I buk pa Ezekiel, “kubo Yerusalemu apwod ki mony” en “cim” ma obedo tem ma iye kicako yero dano pinywa me wiec angec, pien en aye amito me cako kit pa cal me lee.

“Lubanga onyisa an atir je cal pa lee oblika twero kelo kede mapol ka kare pa ngwok cen pe onongo tyeko; pien en aye bino bedo tem madit pire tek me lut pa Lubanga, ma iye ginacung iye to gikyelo kwede gurut me kikome ma pe tum.”

“Man eni aye tem ma jo pa Lubanga myero obed kwedgi ka pud pe kigwoko gi ki cing. Dano ducu ma onyuto wotgi me aler bot Lubanga kun gwinyo cikci, ka gengo rwom me accepter sabato ma pe en adieri, gibedo i bwo bendera pa Mukama Lubanga Yehova, dok gibiro rwako cing me Lubanga ma kwo. Ento jo ma owelo adier ma aa i polo dok ogamo sabato pa Ceng Nino Sunday, gibiro rwako alam me lee.” Manuscript Releases, volume 15, 15.

Jomukristayo ma olweyo Yerusalemu ka “cim” me Cestius, olweyo pien gitye anyim ka pe otito ni, kede gineno “cim” ka obino. Neno kit ma cal me lee otweyo, obedo neno “gin ma tye katimoore,” “yub,” kede “wot” ma telo i cik pa Cawa me Dyewor. Gin me profesi ma oromo “cim” no myero giniang anyim ka “cim” pe onongo obino. Ka Cestius ocako kwero pa rwo, dong onongo pe tye kare me pwonyo ngo ma “cim” obedo.

“Dong pe ayubo lokoro tye ka mede anyim, dok tero me lembe tye ka time, ma bicwalo ni gubed iye kelo cal me lee. Tim ma myero obed i yo pa kwon me lobo bibedo ka kelo adwogi me lok me nyutu ma kikome me ngec oneno pi nino magiko man.” Review and Herald, April 23, 1889.

Tyek cing, Cok-cok ki Gin ma Otimme

“Lworo me ayuba,” “mwaki,” ki “gin ma timore” myero ngene con mapwod dong pe ki temo.

“Gini doko ma Katonda owacci i lok me historia pa porofeto ni myero otimme i kare ma olweny, doko otimme; kadi gini doko ma pud pe odonyo, en otimme ka karegi ma opore obino. Daniel, porofeto pa Katonda, tye ka acung i kabedone. John bende tye ka acung i kabedone. I Cwalo, Labongo pa kaka me Judah otyeko yabo buk pa Daniel bot jo ma pwonyo porofeto, ci omiyo Daniel tye ka acung i kabedone. En otweyo cadenne, man ma Rubanga oyubo ni en i wang-nen pa jami madit ki ma lonyo, ma wan myero wangeyo ka waacung i doggola tutwal me otimmegi.”

“Wek cing i lok me kwena kacel ki me joneno anyim, Lok pa Katonda nyutu lweny ma olung ma pe kigik woko i kin lok me ada ki lok me bal. Lweny meno pud tye ka mede. Gin mukene ma dong obedo, gibitino doki.” Selected Messages, book 2, 109.

Wan “myero wa nge” “tic ma dit ki ma lonyo ka wa tye ka cung i dye doggola pyer mar otumgi.” Doggola pyer man nyuto ni myero wa nge ticego con kwo i anyim me otumgi.

