ma pe ki mwanya. Ceng meno ocako i 9/11 calo pwony matidi, calo kit ma ocakke ki Kristo ka onyuto yamo i kom joonywonyi bene pieno ka en ocer doki i lobo i nge ka en odongo cen bot Wonye i nge tye-berne.

“Tim pa Kristo me yuno moo i kom jo mukwongo dako ni nyuto ni jo ma kiwot kwede opwonyo cwiny maleng, kede me miyo kuc pire tek i gin, obedo calo ton pi manok ka mbele poto madu me kot ma obedo me cako i nino pa Pentekosti.” Spirit of Prophecy, volume 3, 243.

Tito Ezekiel me poto pire tek pa Misiri owaco i mwaka 587 BC, mwaka me dyeko; ka mwaka “apar wiye abiriyo” dong okato, tito meno oyubu. Oyubu i kare ma kinyuto ki namba “apar wiye abiriyo,” ci kinyuto lok me gin ma pe otyeko nyutu i Daniel apar wiye acel, cuk me piero adek. En myero oyub i kare me cingo nyigoc pa lakwena mia acel ki apar adek wiye abiriyo ki angwen, ma kinyuto i Ezekiel cuk me abicel. I kare me cingo nyigoc, kot me nyuma oculu woko, mukwongo calo nyinyilo i 9/11, ka dok culu mapol tutwal i kare me cik pa Sunday. Oyubu calo Isaiah owaco i “nino me yamo ma aa ki kuma oceng iye,” ci Islam en yamo me kuma oceng iye, ci Islam en “atic me atar” me adek. Lok ma Ezekiel myero cam en lok me adek i acel, ma tungcel me adek obedo lok me atar.

Lok pa Ezekiel apar wiye acel ki adek ma kiketo iye cengne ginyuto i but Yerusalemu, Misiri, ki Taya. Ducu bene gin obedo ka tye ka loki ikom kwed pa buntu ma nyutre ki namba “adek wiye acel.”

Wan wabedo ki ngat ma itye ka pimo kare pa Ezekiel i coc ma abino.