Iye tye ka dok tye ka caku “apwoyo wiye adek ki acel” ma dok ki ngec pa nino i buk pa Ezekiel; abicel meki tye ka lube ki Yerusalem, abicel meki tye ka lube ki Misiri, ka acel tye ki Turo. Lok me ngec magi weng otwero keto i kine me kwero, ma namba “apwoyo wiye adek ki acel” tye ka nyuto. I mwaka ma olubo pieny pa dak pa Ezekiel ma oto pi tuu pa cwercwiny, ma omako cako pa tero me adek, Ezekiel otyeko ciko me loko marac i kwede Misiri, ka nyuto ni bino bedo piny ma obale pi imyaka marac angwen.

An abicako piny me Ejipiti bedo gungu i dyere me gweng ma gitye gungu, kacel kibugegi i kin bug ma gitye obalo, gibed gungu pi mwaka artam; kadi dong an camo jo Ejipiti i kin lwak, ka an tiyo gikwanyo i gweng magi. Ento i yoo man Aya Rwot Katonda; Ka agiki i agiki me mwaka artam, an bicoko jo Ejipiti ki i kin lwak ma gicamogikanyo iye: Kadi an bidwogo poj me Ejipiti, ka an biterogi dok cen i piny me Pathros, i piny me dakgi; ka gibedo kanyo ker ma omwony. Ezekiel 29:12–14.

Kob me lweny ocako i mwaka 588 BC, dok mwaka acel i ngeye, i 587 BC, Ezekiel onongo kiciko me loko. I nyiri “abiriyo ki abiriyo”, mwaka 571 BC onyuto ni Egipito bibedo me cobo ni Babilon pi tic ma kityeko ni piye. Jomoko ma gwenyo kare pa Baibulo twero ni 567 BC oo i 527 BC en kare me mwaka pyer adek ma kinyuto i nyiri magi, dok ki lwongo me kwena ma kicako kwede i 587 BC wa i nyiri abiriyo ki abiriyo me loko ni i 571 BC Rubanga ocwalo Egipito i cing Nebukadneza, watyeko nongo kare me “mwaka abiriyo ki abiriyo”.

Lutino pa Nebukadinezara olwongo olatye lacedo matek i kom Tiro (okwongo pa tyen obedo myero romo mwaka 13, okene 586–573 BC). Luger otyeko tic matek adada (wiye duto odoko lyel, ki batgi duto opwodho ka pe odok piny pi cwalo bito), ento pe gubino nongo lacam mo adek onyo gwok mo adek ki i Tiro kene. Pi tic man ma pe ocwalo lagam mo, Lubanga oyiko me miyo Misiri bot Nebukadinezara calo cul me tic (“wages”) pi tic ma lutino pame gucimo i kom Tiro.

Kadi i bedi i ot acel, ka ucamo ki umato gin ma gitye kumiwu; pien tic pa jatic opore ki mipiro pare. Pe uaa i ot acel dok ua i ot mukene. Luka 10:7.

Nebukadinezara ci omio Turo me acel, ci i nge cing-cwo me mwaka apar wiye adek, omiyogi piny Misiri. Ka pe pud omio Turo, omio Yerusalemu i mwaka 586 BC, ci dong otum cing-cwo me myaka apar wiye adek i kom Turo, ci i nge meno Misiri. Yerusalemu ki omio i mwaka 586 BC, ci cing-cwo pa Turo ocako i mwaka 586 BC dok oo i mwaka 573 BC. Namba apar wiye adek ki twero kwanyo kacel ki United States.

Mino White tito wa ni Yerusalemu i buk pa Ezekiel kare nyuto kanisa pa Seventh-day Adventist me Laodikea, dok Nebukadinezar, kabaka me north, nyuto teko pa bapope i nino me agiki. I kit me cik ma otic i lok me gin ma otime con i cabitara me abicel ki abiro, jokwongo pa piny me agiki ma nyuto Roma pa bapope, logi jami adek i cabitara meno. Mukwongo omako Yerusalemu, eka Turo, dok i agiki Misiri.

Oketo cako i ot pa Lubanga, ka tungu pa Protestantism i United States dong oloyo kwon lacen mapwod pe obedo tye ka cik me Ca Nino Acel obino. Tungu pa Protestantism ma olokke ki dog cen i United States tye ka kelo Kanisa pa Seventh-day Adventist me Laodicea, ma ribe ka lut me cikke “mukwongo” ma kelo ka pe iketo tic kwedgi calo ki jo Israel me kare macon i mwaka 34 kacel ki jo Protestant i 1844. Kalo ki iwang jo mukwongo pa cikke pa Lubanga i 34 ki 1844 weng aryo kinyuto i historia me profesi pa profesi me mwaka alufu abiri ki adek ki mia abic me Daniel 8:14. Oketo cako ki ot pa Lubanga, ka tungu pa Protestantism dong iketo ikom ngolo mapwod pe iromo tungu pa Republicanism.

Pien kare oo cente ni ngol bikwanyo acakki i ot pa Katonda; ka bene ocakke me wa, agiki ma gitye ka pe ginywalo me Wang Aceng pa Katonda bino bedo nining? 1 Petero 4:17.

