Iye tye ka dok tye ka caku “apwoyo wiye adek ki acel” ma dok ki ngec pa nino i buk pa Ezekiel; abicel meki tye ka lube ki Yerusalem, abicel meki tye ka lube ki Misiri, ka acel tye ki Turo. Lok me ngec magi weng otwero keto i kine me kwero, ma namba “apwoyo wiye adek ki acel” tye ka nyuto. I mwaka ma olubo pieny pa dak pa Ezekiel ma oto pi tuu pa cwercwiny, ma omako cako pa tero me adek, Ezekiel otyeko ciko me loko marac i kwede Misiri, ka nyuto ni bino bedo piny ma obale pi imyaka marac angwen.
An abicako piny me Ejipiti bedo gungu i dyere me gweng ma gitye gungu, kacel kibugegi i kin bug ma gitye obalo, gibed gungu pi mwaka artam; kadi dong an camo jo Ejipiti i kin lwak, ka an tiyo gikwanyo i gweng magi. Ento i yoo man Aya Rwot Katonda; Ka agiki i agiki me mwaka artam, an bicoko jo Ejipiti ki i kin lwak ma gicamogikanyo iye: Kadi an bidwogo poj me Ejipiti, ka an biterogi dok cen i piny me Pathros, i piny me dakgi; ka gibedo kanyo ker ma omwony. Ezekiel 29:12–14.
Lworo gang ki mony ocakke i mwaka 587 ma pud pe onywalo Kristo, i kare ma kiciko Ezekiel me lok. I tyeng me ‘apar wi abiro’, mwaka 571 ma pud pe onywalo Kristo nyuto ni kibimiyo Ejipt bot Babulon pi tic ma kitimo. Jo ma kwano kare me gin mutimme i Baibul giketo tam ni acakki i mwaka 567 ma pud pe onywalo Kristo nio wa i mwaka 527 ma pud pe onywalo Kristo en kare me mwaki pyer angwen ma kinyuto i tyeng magi, ki acakki i kwena me ngolo kop me acel ma kiyalo i mwaka 587 ma pud pe onywalo Kristo nio wa i kwena ma kiyalo i tyeng me apar wi abiro i mwaka 571 ma pud pe onywalo Kristo, ni Rwot dong omiyo Ejipt i cing Nebuchadnezzar, wanongo kare me ‘mwaki apar wi abiro’.
Lutino pa Nebukadinezara olwongo olatye lacedo matek i kom Tiro (okwongo pa tyen obedo myero romo mwaka 13, okene 586–573 BC). Luger otyeko tic matek adada (wiye duto odoko lyel, ki batgi duto opwodho ka pe odok piny pi cwalo bito), ento pe gubino nongo lacam mo adek onyo gwok mo adek ki i Tiro kene. Pi tic man ma pe ocwalo lagam mo, Lubanga oyiko me miyo Misiri bot Nebukadinezara calo cul me tic (“wages”) pi tic ma lutino pame gucimo i kom Tiro.
Kadi i bedi i ot acel, ka ucamo ki umato gin ma gitye kumiwu; pien tic pa jatic opore ki mipiro pare. Pe uaa i ot acel dok ua i ot mukene. Luka 10:7.
Pi meno, Nebukadnezar omako Turo me acel, eka i nge guro Turo pi mwaka apar wiye adek, kimiyo Misiri bote. Ma pud pe omako Turo, omako Yerusalem i mwaka 586 ma pud pe kinywalo Kristo; eka oguro Turo pi mwaka apar wiye adek, kadong i nge meno omako Misiri. Kimako Yerusalem i mwaka 586 ma pud pe kinywalo Kristo, kadong guro Turo ocake i mwaka 586 ma pud pe kinywalo Kristo, omedde naka i mwaka 573 ma pud pe kinywalo Kristo. Namba apar wiye adek oribbe ki United States.
Mino White tito wa ni Yerusalemu i buk pa Ezekiel kare nyuto kanisa pa Seventh-day Adventist me Laodikea, dok Nebukadinezar, kabaka me north, nyuto teko pa bapope i nino me agiki. I kit me cik ma otic i lok me gin ma otime con i cabitara me abicel ki abiro, jokwongo pa piny me agiki ma nyuto Roma pa bapope, logi jami adek i cabitara meno. Mukwongo omako Yerusalemu, eka Turo, dok i agiki Misiri.
Ngolo kop cakere i ot pa Obanga, kede tung me dini me jo Protestant i United States kiloyo kwongo mapud cik me Ceng Cabit pe obino. Tung me dini me jo Protestant ma oweko niye i United States mako kanica me Jo Adventist me Nino me Abiro ma tye i kit me Laodicea, ma nyuto jo “me con” me ariba ma kiweko gi woko, macalo kit ma kiweko Israel me con i mwaka 34 kede jo Protestant i mwaka 1844. Weko jo pa Obanga me ariba me con meno woko i mwaka 34 kede 1844 kinyuto i lok me gin mutimme con ma tye i lok me adwar me mwaka alip aryo kede mia adek me Daniel 8:14. Ngolo kop cakere ki ot pa Obanga, kede tung me dini me jo Protestant kingolo kop i kome mapud pe kingolo kop i kom tung me tam me loc me republika.