“Ento rwat mapol me rangi me lapol ki nywol me prɔfɛt nyutu lok me lokke i kit me moko ma obedo kwo maber man. Lee ma tye ki tungo calo me twol, loko ki dwon me nywena, kadi ‘otiyo ki tek weng me lee me acel i anyimone.’ Cwin me doyo, ma pɛgani ki bapapa onenyo, obino nyutore dok. Prɔfɛsi owaco ni tek man obedo ka owaco ‘bot jo ma bedo i lobo, ni gibed me timo cal me lee.’ [Revelation 13:14.] Cal no kitimo bot lee me acel onyo lee ma calo kwac, ma en aye man onyuto i kwena me malaika me adek. I yoo me lee me acel man, Kanica me Roma kinyutere, calo dul me dini ma olwongo ki tek me gavumenti, ma tye ki twero me cwayo ukol dok jo weng ma pe giye. Cal me lee kinyuto dul mukene me dini ma olwongo ki tek ma romo calo meno. Timo me cal man en tic me lee no ma omede ka cako i yoo ma tye kwo, ki lokke maleng, ma miye bedo nyut nywal ma dit me United States. Kany ka cal me bapapa canongo. Ka kanice wa me i lobo wa, ka gibino ryemo kany i kom nukta me wiye ma gilwongo weng i kin gi, gibino keto tek i kom gavumenti me cing timo cikgi ki konyo dulgi, ka meno otimme, Amerika me Protestanti obedo atimo cal me rwot me dini me Roma. Ka meno otimme, kanica ma ada bibedo ka gidwog i kom gi ki doyo, calo jo pa Katonda me kare macon gityeko doyo. Atek atika me mwaka acel ki acel omi adwogi me ngo ma twero me cing marac ki cwiny marac romo timo, ka giwaco ni gitye ka tito Katonda i yoo me gwoko twero me Kanica ki Gavumenti. Kanice me Protestanti ma olubo but Roma i yoo me rwate ki tek me lobo, ginyuto cwiny acel me twero me cego adwogi me yub me cwiny. I mwaka me apar wiye abicel ki adek, alip me lukwan me non-conformist oneno can i bwo rwot me Church of England. Doyo olwot tek ka gavumenti me lobo omiyo cing me dul me dini acel.” Spirit of Prophecy, volume 4, 277.

Kiketo cal mekwongo i Amerikia me Iye Acel, ka dong i ngeye i wi lobo ducu.

“Lwongo mamwonya me wi lobo obino kwedo cing pa Amerika. Kadi bed ni en aye tye ka telo nyime, ento peko acel ka meno bibino iwi jo wa i kabedo weng me lobo.” Testimonies, volume 6, 395.

Cik cing Milan ma mwaka 313 nyutu cako me cweyo, kede bene lonyo dogola ma otwenge pi Adwentis me Nino me Abiro. Constantine ma aa i kabedo me Iporo kede Licinius ma aa i kabedo me Ceng gubedo ka gubedo kwayo cik man ki dyer me maraco me kwo, ka Constantine omiyo nyare-otino ma obedo nyako me anyaka, Constantia, i Licinius i dyer me maraco me cing aparwen ma onyuto i rek me profesi i kin dyer me maraco me cing abicel acel i historia me profesi me Daniel aparacel. Dyer me acel kede me aryo gubedo ka gubut i lweny i kin North kede South, dyer me angwen ma olubo gubedo lweny me abila i kin Iporo kede Ceng, ci dyer me agiki aryo gubedo maraco me nyut i kom twero me kanisa me papa kede twero me pa leta.

Antiochus II Theos okwanyo dao ne Laodice I me cako kwedo nyako me rwot me Ptolemy, Berenice (nyare Ptolemy II) i mwaka ma obedo calo 252 BC. Kwayo ma pe i kare me cing ber me gamente me Seleucid onywako i kin rwot me kabedo me anyim kacel ki rwot me kabedo me anyim cam, ento; kwayo me cing ber me mwaka 313 obedo i kin omonarc me tuucu kacel ki omonarc me kulu.