Lok ma cok kwede ikare me ngol kop pa Ejipt tye i lok me acel i kabedo me tuk tamongwen ki abicel, dok nino me agiki ma Ejekiel ocako tito ka kwede Ejipt tye i lok me apar ki abiriyo i kabedo acel. Kabedo man nyuto ni Roma me cencwari angeyo me medo kwon pa Porotesitani me acel, ka dong ki ngeye Taya, ma kelo poro pa kwon pa Republikani ma pe romo bedo i kare me cik pa Ceng me Aceng ma cok bino. Ka Taya (Amerika Acel) oyeko loyo nebuchadinezara i kare me cik pa Ceng me Aceng, Ejipt bene iwilo i cingne. I kare meno, twol me to ma opat pa bapa tye ka cango. Pe obedo ni twol me to pa bapa keken aye dong ocango, ento Ejekiel nyuto ni man timore i kare me kot me agiki.

I yoo an acalo, abiro miyo rog me gang Israel otim, kadi dong abiro miyo ni ye me yamo dog i kin jo-gi; ci gin bibedo ni ongene ni An Atye Mukama. Ezekiel 29:21.

Yakobo ki Israyeli

Isaiah nyutu ni Israel okulo, pio bungu, ci otwiyo lobo ducu ki nyig yat. En koth ma kelo hatua adek mag okulo, pio bungu, ki nywalo nyig yat, ci calo Isaiah waco, koth me agiki bino ka “yamo ma tek” ojuko. En dok nyutu ni i kare me okulo, pio bungu, ki nywalo nyig yat, bal pa Yakobo myero gikwanyo; ci lok me Ibru ma kigonyo ni “gikwanyo” te lokke ni giwoko pi bal.

I kare, ka en okelo anyim, ibed boko kwede; en ogeng'yo yamo mege marac i nino pa yamo ma aa ki lobo me ceng. Pi man dong tim marac pa Yakobo biro kwanyo; kede man aye nyig adwong' weng me kwanyo balre: ka en timo kitek weng me otero macalo kitek me chok ma ogolo piny piny, lugo me yen kacel ki cal bala pe gibiro chung'. Isaia 27:8, 9.

Ka yamo angwen (yamo matek mege me lweny) kigengo, cako me kany me alama pa lukwong acel mia acel, pyera angwen ki angwen cako, dok luwangec ki lomego i Adventism kigolyo ki kigwayo woko i agikki; dok magi ducu pe twero bedo keken, gin kicobo i “nino pa yamo me aa ka ceng.” Cawa me kany me alama ocako ki konyo matin i 9/11, dok otumu ki olwoko maleng ducu i kare pa cik me Ca Ber, ka piny ka meno opong ki nyig yat. Cawa me kany me alama en pwony me ngol marac ki pyerowiny ma odongo ticte ticte ka rwatte ki Malaki adek. Ento i kare me myaka apar wiye abiryo ma kikonyo ki nino me cako ki me tum me Ezekiel abiryo wiye abongwen, kuny me lo dogola me acelene ma abicel me profesi pa Baibul ma kiketo calo Jerusalem, cal me tung me Protestantism—kanisa, ki Tyre, cal me tung onyo Republicanism—pa leta. Ka ceng dok pe malac ikare me tum pa myaka apar wiye adek me gwok pa Tyre, kuny me lo dogola me abiryo ma abiro pa rwot apar ma Egypt kikwanyo nyuto tye ka meno otimme. Kuny mogo adek pa Jerusalem, Tyre, ki Egypt otimme ka “tung pa odi pa Israel” cako peyo, dok kikelo ne tyen me dyero dog.

Lakica Ezekieli kacel ki lakica Zakaria, cinggi me tic-kwir gi giko i cawa me cik me Sunday, ka Merika me United States ki dok ol atikara Balaam gin weng loco. I cawa me cik me Sunday, Rubanga miyo ot pa Israel “yabo me dog.” I kare meno, bal pa Yakobo dong gucengceng; ci nyinge loko dok bedo ot pa Israel. Kwena ma gitye ka tito, kikonyo gi caden me adek me cing me kwir pa lunebi, ma gin kelo cali Daniela, ma i kare meno gimiye kwena me Daniel capter apar ki acel, ma bene obedo visiɔn pa Habakkuk ma ci “loco ci pe goba.” Ezekieli, Zakaria ki Daniela rwatte kacel ki tito me koko ducu pa malaika me adek, calo bene Yeremia i capter apar ki abic, ka kigamo kwede ni obed dog pa Rubanga ka pe dok odok cen ki i can me per me acel.