Pien kare oo cente ni ngol bikwanyo acakki i ot pa Katonda; ka bene ocakke me wa, agiki ma gitye ka pe ginywalo me Wang Aceng pa Katonda bino bedo nining? 1 Petero 4:17.
Lok ma cok kwede ikare me ngol kop pa Ejipt tye i lok me acel i kabedo me tuk tamongwen ki abicel, dok nino me agiki ma Ejekiel ocako tito ka kwede Ejipt tye i lok me apar ki abiriyo i kabedo acel. Kabedo man nyuto ni Roma me cencwari angeyo me medo kwon pa Porotesitani me acel, ka dong ki ngeye Taya, ma kelo poro pa kwon pa Republikani ma pe romo bedo i kare me cik pa Ceng me Aceng ma cok bino. Ka Taya (Amerika Acel) oyeko loyo nebuchadinezara i kare me cik pa Ceng me Aceng, Ejipt bene iwilo i cingne. I kare meno, twol me to ma opat pa bapa tye ka cango. Pe obedo ni twol me to pa bapa keken aye dong ocango, ento Ejekiel nyuto ni man timore i kare me kot me agiki.
I yoo an acalo, abiro miyo rog me gang Israel otim, kadi dong abiro miyo ni ye me yamo dog i kin jo-gi; ci gin bibedo ni ongene ni An Atye Mukama. Ezekiel 29:21.
Yakobo ki Israyeli
Isaiah nyutu ni Israel okulo, pio bungu, ci otwiyo lobo ducu ki nyig yat. En koth ma kelo hatua adek mag okulo, pio bungu, ki nywalo nyig yat, ci calo Isaiah waco, koth me agiki bino ka “yamo ma tek” ojuko. En dok nyutu ni i kare me okulo, pio bungu, ki nywalo nyig yat, bal pa Yakobo myero gikwanyo; ci lok me Ibru ma kigonyo ni “gikwanyo” te lokke ni giwoko pi bal.
I kare, ka en okelo anyim, ibed boko kwede; en ogeng'yo yamo mege marac i nino pa yamo ma aa ki lobo me ceng. Pi man dong tim marac pa Yakobo biro kwanyo; kede man aye nyig adwong' weng me kwanyo balre: ka en timo kitek weng me otero macalo kitek me chok ma ogolo piny piny, lugo me yen kacel ki cal bala pe gibiro chung'. Isaia 27:8, 9.
Ka gimako yamo aŋwen (yamone ma ger) me lweny, tic me moko jo alip mia acel ki pyer aŋwen wie aŋwen ki kanyut cakere, dok i agiki gipoko jo ma ryek ki jo maraco i dini me Adventist, dok man ducu cobere i “nino me yamo me tuŋ wok ceŋ.” Kare me moko ki kanyut ocake ki kiro i 9/11, dok tum ki puko ducu i kare me cik me Ceŋ Cabit, ka lobo doŋ opoŋ ki nyig yen. Kare me moko ki kanyut obedo kare me tic ma mede anyim me miyo bedo maleng ki kwanyo jami ma pe leng, i yoo ma rwate ki Malaki adek. Ento i kare me mwaka apar wie abiro ma nino dwe me acaki ki me agiki ma i Ejekiel pyer aryo wie aboŋwen nyuto, loyo ker me abicel me lok akor me Baibul timere, kit ma ginyuto ki Jerucalem, lanyut me tuŋ me dini me Protestant—kanica—ki Turo, lanyut me tuŋ me tam me loc me ripablik—gamente. Cutcut i ŋe tum me gengo Turo i lweny pi mwaka apar wie adek, loyo ker me abiro me rwodi apar ma Ejipt nyuto timere. Tic adek me loyo Jerucalem, Turo ki Ejipt timere ka “tuŋ me ot pa Icarael” tuu oko, dok gimiyo ne yabo doge.
Bedo ma pe twero twak pa alamdog Ezekiel kede alamdog Zacharias gin aryo tum i kare me cik me Ceng Cabit, ma United States kede kana pa Balaam gin aryo gitwako iye. Rwot miyo ot pa Israel “yabo dog” i kare me cik me Ceng Cabit. I kare meno, dong gityeko kwanyo bal pa Jacob woko, kede giloko nyinge odoko ot pa Israel. Kwena ma gitito nyute i acaden me adek me bedo ma pe twero twak me adwar, ma Daniel nyuto; dong gimiyo Daniel kwena me Daniel cura me apar wie acel, ma bene obedo gin anena pa Habakkuk ma dong ‘twako kede pe kobo goba.’ Ezekiel, Zacharias kede Daniel girwate kede tito kwena me koko matek pa amalaika me adek, kit ma Jeremiah bene rwate kwede i cura me apar wie abic, ma gicikke bot en iye ni en bibedo dog Lubanga ka ce en ocung doki inge poto cwiny me acel.