Wendo me nyom ma rwom pa kiikwo me Antiochus II Theos i mwaka 252 BC, onongo obedo cako pa Ker me Seleucid ma otyeko rwom me ker i lok me yat me kare ma kiwaco i nyut 10 wa i Daniel 11. I lok pa agiki me ker me Seleucid, wendo me nyom mukene me rwom pa kiikwo omiyo ki tye ka otimme ki Antiochus III the Great, ka omiyo nyare Cleopatra I Syra, (ma obedo Cleopatra me mukwongo tutwal i yat me prophecy) bot Ptolemy V i mwaka 193 BC. I kare meno Ptolemy V onongo tye ka myaka adek abicel ki abicel, ka Cleopatra I Syra onongo tye ka myaka apar. Nyom gi onongo obedo rwom me diplomasi me keto ngol i nyuma me lweny me Syria me abicel. Wendo me nyom me alpha i kin kabaka me north ki me south i Daniel 11 onongo oyiko agiki pa lweny me Syria me aryo.

Keleopatra me agiki me wang yuk pa cik me lok me porofeto owot kacel ki Julius Caesar, dok iŋene ki Mark Antony. I nyuma me neno Julius Caesar i mwaka 44 BC, gulu me aryo me Triumvirate otyeko kicweyo i mwaka 43 BC. Jo adek aye ayubo Triumvirate man, ka dok acel i kin jo adekgo, Marcus Lepidus, Octavian opwonyo mere ki iye i lok me rwate me adekgo, pien pire tek me ryemo teko ocer i kin Mark Antony me yo me tua cen dok Octavian me yo me tuu. I Brundisium, i mwaka 40 BC, gicweyo cike me kuc i kin lukwong me tua cen ki me tuu. Cik man otyeko keto iye nyom i kin Octavia, nyako laco Octavian, ki Mark Antony. Cik man ki nyom ma obedo kacel kwede pe ogengo, dok i nyuma me Mark Antony donyo i rwom ki Keleopatra, en ojwalo Octavia i mwaka 32 BC. I lweny me Actium i mwaka 31 BC, mwami pa tua cen ki pa tuu gubino kacel i bwo teko acel, dok i nyuma man Octavian odoko Augustus Caesar, cal me rwom me wic pa deyo ki teko pa Roma.

I kit ma waraga pa porofeto, nyom ma kiwot i kare me cwinyo ma mukwongo i Daniel apar wiye acel obedo i kin ker me apwonyo ki ker me anyim, ka gin temo gengo kwo marac i kin jolweny aryo man ma gitye ka lwenyo me dwoko kwo me twero pa Alekizanda Madit. Nyom ma kiwot i kare me cwinyo mukwongo meno i kin jo Seleucid ki jo Ptolemy me Ejipito obedo nyom me cwinyo me alfa pa ker me Seleucid ki Ptolemaic, ma onyuto cal pa nyom me cwinyo me omega i kin twero acel gin aryo meno. I nyom me cwinyo ma agiki, onyo me omega, Cleopatra ma mukwongo tutwal, onyo me alfa, i historia me Ejipito obedo kakkube me porofeto ma olamo i Cleopatra ma agiki, onyo me omega; ma wat iye ki Mark Antony odoko kabedo me neno me kwany ma i kin Octavia ki Mark Antony. Kwany meno onyuto dwoko kwo marac dok i kin Mark Antony me yo me tua anyim ki Octavian me yo me tua apwonyo, ma ogik i lweny me Actium i mwaka 31 BC.

Yub me cuk me tye i Brundisium i mwaka 40 BC obedo yub me cuk me acakki pa lweny ma obino i kin ceng cen ki ceng ot, calo yub me cuk me Laodice ki Antiochus II Theo obedo acakki pa lweny ma obino i kin tung dwe ki tung aa. Yub me cuk me mwaka 313 obedo omega pa yub me cuk me acakki me Mark Antony ki Octavia, calo yub me cuk ma obino i kin Ptolemy V ki Cleopatra I Syra obedo yub me cuk me omega pa ker ma i tung dwe ki tung aa. Yub me cuk adek ma okwelo i yub me cuk me omega me mwaka 313 weng rwatte, dok miyo caden adek i kom kit pa porofeto ma rwatte ki Edict of Milan. Kacel, yub me cuk angwen ma atir pa ceng cen, ceng ot, tung dwe ki tung aa rwatte ki yub me cuk aryo me cwiny pa papa.