Ango afera na ryeko pe kelo tum, ci kanyo na pe twero cango, ma kwero cango? Ibimedo bedo bota calo laco lyelo, kacel ki pi ma kato woko? Pi meno, Yehova waco buti man: Ka idok, ci abidwoko ni doki, kede ibino cung i wangna; ka iyer me marac ki me nengo, ci ibibedo calo doga: wek gin dok boti; ento pe idok botgi. Jeremiah 15:18, 19

Yesu nyutu agiki me agiki gicako kwede; ka 9/11, kot me lwok twero okwelo cako piny, kacel ki yat pa Yakobo cako medde; ka gityeko pwonyo kwic me Yakobo, gangi pa Israel bino owaco. Cako piny ma obedo ka 9/11, ma kot otimo, tye ka keto calo cako piny ma obedo i agiki me kare me cing, ka “tungu” pa gangi pa Israel cako piny, i kabedo ma tungu me Protestantism ma okwongo ki Republicanism gicung piny ki Nebukadnezzar.

I kare dok, pwonye ma tye i kin “tung” marac pa Protestantism pe twero romo ki “tung” adier pa Protestantism, calo kinyuto kwede i luwalo pa Aaron ma opoto kwo, i pwonye ki luwalo mukene pa dogola pa Israel. Nino aryo ma tye i Ezekiel acel piero abicel wiye ki abicel wiye adek (29) nyutu itic me tarih mar kelo malo cala me cing pa acel mia adek abicel wiye ki angwen (144,000) i kare me cik pa Sunday ma cok bino.

Tic ma pwony me tye ka opwod, ka ochwiny, ka opong piny ki anyim otye ka acako i kare me ngolo kot me agiki i 9/11, calo nino me Pentekoste bene ocako ki Kristo ka oyweko mooke manok iwiye luticce, ma omiyo dogola nywal Pentekoste ka ngolo maleng ducu otimme. Opwod me 9/11 i acakki me yweyo Yakobo (jalworo ka ka rwatte), ma en kare me kwayo cing, opwonyo opwod me gangi me Israel (luto me locho) i kare me cik me Sunday. Opwod i agiki tye ka oyiko kwano me yore i kin jo me cikke me aconya ki jo mia acel ki abic ki adek ki angwen, calo ngolo me mac i Got Karmel omiyo kwano me yore i kin lanebi Elijah ki lanebi pa Baal. Kwano me yore man kimiyo calo kibedo ni kwo me yoo acel me jo ma i nyig coc ki lanebi tye ka wot ki wiyi pire tek pa kwena me lum me kwe ki ber maraco, dok yoo mukene me jo man i nyig coc ki lanebi tye ka mito yom, dok pe gibed ki wiyi nining.

Nino Mukene pa Egypt

Ezekiel nyuto nino angwen mukene ma atye kakube ki Egypt, ci nino aryo i kin gi nyutu mwaka me apar ki acel, dok nino aryo mukene nyutu mwaka me apar ki aryo me piny otino.

Lokero me Cwakka me Apar wiye acel ki acel

Ci obedo i mwaka me apar wiye acel, i dwe me acel, i nino me abiro me dwe, ni lok pa Rubanga bino bot an ka waco ni, In, Wod dano, aciko cing pa Farao kabaka me Misiri; ka nen, pe gibitweyo me cur onego, pe gibiketo piny me tweyo me tweyo, me miyo obed tek me mako pala. Ezekiel 30:20, 21.

Atye obedo i mwaka me apar ki acel, i dwe me adek, i nino me acel me dwe, lok pa Rwot obino botna ka owaco ni, In cwin dano, lok bot Farao kabaka me Misiri, ki i bot dhok pa lulupere duto; In i diti mamega, isanana ki ngat ani? Ezekiel 31:1, 2.

I mwaka apar wiye me twero i bwo, i potbuk acel piero adek, kwoŋo pa Ejipta ki me Farao tye ka otyek; ento kwoŋo pa Babilonia kikome. I mwaka apar wiye me twero i bwo i potbuk acel piero adek ki acel, poto pa Ejipta ki neno me jo i wilobo kene pe ikelo iye, cako ka kinyuto.

Mwaki apari ki Cwiny pa Jerusalem

Nino abic i mwaka me apar wiye aryo tye i Ezekiel adek ki aryo.

Atye obedo i mwaka apar wiye aryo, i dwe apar wiye aryo, i nino me acel pa dwe, ni lok pa Mukama obino boti, ka lokoni ni, In latin dano, ting il lament pa Farao kabaka pa Misiri, kendo iwacci bot ni, In itwero calo labongo matidi pa rok ducu, kendo in calo ryang madit i nam; pien iwuoto ki poto mamegi, ikelo can i pii ki tye mamegi, kendo ijako poto magi. Mano aye Mukama Rubanga waco; Pi meno abino yaro nyaba na i komi ki gurupu pa jo mapol; kendo gibino kwanyo ci i nyaba na. Ezekiel 32:1–3.

Ci obedo boti bene i mwaka me apar wiye aryo, i nino me apar ki abic me dwe, ni lok pa Mukama bino botica ni, In latin dano, ywak pi dul pa Misiri, kacwal gi piny, en bene, ki nyare pa rok ma ngene, i kabedo me piny ma tutwal, kacel ki jo ma lor i dog bur. Ezekiel 32:17, 18.