Ango afera na ryeko pe kelo tum, ci kanyo na pe twero cango, ma kwero cango? Ibimedo bedo bota calo laco lyelo, kacel ki pi ma kato woko? Pi meno, Yehova waco buti man: Ka idok, ci abidwoko ni doki, kede ibino cung i wangna; ka iyer me marac ki me nengo, ci ibibedo calo doga: wek gin dok boti; ento pe idok botgi. Jeremiah 15:18, 19
Yesu nyutu agiki me agiki gicako kwede; ka 9/11, kot me lwok twero okwelo cako piny, kacel ki yat pa Yakobo cako medde; ka gityeko pwonyo kwic me Yakobo, gangi pa Israel bino owaco. Cako piny ma obedo ka 9/11, ma kot otimo, tye ka keto calo cako piny ma obedo i agiki me kare me cing, ka “tungu” pa gangi pa Israel cako piny, i kabedo ma tungu me Protestantism ma okwongo ki Republicanism gicung piny ki Nebukadnezzar.
I kare meno, kinyuto apokapoka i kin tung me goba me diini me Protestanti ki tung me adyer me diini me Protestanti, ma lut pa Aaron ma otwi, ma opoke ki lute mukene me kaka me Israel, obedo lanyut mere. Nino dwe aryo ma tye i cura me pyer aryo wie abongwen me Ezekiel nyuto lok me gin ma otime ma mako tingo bendera me jo tutumia mia acel ki pyer angwen wie angwen malo i kare me cik me Ceng Cabit ma cok bino.
Yore me cako donyo pa atuku, yabere pa atuku ki pongo piny ki nyig yat ocake i kare me kiro kot me agiki i 9/11, calo kare me Pentekote ocake i kare ma Kricito okuto ton pi manok i kom lupwonyere mere, gin ma otelo wa i Pentekote i kare ma pukere ducu otime. Cako donyo pa atuku i 9/11 i acaki me pwodo Yakobo (ngat ma kwanyo ngat mukene ki i kabedone ka en obedo iye), ma obedo kare me keto alama, onongo obedo lanyut me cako donyo pa atuku me ot Icrael (ngat ma oloyo) i kare me cik me Ceng Cabit. Cako donyo pa atuku i agiki tye ka nyuto apokapoka i kin jo me cikere ma onongo gitye con ki jo alip mia acel ki pyer angwen wi angwen, calo pukere pa mac i wi Got Karmel oketo apokapoka i kin ladwar Eliya ki ludwar pa Baal. Kinyuto apokapoka man ki dul jo acel ma, i yore me lok adwar, lewic makogi pi kwena me goba me kuc ki ber bedo, ki dul mukene ma gitye ki yomcwiny i yore me lok adwar, dok lewic pe bino makogi i kare mo keken.
Nino Mukene pa Egypt
Ezekiel nyuto nino dwe mukene aŋwen ma mako Ejipt, ki nino dwe aryo i kin magi nyuto mwaka me apar wi acel, ki nino dwe aryo mukene nyuto mwaka me apar wi aryo me bedo i twec.
Lokero me Cwakka me Apar wiye acel ki acel
Ci obedo i mwaka me apar wiye acel, i dwe me acel, i nino me abiro me dwe, ni lok pa Rubanga bino bot an ka waco ni, In, Wod dano, aciko cing pa Farao kabaka me Misiri; ka nen, pe gibitweyo me cur onego, pe gibiketo piny me tweyo me tweyo, me miyo obed tek me mako pala. Ezekiel 30:20, 21.
Atye obedo i mwaka me apar ki acel, i dwe me adek, i nino me acel me dwe, lok pa Rwot obino botna ka owaco ni, In cwin dano, lok bot Farao kabaka me Misiri, ki i bot dhok pa lulupere duto; In i diti mamega, isanana ki ngat ani? Ezekiel 31:1, 2.
I mwaka me apar wi acel me bedo i twec, i cura me pyer adek, bade Ejipt ki pa Farao kituro, ento bade Babilon kimiyo bedo tek. I mwaka me apar wi acel, i cura me pyer adek wi acel, kinyutu lwar pa Ejipt ki adwoggi mere i kom lobo.
Mwaki apari ki Cwiny pa Jerusalem
Nino abic i mwaka me apar wiye aryo tye i Ezekiel adek ki aryo.
Atye obedo i mwaka apar wiye aryo, i dwe apar wiye aryo, i nino me acel pa dwe, ni lok pa Mukama obino boti, ka lokoni ni, In latin dano, ting il lament pa Farao kabaka pa Misiri, kendo iwacci bot ni, In itwero calo labongo matidi pa rok ducu, kendo in calo ryang madit i nam; pien iwuoto ki poto mamegi, ikelo can i pii ki tye mamegi, kendo ijako poto magi. Mano aye Mukama Rubanga waco; Pi meno abino yaro nyaba na i komi ki gurupu pa jo mapol; kendo gibino kwanyo ci i nyaba na. Ezekiel 32:1–3.
Ci obedo boti bene i mwaka me apar wiye aryo, i nino me apar ki abic me dwe, ni lok pa Mukama bino botica ni, In latin dano, ywak pi dul pa Misiri, kacwal gi piny, en bene, ki nyare pa rok ma ngene, i kabedo me piny ma tutwal, kacel ki jo ma lor i dog bur. Ezekiel 32:17, 18.