I mwaka 496, Clovis, rwot pa jo Franks, ne otyeko kwano ki Clotilda. Clotilda ne en nyako rwot pa jo Burgundia, latin rwot Chilperic II ma tii i Burgundy. I kare ma jo okene i ot rwot neko wonne ki minne i lweny me twero i kin jo paco, en ne odak ka i bwo opwonye pa lakworre ameja, ka pud pe gitye omiye me kwano ki Clovis I, rwot pa jo Franks, i mwaka 493. En ne en Katholika, ma twero loko ni ne en aye olub wilobo me Nicene/orthodox pa Kanisa me Roma. Man ne opoko en ki i kin otino rwodi mapol me jo Germanic me kare man, pien gi ne gin jo Arian Kristiano. Minne, Caretena, bene ne en Katholika, dok Clotilda ne gikul iye i yoo pa wiye man. Poro ne gipwonyo en ka dano ma ne tye ka dwayo Clovis ma pudu cing me weko piganism dok me rwatte ki batija me Katholika, dok ki ngeyo man lokke pa iye i mwaka 496 obedo acel i ikare mapol matut ma pire tek tutwal i historia me acel pa France dok pa Kristianity ma gilwongo ni me Ityek me Apoka.

Clovis omako kuom nyuto ni ka en obedo ka oywoto lweny me Tolbiac, en biwelo lokke dok iye niang pa Katolika me Clotilda kede ni bityeko batija. Kabaka pa jo Alemanni neko, cogo megi opwodde, ci jo Franks oywoto. Murye me lworo ka lweny otum, Clotilda oloso ni Bishop Remigius me Reims opwonya Clovis, ci en obatijwa (macalo cik me kwena, i Nino me Kricmas mwaka 496), kede jo lweny me en manok piny mapol.

Clovis obedo rwot pa Jo-Franks, ma ka iwaco kwede i kit me kare-ni, en rwot pa France. En odoko me acel i rwodi pa Europe ma i agiki gibedo meweyo dini gi me piny ki gidwogo bot dini Katolika. Pi mano, Clovis kiparo en “latin me kwongo pa Kanisa Katolika,” dok France kiwaco ni en “nyar me kwongo pa Kanisa Katolika.” I mwaka 1980, ka papa John Paul II odwogo France, en openyo ni, “France, nyar me kwongo pa Kanisa, in tye adier i batija mamegi?”

Lok me Clovis dok i kati ka Nicene Catholicism nyuto acakki pa yubo me nyom ma pe gin nyom adwong me ngec, ma bino tero wa i nyom me cing-kwede ma pe gin nyom adwong pa mwaka 538. Nyom me cing-kwede ma pe gin nyom adwong i kin Clovis ki ladit mon ma tye ka timo porne ki rwodi me piny obedo cal me nyom me cing-kwede angwen ma dong omede ka mukato i Daniel abicel ki acel. Clovis obedo rwot me Europe ma mukwongo ma ne omiyo kanisa me Roma kony me jo-lweny ki me lim, ci pi meno Clovis kicako nyute i itic me ngec ma tye i Daniel abicel ki acel.

Ki cok pa lweny bibedo i doge, gin bibitiyo marac i kabedo maleng ma tye ki teko, kendo gibikwanyo kwer pa ceng dyewor, kendo gibiketo gin marac ma kelo cano. Daniel 11:31.

Clovis i mwaka 496 nyuto acakki me kit me rwom me polityk pa Iurop me “aa malo” me konyo obedo pa papa ka en tye ka tye ka doko i wic. Man nyuto acakki me yubo me nyom ma pe obedo me adier, ento me cing me lanen. “Boko” ma tye i wer man bene obibedo ka loke “kabedo maleng me tek,” ma pi Roma me pigan kacel ki Roma me papa, en ga ni kibuga Roma.