Farao ki Dulane Dano Munte Madiit

I yo me wiye adek acel ki acel me goba cing i kom Misiri, yoo me agiki owaco ni:

An atyo balobo me piny weng oyeng atir i dwon poto pire, ka acwako en piny i gehena kacel ki jo ma cito piny i bur; dok yadi weng me Eden, ma gi yero dok gi mabeco loyo i Lebanon, weng ma mato pi, ibedo ka gi cweyo tam i kabedo me piny ma piny tutwal. Gin bene odok piny i gehena kacel kwede bot jo ma oto ki pala; dok gin ma bene obedo kucne, ma odak i bwo cieni i dye lwak me lwak ma pe nyuto Ngat ma Nyen. Iromo calo ngat ani i kit me ducu i lacen ki i dit pa i kin yadi me Eden? Ento ibi kelo i piny kacel ki yadi me Eden i kabedo me piny ma piny tutwal: ibi nino i kin jo ma pe gityeko ngado, kacel ki jo ma oto ki pala. Mano en Farao ki lwakne weng, waco Mukama Katonda. Ezekiel 31:16–18.

I leb me adek abicel aryo ma lok goba lok i kom Misiri, nukuta me agiki dok tye ka dwoko ci ka miyo bed madit i kom me adek acel, kadi bene tye ki lok me agiki ma tye ka rwate kacel.

Pien abedo acako gro marac i ngom me jonyo; dok en biro keto iye i dye me jo ma pe gin gudo, kacel ki joma oto ki ligangla, en kene Farawo ki dwan joone weng, kuti Obanga Mukama. Ezekiel 32:32.

Myaka apar wiye abicel ki abiryo me Dul me Aryo ki Abicel ki Cekel Apar

Nino manonge ma tye i kine me mwaka apar wiye abicel ma kikelo i cura me abicel ki acel me abicel anywola nyuto ni Nebukadinezara oloyo Ejipta, kede nino me mwaka artam me kweda pa Ejipta. Namba artam okelo tim me timore i tim me tim me tim me ataa, ma tye cal me miaka alufu acel ka piny obedo kweda.

Aneno piny, kadi bedi ne pe tye ki kit onyo kit pa cwec; dok polo bene, ne pe gibedo ki terang. Aneno got, kadi bedi ne giyugayuga, dok dyek ducu ne gicokcok mot. Aneno, kadi bedi, ne pe tye dano mo, dok winyo ducu me polo ne gicwer woko. Aneno, kadi bedi, kabedo ma ne tye ki anyim ne odoko tim, dok taon ducu ma iye ne gubale peke i wang Obanga, ki i lwor me iye ma tek. Pien kwonyni Obanga owaco, “Piny ducu bicak; ento pe abimedo kwone ducu.” Jeremiah 4:23–27.

I agiki me mwaka pyer adek gi angwen me ka Ejipito obedo i lyel, ma tye i Ezekiel 29, cako me agiki me kwot cen duto me jo marac ki abalgi me agiki kikelo anyim.

Lworo, ki dog ot, ki otego bene tye i komi, in ma idak i lobo. Ci bino bedo ni, ngat ma polo ka aa ki i dwon lworo obino turo i dog ot; dok ngat ma aa ki i dyer dog ot obino makke i otego: pien dirica ma aa i polo wang acel oyabore, ki gude me lobo oyeko cung tutwal. Lobo peke opwodde woko lweny, lobo oywekke woko ducu, lobo oyingiringi matek adada. Lobo obino dyer ka dok ka ka ngat matamo kongo; obino kwanyo woko calo ot matidi; ki tim maraco mego obino bedo mapek i kome; ci obino poto piny, pe bino aa powu dok. Ci bino bedo i nino eno ni, Rubanga obino ukko zasti me jo ma tye i malo, ki kabaka me lobo ma tye i lobo. Gin obino cokke kacel, calo jo ma otim bal cocoke i dog ot, ci obino twero i kal kikome, dok nyuma ni nino pol obino nenegi. Isaiah 24:17–22.

Kwena pa Ezekiel ma kibino tic awobe ki nino abicel ma twero ki Ejipte, tye ka nyutu ba obale me dragon me lobo ni gibedo ki abal me agiki me kwanyo kwo, ma cako ki cik pa Ceng pa Nino Sabiti ma cok bino, dok mede ka tuu i kwanyo me agiki pa Jo Ejipte marac i tum me myaka alufu acel.

I wang tic pa lanen, lee obedo kacel ki lanen marara gityeko i nam me mac, ma kelo kit me Dwoko pa Cristo me aryo, ento balam me teko pa okec pieng gi tyekke i nam me mac i agiki pa mwaka alufu acel.

Ka rwot alwor obinyo, kacel kwede lanebi maribbe ma otimo cing-miracel i wangne, kede gin ma okwanyo kwede jo ma ogamo anywal mar rwot alwor, kacel ki jo ma olamo calone. Dul aryo man ocwalo gi ka pud gin ma iwang kede i nam mac pa mac ma yak i akol. Kacel ki jo ma odong dong, ginekto gi pala pa en ma obedo i kom horse, pala ma oa ki i doge: kacel ki winyo ducu opong gi ringre. Niyabo 19:20, 21.