Farao ki Dulane Dano Munte Madiit
I yo me wiye adek acel ki acel me goba cing i kom Misiri, yoo me agiki owaco ni:
An atyo balobo me piny weng oyeng atir i dwon poto pire, ka acwako en piny i gehena kacel ki jo ma cito piny i bur; dok yadi weng me Eden, ma gi yero dok gi mabeco loyo i Lebanon, weng ma mato pi, ibedo ka gi cweyo tam i kabedo me piny ma piny tutwal. Gin bene odok piny i gehena kacel kwede bot jo ma oto ki pala; dok gin ma bene obedo kucne, ma odak i bwo cieni i dye lwak me lwak ma pe nyuto Ngat ma Nyen. Iromo calo ngat ani i kit me ducu i lacen ki i dit pa i kin yadi me Eden? Ento ibi kelo i piny kacel ki yadi me Eden i kabedo me piny ma piny tutwal: ibi nino i kin jo ma pe gityeko ngado, kacel ki jo ma oto ki pala. Mano en Farao ki lwakne weng, waco Mukama Katonda. Ezekiel 31:16–18.
I lok me ngolo kop ikom Ejipt ma tye i cura me pyer adek wi aryo, tyeng me agiki nwoyo lok ma tye i cura me pyer adek wi acel, gimedo lok ikome, dok bene gitye ki lok me agiki ma rwate ki en me cura meno.
Pien abedo acako gro marac i ngom me jonyo; dok en biro keto iye i dye me jo ma pe gin gudo, kacel ki joma oto ki ligangla, en kene Farawo ki dwan joone weng, kuti Obanga Mukama. Ezekiel 32:32.
Myaka apar wiye abicel ki abiryo me Dul me Aryo ki Abicel ki Cekel Apar
Nino manonge ma tye i kine me mwaka apar wiye abicel ma kikelo i cura me abicel ki acel me abicel anywola nyuto ni Nebukadinezara oloyo Ejipta, kede nino me mwaka artam me kweda pa Ejipta. Namba artam okelo tim me timore i tim me tim me tim me ataa, ma tye cal me miaka alufu acel ka piny obedo kweda.
Aneno piny, kadi bedi ne pe tye ki kit onyo kit pa cwec; dok polo bene, ne pe gibedo ki terang. Aneno got, kadi bedi ne giyugayuga, dok dyek ducu ne gicokcok mot. Aneno, kadi bedi, ne pe tye dano mo, dok winyo ducu me polo ne gicwer woko. Aneno, kadi bedi, kabedo ma ne tye ki anyim ne odoko tim, dok taon ducu ma iye ne gubale peke i wang Obanga, ki i lwor me iye ma tek. Pien kwonyni Obanga owaco, “Piny ducu bicak; ento pe abimedo kwone ducu.” Jeremiah 4:23–27.
I agiki me mwaka pyer angwen me bedo gunda pa Ejipt ma kiwaco pire i Ezekiel dul me pyer aryo wiye abongwen, kinyuto cer me agiki pa jo maraco ki tyeko gi matwal.
Lworo, ki dog ot, ki otego bene tye i komi, in ma idak i lobo. Ci bino bedo ni, ngat ma polo ka aa ki i dwon lworo obino turo i dog ot; dok ngat ma aa ki i dyer dog ot obino makke i otego: pien dirica ma aa i polo wang acel oyabore, ki gude me lobo oyeko cung tutwal. Lobo peke opwodde woko lweny, lobo oywekke woko ducu, lobo oyingiringi matek adada. Lobo obino dyer ka dok ka ka ngat matamo kongo; obino kwanyo woko calo ot matidi; ki tim maraco mego obino bedo mapek i kome; ci obino poto piny, pe bino aa powu dok. Ci bino bedo i nino eno ni, Rubanga obino ukko zasti me jo ma tye i malo, ki kabaka me lobo ma tye i lobo. Gin obino cokke kacel, calo jo ma otim bal cocoke i dog ot, ci obino twero i kal kikome, dok nyuma ni nino pol obino nenegi. Isaiah 24:17–22.
Kwena pa Ezekiel ma ki coko kacel ki nino dwe abicel ma kwako Ejipt tye ka nyuto tyeko woko teko pa twol madit me piny me agiki, ma cakere ki cik me Ceng Cabit ma dong cok bino, dok mede naka wa i tyeko jo Ejipt maraco woko me agiki i agiki me mwaka alip acel.
I wang tic pa lanen, lee obedo kacel ki lanen marara gityeko i nam me mac, ma kelo kit me Dwoko pa Cristo me aryo, ento balam me teko pa okec pieng gi tyekke i nam me mac i agiki pa mwaka alufu acel.
Ka rwot alwor obinyo, kacel kwede lanebi maribbe ma otimo cing-miracel i wangne, kede gin ma okwanyo kwede jo ma ogamo anywal mar rwot alwor, kacel ki jo ma olamo calone. Dul aryo man ocwalo gi ka pud gin ma iwang kede i nam mac pa mac ma yak i akol. Kacel ki jo ma odong dong, ginekto gi pala pa en ma obedo i kom horse, pala ma oa ki i doge: kacel ki winyo ducu opong gi ringre. Niyabo 19:20, 21.