Abic me Aryo me Karama Maleng

Iye tye lok me Ibru aryo ma pe tye calo acel i buk me Daniel ma gityeko lokogi ni “karama maleng.” Lok me Ibru ‘miqdash’ kacel ki ‘qodesh’ gityeko lokogi weng ni “karama maleng,” ento qodesh twero bedo keken jami onyo kabedo maleng, ka miqdash twero bedo karama maleng onyo pe maleng—kit ma lok ma i kin cing kwan tye kacako pwonyo.

“Karama maleng ma teko” i tyen lok me adek ki acel obedo ‘miqdash’ ci nyutu karama maleng pa teko pa Roma, ma pi Roma me pinyoga ci pi Roma me Papa bene obedo taun pa Roma. Ki i lweny me Actium, cawa ma Octavian okwanyo rwom acel i bwola, Roma me pinyoga pe ne twero loyo ne i myaka adek mia abicel ki aparacel (kare acel) i kit ma otimo cike me tyen lok me aparo ki angwen i Daniel aparo ki acel.

En atyin kede kuc wa i kabedo ma odongo loyo i porogweno; dok en obi timo gin ma wonne pe onongo otimo, kata won wonne; en obi nywal botgi mwony, kede jami ma oyak, kede mwolo: ee, en obi tamo cuke ni ikom gang obedo ma tek, kono pi kare mo. Daniel 11:24.

Ka i Roma marac me pagani tye ka olwo kwo ki i taon pa Roma, pe ne twero lwenyo; ento ka Constantine oloko ot ma loyo ducu me rwot i Constantinople i mwaka 330, “cawa” me ayat marac piero aryo abicel wan abicel acel nongo otimme. Ka tong gweno me agiki pa adek (Lugoth) me Daniel abiro okech woko ki i taon, i mwaka 538, i kit me profesi, Roma me papa ojalo ker i kom tron calo ker marac me abicel i profesi pa Baibuli. Lugoth dong bene oromo Roma i lweny, ento i agiki dogi ocul woko ka Belsarius, ladito me lweny pa Justinian, oyubo taon. Ka dong Kanisa me Roma olwo kwo ki tekwaro ma loyo ducu pi mwaka alufu acel gin abicel aryo abicel aryo wang abicel acel, oo wa ka Napoleon ogolo papa ki i kom otwero ameeno kede omiyo otero i piny me too i mwaka 1798.

Roma, “abala me teko” obedo “okelo cogo,” (okelo cogo, kite ma mino lok ni ‘oteyo nyo oyweko’), pien “beke me lweny” ma aa i lweny ma tye ka mede piny i kom taon, ma kiketo cal mapol i trumbeta angewen me acel ma tye i Niyabo 8.

Akwan ma olubo caka i mwaka 496 ci nyutu ni taon pa Roma obedo ngaco pien olokke ki bot teko ki deyo me imperio pa Roma dok oda i bot teko ki deyo me imperio pa Katolika me Roma. Cokcok man no ginywalo me kwanyo woko dini me piganismo, ma kikonyo pire ki lok “nino ducu” i but lok meno, ka giromo dini me Katolika pa Nicene.

I kare a lweny i Vouillé, Clovis oloyo Visigoths me Arian obedo i te Alaric II kede oyelo Aquitaine. I ngec pa loyo man, i mwaka 508, omacari pa East Anastasius I (i Constantinople) omiyo Clovis wor ma dit pien looyo ne i kom Visigoths. Gregory of Tours waco ni Anastasius ocwalo waraga me rwot pa Clovis ma tye ka keto en ka consul. I Tours, i kanisa pa Saint Martin, Clovis orwate tunic me lango wa kede lwak me didi, oketo diadem i wiye, odok woko i yamo, ci opwonyo gol kede silva bot lwak. Gregory waco ni aa ni i nino meno gitye ka lwongo en consul, kede ni omacari pa Roma oyubo ni Clovis obedo rwot me Kristo ma atir i apak me west. Omyero mot bot en pien obalo Visigoths me Arian, ma Constantinople bene opingogi. Mwaka 508 en mwaka ma omacari i East oyelo wor me ayela bot rwot pa Franks me Katolika i yub me ayaba—kanisa, looyo, kede rwom me Roma ma atir i gin acel. Mwaka 508 en mwaka ma ker pa Franks me Katolika ochung’ calo tek pa Katolika ma loyo ducu i Gaul i nge turo cing pa Visigoths me Arian. Clovis en rwot mukene me barbarian ma dit ma dong ocako lweny pi Katolika me Nicaea i kom ker me Arian, ci obedo cal me caku pa tic pa France calo “nyako latin ma lacen pa Kanisa.” Clovis nyutu kare ma aa i 496 oo i 508, kede en alpha me nyut me konyo me nyom ma pyer. Myaka adek abicel ma aa i 508 oo i 538 gin ginyut ki Justinian ma obedo omega me nyut pa procession.