Lubanga marac ki lakwena ma goba tyen caliceno gucito me kwene pa kwena i kare me ducu me aryo pa Kricito, ento naigwan okwanyo gire ma tye me obedo wi mwaka alufu acel nyuma, i kare me ducu me adek pa Kricito.

Kacel aneno malaika acel ka otye ka lor ka aa ki i polo, cako lwor me ot marac ma pe ki fundo, kacel ki tol madu i cingne. Ka omako nywii, woko pyera macon, ma en Jatala ki Satani, ka otingo iye pi myaka alufu acel, ka ocwalo iye i ot marac ma pe ki fundo, ka oyiko iye, ka oketo ka cingwiye anyim me ka pe oba ni omedo lwongo kabedo mapol dok, nio ka myaka alufu acel obed tyeko: ka ka dong man otum, myero oyabwe dok pi kare matin. Niyabo 20:1–3.

Mwaki Apar Acel ki Apar Ariyo Abicel

Kare me mwaka “abiriyabo apar” ma kiwaco i kany Ezekiel abicel me acel wiye i cawa aryo otyeko cako i mwaka me apar me twero me kijenyo, kede otyeko i mwaka me abiriyabo apar kede acel. Lok me cabitara me adek ki me angwen ki acel okwaco i mwaka me apar kede acel, kede cawa aryo ma okwaco i cabitara me adek ki aryo no omiyo i mwaka me apar kede aryo me kijenyo. Kare me mwaka abiriyabo apar ma ocako i mwaka me apar, ma obedo macalo i cako me kucwiny pa Yerusalemu, pe tye kacel ki lok aryo me Ejipito me mwaka me apar kede acel ma okwaco i cabitara me adek ki me angwen ki acel. Kacel, lok aryo me mwaka me apar kede acel no nyuto lok ma tye cok ki gangi me cik me Sunday. Lok aryo mukene me Ejipito me mwaka me apar kede aryo no otimme i kare onyo cok ki i nge kwanyo pa Yerusalemu i 586/585 BC.

Kwena me bino pa Kristo kitye ka keto anyim calo butic me kwena pa “Kok pa Dyewor,” ma lokke dok doko kwena pa kok malubo i kare me cik pa Ceng Ngwen. Kwena aryo ma kwanyo Misiri kipwonyo gin mony ka cik pa Ceng Ngwen pe pud obedo, dok kwena aryo mapol i kom Misiri kipwonyo i kare pa cik pa Ceng Ngwen onyo ceng manok ka iŋwen dok gitye. Kwanyo marac pa kwena manok ma kimiyo i mwaka acel, i kare me kakube ma tyeko i poto pa Jerusalen, kacel dok ki kwena aryo mukene i kare pa cik pa Ceng Ngwen, tye ka nyutu kwena pa malayika me aryo, ka i kabedo man bene tye ka bedo kwanyo marac kare ducu.

Lok me aryo nongo pe ikato ki cing me acelu; obed ka lok me adek bino inge.

“Ki wa peni ki dwon wa myero wa kok yeny man, ka wa nyutu rwom gi kit ma gin tye iye, kacel ki tic pa profesi ma kelowa i cike pa malaika me adek. Pe twero bedo me adek ka pe tye me acel ki me aryo. Cike magi wa myero wa miyi i piny dano ki i buk me pwony, i lok me mino, ka wa nyutu i yore me historia pa profesi gin ma obedo ki gin ma bicel.” Selected Messages, book 2, 104, 105.

I kare me adek ot me kica ki kare me nyutu twero me yweyo cengone. Kare me nyutu twero me yweyo cengone otwero cenge ni pi United States i kare me cike me Sunday, dok kare me nyutu twero me yweyo cengone pi piny ducu otwero cenge ka Michael tye ka cako cunge. Dogi aryo man ma ocengere gin kiworo rwot me adek, ma jwi ducu iye olube ki rwot me aryo, ma jwi ducu iye en rwot aryo ma tye ki wang aryo.

Miyo mar anera mar aryo otimu ka oluwot kede cawa me Wooc Ceng. Cawa aryo ma ocako i wi dano ducu, calo onen i lok pa Ezekiel i kom Aigupita i cabitara me adek ki acel ki adek ki aryo, nyuto kare ma cawa me Wooc Ceng olwot kede anera mar aryo; dok cawa aryo ma i cabitara me adek ki aryo tyeko nyuto miyo mar anera mar adek i koko matek.

Ogik pa Ezekiel me nyutu rwate rw’apol ki rwinyon pa tim me dano, lanyutu ciko me agiki me cawa piny me lobo, ma en ciko pa malayika me adek; ci malayika me adek ocweyo ki cokcok pa malayika me acel ki pa malayika me aryo. “Midnight Cry” mapwod nyime cike pa Sunday law, ki “loud cry” ma bino inge Sunday law, onyutuwa i kare angwen pa Ezekiel ma poto i kin mwaka “abiriyo ki apar wiye adek” ma i chapter twenty-nine me nino pa alpha ki omega, ma rwate ki historia mopondo pa Daniel eleven verse forty, calo onyutore i verses eleven nyaka sixteen me chapter tye kany.