Lubanga marac ki lakwena ma goba tyen caliceno gucito me kwene pa kwena i kare me ducu me aryo pa Kricito, ento naigwan okwanyo gire ma tye me obedo wi mwaka alufu acel nyuma, i kare me ducu me adek pa Kricito.
Kacel aneno malaika acel ka otye ka lor ka aa ki i polo, cako lwor me ot marac ma pe ki fundo, kacel ki tol madu i cingne. Ka omako nywii, woko pyera macon, ma en Jatala ki Satani, ka otingo iye pi myaka alufu acel, ka ocwalo iye i ot marac ma pe ki fundo, ka oyiko iye, ka oketo ka cingwiye anyim me ka pe oba ni omedo lwongo kabedo mapol dok, nio ka myaka alufu acel obed tyeko: ka ka dong man otum, myero oyabwe dok pi kare matin. Niyabo 20:1–3.
Mwaki Apar Acel ki Apar Ariyo Abicel
Kare me mwaka ‘apar wiye abiro’ ma nino aryo ma gicoyo i Ejekiel cura me pyere aryo wiye abongwen nyuto ocakke i mwaka me apar me bedo i twec, ci otum i mwaka me pyere aryo wiye abiro. Kwena me cura me pyere adek ki me pyere adek wiye acel ginyuto i mwaka me apar wiye acel, dok nino aryo ma ginyuto i cura me pyere adek wiye aryo gimiyo i mwaka me apar wiye aryo me bedo i twec. Kwena aryo ikom Ejipt me mwaka me apar wiye acel ma ginyuto i cura me pyere adek ki me pyere adek wiye acel gilubo kare me mwaka apar wiye abiro ma ocakke i mwaka me apar, i kare ma cok ki acaki me guro Jerucalem ki mony. Karacel, kwena aryo me mwaka me apar wiye acel ginyuto kwena ma bino cokcok i nyim cik me Ceng Cabit. Kwena aryo mukene ikom Ejipt me mwaka me apar wiye aryo gibino i kare ma Jerucalem obale onyo kare manok i ngeye, i mwaka 586 mapud Kricito peya onywal.
Kwena me bino pa Kristo giyaro calo dul acel me kwena me Koko i Dye Wor ma lokere doko kwena me koko matek i kare me cik me Ceng Cabit. Giyaro kwena aryo me Ejipt mapud cik me Ceng Cabit pe obino, ki giyaro kwena aryo me Ejipt i kare me cik me Ceng Cabit onyo iŋe mere manok. Nwoyo tyen aryo kwena ma gimiyo i mwaka acel, i kare me guro boma ki mony ma gikore ki balo Jerucalem, ki kwena aryo mukene i kare me cik me Ceng Cabit, obedo anyut me kwena pa amalaika me aryo, ma iye tye nwoyo tyen aryo i kare ducu.
Lok me aryo nongo pe ikato ki cing me acelu; obed ka lok me adek bino inge.
“Ki wa peni ki dwon wa myero wa kok yeny man, ka wa nyutu rwom gi kit ma gin tye iye, kacel ki tic pa profesi ma kelowa i cike pa malaika me adek. Pe twero bedo me adek ka pe tye me acel ki me aryo. Cike magi wa myero wa miyi i piny dano ki i buk me pwony, i lok me mino, ka wa nyutu i yore me historia pa profesi gin ma obedo ki gin ma bicel.” Selected Messages, book 2, 104, 105.
I kare me kwena me adek, kiloro doggola me kare me tem. Kare me tem gik pi United States i kare me cik me Ceng Cabit, dok kare me tem gik pi lobo ka Michael oaa malo. Doggola aryo ducu ame kiloro nyuto kwena me adek ame kwena me aryo telo anyime i kare ducu, dok kwena me aryo-no i kare ducu tye kwena ame tye ki dul aryo.
Miyo teko bot malaika me aryo cobere ka kwena me Kok me Dye Dyewor oribere kwede. Kwena aryo ame otito i kom dano, macalo ame onyuto ki lok ame Ezekiel otito i kom Ejipt i cura me pyer adek ki me pyer adek wie acel, nyuto kare ame kwena me Kok me Dye Dyewor ribere ki malaika me aryo, ki kwena aryo me cura me pyer adek wie aryo tye ka nyuto miyo teko bot malaika me adek i kok matek.
Gure pa Ezekiel me rwatere ame tek a niang me jami ame time i kin dano ginyutu kwena me ciko me agiki pi dano ducu, ame en aye kwena me ciko pa malaika me adek, ci malaika me adek obedo ribere me kwena me ciko pa malaika me acel ki pa malaika me aryo. Kok me Dyere Wor ame tye anyim ki cik me Ceng Cabit ki kok adit ame tye i nge cik me Ceng Cabit ginyutu gi ki nino dwe aŋwen pa Ezekiel ame tye i kare me mwaki ‘apar wiye abiro’ i kin nino dwe me alfa ki omega me cura me pyer aryo wiye aboŋwen ame rwate ki gin mukato ame opone me Daniel cura me apar wiye acel tyeng me pyer aŋwen, kit ame onyutu kwede i tyeng me apar wiye acel nio i apar wiye abicel me cura acel-luno.
I leb me Daniel akwan apar, Daniel, macalo Ezekiel, gicweyo en olum. Ollum pa Daniel obino i dye olok me tukkiri adek; tukkiri me acel ki me adek obino ki i malayika Gabriel, to tukkiri ma tye i dye obedo tukkiri pa Kristo. Daniel, macalo Petero i kin Kaisesarea-Filipi ki krica, tye i dye. I dye Petero oneno Kristo ma ogenge, macalo bene Daniel oneno i leb me apar. Dyer me malayika adek en kwena me aryo, ma en agweya pa kwena aryo.
Nino me 5 i Dwe mar 4 & 1844
I Ezekiel cura me acel, nyig coc me acel ki me aryo, Ezekiel tye i nino me abic me dwe me aŋwen, ame rwate kede dye kare me dul me dwe me abiro i mwaka 1844. Ezekiel tye i dyere i kin nino 19 me April ki nino 22 me October, 1844, calo ame Samuel Snow, lakwena me Koko me Dyewor i mwaka 1844, bene obedo kwede i kare ame en onyuto niaŋ mere me acel ame ler i kom kwena i Boston, nin 93 iŋe nino 19 me April ki nin 93 kapok kiloro dogola i nino 22 me October, 1844. Samuel Snow obedo i Boston i nino 21 me July, 1844, i dye kare me dul me dwe me abiro, kun pe oŋeyo ni, i yo me lok me adwar, en ocung kacel kede Peter i Got me Lokere me Kit, Ezekiel i mwaka me pyer adek me kare me Jubili me apar abiro, ki mulo me aryo ame Daniel onwoŋo i kare me neno me kio me cura me apar.
Tairo
Nyinga wa wa dok cen wa i kare me Ezekiel ma tye ka twero lwongo Jerusalem tyen adek acel ki angec, myero wa me kwongo nyutu kare acel ma onyutu piny ikom Turo.
Atye obedo i mwaka me apar wiye acel, i nino me acel me dwe, ni lok pa Rwot obino bukna, owaco ni, In wot dano, pieno Turo owaco ikom Yerusalemu ni, Aha, en opoke, ma en weng woko pa lwak; en okwanyo lacen bukna: an abed ki jami mapol, kombedi en otur woko: Ci pi meno, kumeno Rwot God waco ni; Nen, an atye ka kwedo i komi, in Turo, dok abikelo woko lwak mapol me dog tic i komi, calo nam kelo baaluge mege ka coo malo. Gin bibalo otogo pa Turo, dok gibituro agulone piny: an bene abipoko pro mege woko i kom en, dok abimiyo en obed calo wi got. En obed kabedo me yaro nyat i dye nam: pien an aloko lok no, waco Rwot God: dok en bibedo gin me ayo pa lwak. Dok nyare ma tye i poto ginywal gi pala; dok gibinyono ni an awene Rwot. Pien kumeno Rwot God waco ni; Nen, abikelo ikom Turo Nebukadurezara kabaka pa Babel, kabaka pa lukabaka, ki horse, ki gari, ki je me horse, ki dul, ki lwak mapol.
En aye kelo pieng ki dako-ni me ibedo i poto; en aye yubo ot me lweny kuom i komi, kadi aye cako cing me polo kuomi, kadi aye kelo okuta me lweny kuomi. En aye keto jami me lweny kuom otaco muru, ka ki dolo mege en aye balo atala muru piny. Pi rom me rum me hos ma en tye kwede, pro megi aye twolo i komi weng; otaco muru bene gibing’weny pi dwon me je ma tye i wi hos, ki me angaya, ki me gaari me lweny, ka en donyo i doggola muru calo dano donyo i taon ma kibolo. Ki tong hos mege en aye nyonyo yo muru weng; en aye neko lwak muru ki pieng, kadi je ma tye tek me gwoko i komi gibino piny. Kadi gibino yubo mwolo me lim muru, kadi gibino kwanyo somo me kwer muru; gibino balo otaco muru, kadi gibino neko ot muru maber; kadi gibino keto okweya muru, ki yot muru, ki pro muru i dye nam. Kadi An abino timo ni dwon me wer muru ogik; kadi dwon me ndara muru pe gibino winyo dok. Kadi Abino timo i komi bedo calo wi okweya; ibedo kare me yaro nyat kuome; pe ibino yubo dok: pien An Rubanga Yehova aloko kong; ango Wod Ayweya Rubanga.