I leb me Daniel akwan apar, Daniel, macalo Ezekiel, gicweyo en olum. Ollum pa Daniel obino i dye olok me tukkiri adek; tukkiri me acel ki me adek obino ki i malayika Gabriel, to tukkiri ma tye i dye obedo tukkiri pa Kristo. Daniel, macalo Petero i kin Kaisesarea-Filipi ki krica, tye i dye. I dye Petero oneno Kristo ma ogenge, macalo bene Daniel oneno i leb me apar. Dyer me malayika adek en kwena me aryo, ma en agweya pa kwena aryo.

Nino me 5 i Dwe mar 4 & 1844

I kabedo me Ezekiel icopo acel, coc aryo ki aryo, Ezekiel tye i nino me abic me dwe me angwen, ma rwatte ki dirica me tungacel me dwe me abiro i mwaka 1844. Ezekiel tye i dirica i kin Apri 19 ki Oktoba 22, 1844, kit ma Samuel Snow bene obedo, latic me Koko me Dye Kiny, i 1844, ka opwoddo neno ne me acel ma leng pa kwena i Boston, i nino 93 nyuma pa Apri 19 ki nino 93 i wang ka doggola olor i Oktoba 22, 1844. Samuel Snow obedo i Boston i Julai 21, 1844 i dirica me tungacel me dwe me abiro, pe ngene ni i laneno me porofeto tye ka otingo kacel ki Petero i Got me Loc Miyo Ribbe, Ezekiel i mwaka me adek ki abic me cyer me Jubili me apara ki abiro, ki Daniel i kwanyo me aryo i kare me neno me kaca me kat ma coc apar. 2026 twero bedo mwaka me angwen ki abiro me cyer me Jubili me apara ki abiro ma tumu i 2028.

Tairo

Nyinga wa wa dok cen wa i kare me Ezekiel ma tye ka twero lwongo Jerusalem tyen adek acel ki angec, myero wa me kwongo nyutu kare acel ma onyutu piny ikom Turo.

Atye obedo i mwaka me apar wiye acel, i nino me acel me dwe, ni lok pa Rwot obino bukna, owaco ni, In wot dano, pieno Turo owaco ikom Yerusalemu ni, Aha, en opoke, ma en weng woko pa lwak; en okwanyo lacen bukna: an abed ki jami mapol, kombedi en otur woko: Ci pi meno, kumeno Rwot God waco ni; Nen, an atye ka kwedo i komi, in Turo, dok abikelo woko lwak mapol me dog tic i komi, calo nam kelo baaluge mege ka coo malo. Gin bibalo otogo pa Turo, dok gibituro agulone piny: an bene abipoko pro mege woko i kom en, dok abimiyo en obed calo wi got. En obed kabedo me yaro nyat i dye nam: pien an aloko lok no, waco Rwot God: dok en bibedo gin me ayo pa lwak. Dok nyare ma tye i poto ginywal gi pala; dok gibinyono ni an awene Rwot. Pien kumeno Rwot God waco ni; Nen, abikelo ikom Turo Nebukadurezara kabaka pa Babel, kabaka pa lukabaka, ki horse, ki gari, ki je me horse, ki dul, ki lwak mapol.

En aye kelo pieng ki dako-ni me ibedo i poto; en aye yubo ot me lweny kuom i komi, kadi aye cako cing me polo kuomi, kadi aye kelo okuta me lweny kuomi. En aye keto jami me lweny kuom otaco muru, ka ki dolo mege en aye balo atala muru piny. Pi rom me rum me hos ma en tye kwede, pro megi aye twolo i komi weng; otaco muru bene gibing’weny pi dwon me je ma tye i wi hos, ki me angaya, ki me gaari me lweny, ka en donyo i doggola muru calo dano donyo i taon ma kibolo. Ki tong hos mege en aye nyonyo yo muru weng; en aye neko lwak muru ki pieng, kadi je ma tye tek me gwoko i komi gibino piny. Kadi gibino yubo mwolo me lim muru, kadi gibino kwanyo somo me kwer muru; gibino balo otaco muru, kadi gibino neko ot muru maber; kadi gibino keto okweya muru, ki yot muru, ki pro muru i dye nam. Kadi An abino timo ni dwon me wer muru ogik; kadi dwon me ndara muru pe gibino winyo dok. Kadi Abino timo i komi bedo calo wi okweya; ibedo kare me yaro nyat kuome; pe ibino yubo dok: pien An Rubanga Yehova aloko kong; ango Wod Ayweya Rubanga.