An aloko Mukama Katonda bot Turo; Eka pi dolo gung matye ka yeny piny i twol pwonyi me opoto mamegi, ka jo ma otwero ywak, ka kwer ocwalo i dyekgi? I kare no, rwodi ducu me nam bicer iye ki i kom tronugi, bikwanyo labolgi, kadi bene guk me oyero ma gubung gubung; gibiro rwate kede dyer; gibino bedo i piny, kadi ka kare ducu gibiro yeny, dok gibino dog cal wi komi. Gibiro kelo yer me tam piny pieni, ka gibo ni boti, “Nininga ma i cwer woko, in ma jo me wang nam gubedo iye, taon ma olwongo adada, ma tye tek i nam, en kede jo ma bedo iye, ma gubedo kacel ka kelo grogi i kom jo ducu ma bedo iye!” Kombedi dolo gung bibiro yeny i nino me opoto mamegi; ee, dolo gung ma tye i nam bibiro cwer iye pien me woki. Pien man aloko Mukama Katonda; Ka abiro keto i bedo taon ma opong kwo, calo taon ma pe jo gubedo iye; ka abiro kelo tye ma tye piny nam i komi, dok pi madit bibino poko i komi; ka abiro cako i piny kacel ki jo ma lor i dool, kacel ki jo me kare macon, dok aketi i kabedo ma piny tek piny, i kabedo ma opong kwo me kare macon, kacel ki jo ma lor i dool, wek pe gibed iye; dok abiro keto ducu me deyo i piny me jo ma tye kwo. Abiro keti i bedo gro, dok ibiro bedo pe dong; kadi bed ni gibedo ka yubi, ento pe gibiro neni dok mako, wacci Mukama Katonda. Ezekiel 26:1–21.
Ngec me Turo onyuto i mwaka ma Jerusalem obale, dok en karebe cogo me ker me abicel ma wonyore i profesi me Bible i cing cik me Dyeng me Ceng ma tye cok bino. I kare me cik me Dyeng me Ceng, United States (Turo) i kit me profesi bedo ka miyo yom pien obalo Jerusalem, ma Sister White nyuto ni en Kanisa me Seventh-day Adventist me Laodicea, ma Ezekiel lwongo ni “dyere me lwak.” Turo nyuto ni Jerusalem “ne obedo” dyere me lwak i kare ma okato. “Dyang” en kanisa i kit me profesi.
Kwo olworo omwene, ci owaco ni, “Kama man romo pire tek ahinya! Ma pe obedo gin mo keken ento ot pa Lubanga, dok ma en dula me polo.” Eka Yakobo ocako me ceng kun okato, okwanyo kite ma en oketo me can pa wiye, oketo gi me poto, kadi osukeko moo iwiye. Eka ocako nying kama meno ni Betel: ento nying taon meno me acakki obedo Luz. Genesis 28:17–19.
Lok “Bethel” tyen lokke aye ot pa Obanga, dok Tyre yomo cwinye pien odiyo kanica me Adventist me Nino me Abiro me Laodicea me yee diyo dano me wor ceng. Ento, kadi bed ni jo ame diyo dano me wor ceng tye ka timo yomcwiny ma pe tye i yoo atir, Obanga kobo kun tiyo ki Ezekiel ni, “An atye i komi, in Tyrus, dok abimiyo rok mapol ya malo me bino i komi, calo nam miyo apokke ya malo. Dok gibibalo cele me Tyrus, dok gibiredo udi mere ma bor malo piny.”
“Bong Tyrus” twero nyutu gwoko pa Tyrus. “Bong” en nyig coc me Cik Apar.
“Lanebi ka kany neno kwo jo ma, i kare me poko pa lworo ki adwogi woko ki i adada ki tim maber, tye ka temo me coko dok cik gi yub ma en aye cabo pa Ker pa Lubanga. Gin aye jo ma tye ka yubo dok kabwono ma ki timo i Cik pa Lubanga—otogo ma En otingo idiro jo ma En oketo me rwatte pi gwokgi, ka wot i tyen lok cikgi me ngol ma atir, adada, ki ler, en aye me bedo gwok pa gi ma pe tum.” Prophets and Kings, 677.
Cik a Obanga obedo cel me gwok, ento cele, i kit me mapol, nyuto te cik aryo ma ‘ogwoko’ kede okelo lonyo kede loc a Tyrus, ma obedo lanyut me tung me loc a lwak me United States.
“‘Kede obino gi twoke aryo calo nyarara.’ Twoke ma calo nyarara nyutu tic me romo bedo matidi, ma pe opong ki cwercwiny, kadi bene maber ki maleng; man en jami ma opore maber me nyutu kit pa Amerika me Ibutwa ma Lakwena oneno ka obedo ka ‘tye ka cako aa malo’ i mwaka 1798. I kin jo ma golo i piny pa Kristo ma bedi jo ma okoko ma dong ginyalo tye ka ngwec ka acel i Amerika, ka gitye ka yubo kabedo me kwe ki ganggang aa i lwor pa rwot ki pe cwiny pa jo pa dit me dini, bene tye jo mapol ma gicwalo cwiny me timo gavumenti i kom lobo ma lac me rwom me tuku me jo i wilobo kacel ki lare me dini. Tamgi noonye kabedo i Declaration of Independence, ma keto anyim adwogi maduong’ ni ‘jo duto gicwalo gin marom’ dok kigiyubo gi twero ma pe kitwero kwanyo ni me ‘kwo, lare, ki yeny me mor.’ Kede Constitution cing-mok twero me jo ni gubed gi twero me rweny kengi, ka omiyo ni jo ma gilwongo pieno ki dwogo pa lwak gibedo jo ma bicik cik dok gibedo jo ma bitiyo kwede. Lare me geloofu me dini bene giyubo, ka ngat acel acel oyubwongo me lamolo Lubanga calo peko pa cwinyne bene oyubo. Republicanism kacel ki Protestantism gibedo dong cik madit ma gicako iye piny meno. Cik magi en lol me nguvu ki loot pa piny meno. Jo ma giyee, ma gibedo i tekwaro i wilobo pa Kristo duto, gibedo ka loko wanggi i piny man gi mito ki gen. Milyon mapol giyero kwan me oo i doggola pa piny man, dok Amerika me Ibutwa otingo malo i kabedo i kin lobo ma tye gi nguvu madaa i piny. …”
“Otino ma calo romo me twolo, ka dok dwone calo me lyel, i cik me pwonyo man ginyuto peko marac adada i kin lok ma twero dano tito kacel ki tic ma lobo man ma kiyubo kede timo. ‘Lok’ me lobo man obedo tic pa lwak me yubo cik kacel ki lwak me ngolo bura. I yoo pa tic man en obino kwanyo adwogi me lok man ikom cik me bedo ma rwot pe tye kacel ki kwe, ma en otyeko keto anyim calo dogola me yubbe. Lok me cik ni obino loko ‘calo lyel’ kacel ki tic ‘ki twero ducu pa lee me acel’ oyelo anyim ayela ni obino bedo medde pa cwiny me pe cing, me kwero jo mukene, kacel ki me toro, ma onene i kin lwak ma ginyuto ki lyel kacel ki lee ma calo kwoyo. Dok lok ni lee ma otino aryo ‘miyo lobo kacel ki jo ma bedo iye woro lee me acel’ onyuto ni twero pa lobo man myero itiye me lwongo jo me timo yub mo ma obino bedo tic me nywako woro bot papacy.”
“Tic ma otimo calo man obedo me lego piny gin ma tye ka tok kulu ki cik me gavumenti man, ki kit ma dong otwero me gang ticci ma tye ka bedo me rwot, ki lok me peko ki me teko ma ocako maber i Kaany me Kwan me Tim me Yotkom, dok ki Dasturi. Jo ma gicako piny man gineno maber me gwoko ki ceng ikom tiyo ki teko me piny pa kanisa, ma pwonynyene pe twero kwanyo woko—marac me pe timo ni ngat mukene tye ki rwot, ki tedo can. Dasturi owaco ni ‘Congress pe bibedo ki ciko cik mo keken me keto dini mo calo dini pa gavumenti, onyo me gengo tiyo me yubo dini mo kun tye me bedo me yotkom,’ dok ni ‘pe gibidwoko tem me dini mo keken me bedo cing pa ngat mo me rwatte i tic mo onyo me nongo gen me piny ma tye i te United States.’ Keken i pog dogola me turo gwokke man me yotkom pa piny, ka kare mo ma twero me dini mo keken ki gwoko jami me yubo dini twero cakki ki teko pa cik me gavumenti. Ento pe rwatte pa tic calo man pe opong makato gin ma kikelo i cing me cal me anyim. En obedo lee ma tye ki tungcal pa rombo—in lokke odoco me bedo maleng, me yomcwiny, dok me pe cwer cwiny—ento loko calo nywii.” The Great Controversy, 441, 442.
Cak me United States kinyito ki Declaration of Independence kacel ki Constitution, matye ka nyutu Protestantism ki Republicanism, acel acel. “Bong cen” me gwoko ki me mwony-ber en Republicanism ki Protestantism, ci i cawa me cik pa Sunday cik me Declaration of Independence kacel ki Constitution obalokke, pien Nebuchadnezzar “shall set engines of war against thy walls, and with his axes he shall break down thy towers.”
I kare me cik me Ceng Cabit, gimuko “udi mabor malo” ducu piny, dok ot mabor malo obedo anyut me kanica ame tam ame obedo te mere nyute i kit ame dano temo kwede larre kene. I lok kom Nimrod, adagi madit, ki ot mere mabor malo, gitito botwa i buk Odwarpiny ki Rwodi ni, “Ka dong gityeko gero dul ot mabor malo meno, gityo ki dul mere calo kabedo me bedo pa jo ame gero ot meno; rumi mukene, ame giketo iye jami me ot mabeco tutwal dok giryeyo maber tutwal, gipoko pi cal jogigi. Jo meno gubedo ki yom cwiny pi ticgi ame okato maber, dok gupako jogi me ryal ki jabu, dok gucung me jemo ki Won Loc me polo ki lobo.” I kare me cik me Ceng Cabit, Tyrus bedo ki yom cwiny pien dong gimuko Jerusalem piny, ento balle pa lobo lubo kor weyo niye pa lobo, dok rwot me tung acam dong bimuko cel ki udi mabor malo me United States piny.
Wa wabedo cako tero anyim kaŋwen acel me nino abicel pa Yerusalem i buk Ezeekiel i coc ma bino.