An aloko Mukama Katonda bot Turo; Eka pi dolo gung matye ka yeny piny i twol pwonyi me opoto mamegi, ka jo ma otwero ywak, ka kwer ocwalo i dyekgi? I kare no, rwodi ducu me nam bicer iye ki i kom tronugi, bikwanyo labolgi, kadi bene guk me oyero ma gubung gubung; gibiro rwate kede dyer; gibino bedo i piny, kadi ka kare ducu gibiro yeny, dok gibino dog cal wi komi. Gibiro kelo yer me tam piny pieni, ka gibo ni boti, “Nininga ma i cwer woko, in ma jo me wang nam gubedo iye, taon ma olwongo adada, ma tye tek i nam, en kede jo ma bedo iye, ma gubedo kacel ka kelo grogi i kom jo ducu ma bedo iye!” Kombedi dolo gung bibiro yeny i nino me opoto mamegi; ee, dolo gung ma tye i nam bibiro cwer iye pien me woki. Pien man aloko Mukama Katonda; Ka abiro keto i bedo taon ma opong kwo, calo taon ma pe jo gubedo iye; ka abiro kelo tye ma tye piny nam i komi, dok pi madit bibino poko i komi; ka abiro cako i piny kacel ki jo ma lor i dool, kacel ki jo me kare macon, dok aketi i kabedo ma piny tek piny, i kabedo ma opong kwo me kare macon, kacel ki jo ma lor i dool, wek pe gibed iye; dok abiro keto ducu me deyo i piny me jo ma tye kwo. Abiro keti i bedo gro, dok ibiro bedo pe dong; kadi bed ni gibedo ka yubi, ento pe gibiro neni dok mako, wacci Mukama Katonda. Ezekiel 26:1–21.

Ngec me Turo onyuto i mwaka ma Jerusalem obale, dok en karebe cogo me ker me abicel ma wonyore i profesi me Bible i cing cik me Dyeng me Ceng ma tye cok bino. I kare me cik me Dyeng me Ceng, United States (Turo) i kit me profesi bedo ka miyo yom pien obalo Jerusalem, ma Sister White nyuto ni en Kanisa me Seventh-day Adventist me Laodicea, ma Ezekiel lwongo ni “dyere me lwak.” Turo nyuto ni Jerusalem “ne obedo” dyere me lwak i kare ma okato. “Dyang” en kanisa i kit me profesi.

Kwo olworo omwene, ci owaco ni, “Kama man romo pire tek ahinya! Ma pe obedo gin mo keken ento ot pa Lubanga, dok ma en dula me polo.” Eka Yakobo ocako me ceng kun okato, okwanyo kite ma en oketo me can pa wiye, oketo gi me poto, kadi osukeko moo iwiye. Eka ocako nying kama meno ni Betel: ento nying taon meno me acakki obedo Luz. Genesis 28:17–19.

Lok “Bethel” nywola ot pa Lubanga, dok Tiro iye yom atii pien obedo ka omiyo kanisa me Adventist me nino abiro pa Laodikia rwate ki cike me tyeko lwongo me lamo ceng. Ento kata bed ni tye yom ma obal, ma jo ma tye ka tyeko lamo ceng tye ka medo, Lubanga, ki i dwon Ezekiel, owaco ni, “An atye ka kwanyo iye, in Tiro, dok abimiyo lobo mapol cako ka aa malo me ywayo iye, calo nam weko baacce cako ka aa malo. Dok gibityeko poto me Tiro, dok gibikobo kule mace piny.”

“Bong Tyrus” twero nyutu gwoko pa Tyrus. “Bong” en nyig coc me Cik Apar.

“Lanebi ka kany neno kwo jo ma, i kare me poko pa lworo ki adwogi woko ki i adada ki tim maber, tye ka temo me coko dok cik gi yub ma en aye cabo pa Ker pa Lubanga. Gin aye jo ma tye ka yubo dok kabwono ma ki timo i Cik pa Lubanga—otogo ma En otingo idiro jo ma En oketo me rwatte pi gwokgi, ka wot i tyen lok cikgi me ngol ma atir, adada, ki ler, en aye me bedo gwok pa gi ma pe tum.” Prophets and Kings, 677.

Cik pa Lubanga obedo otwang me gwok, ento otwang i kit me lwongo gi i bong aparo twero cwalo cik aparo ma “ogwoko” kede ma oketo pom me dosto ki loc me Tyrus, ma obedo lanen me tung me Republican me United States.

“‘Kede obino gi twoke aryo calo nyarara.’ Twoke ma calo nyarara nyutu tic me romo bedo matidi, ma pe opong ki cwercwiny, kadi bene maber ki maleng; man en jami ma opore maber me nyutu kit pa Amerika me Ibutwa ma Lakwena oneno ka obedo ka ‘tye ka cako aa malo’ i mwaka 1798. I kin jo ma golo i piny pa Kristo ma bedi jo ma okoko ma dong ginyalo tye ka ngwec ka acel i Amerika, ka gitye ka yubo kabedo me kwe ki ganggang aa i lwor pa rwot ki pe cwiny pa jo pa dit me dini, bene tye jo mapol ma gicwalo cwiny me timo gavumenti i kom lobo ma lac me rwom me tuku me jo i wilobo kacel ki lare me dini. Tamgi noonye kabedo i Declaration of Independence, ma keto anyim adwogi maduong’ ni ‘jo duto gicwalo gin marom’ dok kigiyubo gi twero ma pe kitwero kwanyo ni me ‘kwo, lare, ki yeny me mor.’ Kede Constitution cing-mok twero me jo ni gubed gi twero me rweny kengi, ka omiyo ni jo ma gilwongo pieno ki dwogo pa lwak gibedo jo ma bicik cik dok gibedo jo ma bitiyo kwede. Lare me geloofu me dini bene giyubo, ka ngat acel acel oyubwongo me lamolo Lubanga calo peko pa cwinyne bene oyubo. Republicanism kacel ki Protestantism gibedo dong cik madit ma gicako iye piny meno. Cik magi en lol me nguvu ki loot pa piny meno. Jo ma giyee, ma gibedo i tekwaro i wilobo pa Kristo duto, gibedo ka loko wanggi i piny man gi mito ki gen. Milyon mapol giyero kwan me oo i doggola pa piny man, dok Amerika me Ibutwa otingo malo i kabedo i kin lobo ma tye gi nguvu madaa i piny. …”

“Otino ma calo romo me twolo, ka dok dwone calo me lyel, i cik me pwonyo man ginyuto peko marac adada i kin lok ma twero dano tito kacel ki tic ma lobo man ma kiyubo kede timo. ‘Lok’ me lobo man obedo tic pa lwak me yubo cik kacel ki lwak me ngolo bura. I yoo pa tic man en obino kwanyo adwogi me lok man ikom cik me bedo ma rwot pe tye kacel ki kwe, ma en otyeko keto anyim calo dogola me yubbe. Lok me cik ni obino loko ‘calo lyel’ kacel ki tic ‘ki twero ducu pa lee me acel’ oyelo anyim ayela ni obino bedo medde pa cwiny me pe cing, me kwero jo mukene, kacel ki me toro, ma onene i kin lwak ma ginyuto ki lyel kacel ki lee ma calo kwoyo. Dok lok ni lee ma otino aryo ‘miyo lobo kacel ki jo ma bedo iye woro lee me acel’ onyuto ni twero pa lobo man myero itiye me lwongo jo me timo yub mo ma obino bedo tic me nywako woro bot papacy.”

“Tic ma otimo calo man obedo me lego piny gin ma tye ka tok kulu ki cik me gavumenti man, ki kit ma dong otwero me gang ticci ma tye ka bedo me rwot, ki lok me peko ki me teko ma ocako maber i Kaany me Kwan me Tim me Yotkom, dok ki Dasturi. Jo ma gicako piny man gineno maber me gwoko ki ceng ikom tiyo ki teko me piny pa kanisa, ma pwonynyene pe twero kwanyo woko—marac me pe timo ni ngat mukene tye ki rwot, ki tedo can. Dasturi owaco ni ‘Congress pe bibedo ki ciko cik mo keken me keto dini mo calo dini pa gavumenti, onyo me gengo tiyo me yubo dini mo kun tye me bedo me yotkom,’ dok ni ‘pe gibidwoko tem me dini mo keken me bedo cing pa ngat mo me rwatte i tic mo onyo me nongo gen me piny ma tye i te United States.’ Keken i pog dogola me turo gwokke man me yotkom pa piny, ka kare mo ma twero me dini mo keken ki gwoko jami me yubo dini twero cakki ki teko pa cik me gavumenti. Ento pe rwatte pa tic calo man pe opong makato gin ma kikelo i cing me cal me anyim. En obedo lee ma tye ki tungcal pa rombo—in lokke odoco me bedo maleng, me yomcwiny, dok me pe cwer cwiny—ento loko calo nywii.” The Great Controversy, 441, 442.

Cak me United States kinyito ki Declaration of Independence kacel ki Constitution, matye ka nyutu Protestantism ki Republicanism, acel acel. “Bong cen” me gwoko ki me mwony-ber en Republicanism ki Protestantism, ci i cawa me cik pa Sunday cik me Declaration of Independence kacel ki Constitution obalokke, pien Nebuchadnezzar “shall set engines of war against thy walls, and with his axes he shall break down thy towers.”

I kare cawa me cik pa Sunday, “otogo” ducu obaloke piny, ci otogo en cing me twero me kanisa ma pwonye me doko pa iye me nongo iye tye ka kelo nyutu ni dano tye ka temo penyo kwo pire kene. Ka lok iye pi Nimrod, lakwena madit, kacel ki otogo ne, wa ngweno i *Prophets and Kings*, “Ka otogo no onongo tyeko tieko kene, but ot ne mo onongo ki timo ka gang me dano ma gedo ne; ot mukene, ma kiyubo maber ci kiyero mabeco, onongo kiyubo ne pi jo baalegi. Dano no gucako yom cwiny pi loc mamegi, ci guworo jokwongo me silba kacel ki me golde, ci gucako keto cwinya piny i kom Lacung ma polo kacel ki piny.” I kare me cik pa Sunday Tyrus oyomo cwiny ni Jerusalem obalo, ento lok me balo tic pa lobo i kom Yat me wi lobo olwore ki balo pa lobo, ci kabaka me north obedo ka balo bongi kacel ki otogo pa United States.

Wa wabedo cako tero anyim kaŋwen acel me nino abicel pa Yerusalem i buk Ezeekiel i coc ma bino.