I mwaka 538, “boko” okwanyo teko pa papa ka rwot i lobo pi mwaka 1260. Cawa man aye nyako ma nongo tye calo lukwong ma rwate i wil butu pa karuma ma omako i mwaka 496 dok obedo maleng i agiki pa yubo pa lukwong. I mwaka 1798, karuma ma omako i wi rwate ma ocako ikin papa pa Roma ki Clovis pa France, gubalo woko pien Napoleon pa France okwanyo kwer pa papa kun olwongo jadwogone me mako papa ka jen jen.

Ngat ma kit ma nyuto “alpha” me kwena pa pope, ma ocako rwom me kwene ne i mwaka 496, otyeko pire tek i kare me cik pa Sabato me Ceng i mwaka 538, ci dok opoto i mwaka 1798, calo kwena mukene weng me twero pa “treaty marriage” i Daniel apar wiye acel. Kwan pa Revelation medde i rwom me nyare pa pope i kin rwot me Yuro pa ka Iuropo ki bapa pa Katolika, pien lao me Revelation apar wiye aryo obedo botan Satana ki rwot me Roma pa pakan.

“Dong niningo, ento i kit ma okelo kwede, ajok opore ka adwogi ni odok me lok i Satani, kadi bedi i ngec me aryo en tye cing me poko pa Roma me poga.” The Great Controversy, 439.

I buk Niyabo, Yohana tito wa ni ikingee adek ma luking onywalo ni (lwong) omiyo ni lee pa nam me Katolika.

Kede man atye aweno nen ca tye calo kwac, ci tyenke tye calo tyen pa dyyang, ci doge tye calo dog pa labwor; ci lakwena no omiye teko pire kene, ki kom ma opwodde iye, ki twero madit. Niyabo 13:2.

I mwaka 496, rwodi pa Yuro pa cak ocako miyo “teko” gi bot lee papi, calo miyo kite ki i bwola me lweny kadi ki cwak me lim. Gi onongo gucako kelo dog tic me mwami pa ker gi i Constantinople i mwaka 330, ka guweyo taon me Roma me bedo “kom” pa twero pa papi. “Boko” ma obedo lacen, i mwaka 533, ki cik pa Justinian, onyuto kanica pa papi calo wot me kanica weng. Cik man bene oyiketo tic me bwola gi me lweny me cano kwede jo ma papi onyuto calo jo heresy, ci i yo man guketo “twero” gi me cik me pa lwak i dye pa jo papi.

Cik ma nyom ma rwate i wiye “alpha treaty” i kin papi wa ki rwot me Yuro pa cako ki Clovis i mwaka 496. Ka oo i 508, peko me woro lubaale, ma ne en dino ma cik ogamo i piny pa ker, kiwang woko pi dino me Katolika pa Nicene. I mwaka 533, Justinian onyutu papi ni en wi ko twero ducu, ci omiyo twero me cik pa kom kergi ma pe ki pe iye bot teko pa papi.

Kabedo me Alfa ki Omega

I mwaka 330, kibuga Roma oloko i cing kanisa me Roma, kama en bino bedo ka i kom iye wang acel nyaka ka en bicwiny ka i nam me mac i kare me dwogo me aryo pa Kristo. I mwaka 538, en odoko ka iye dok ka i kom tron me papa i yoo ma otiyo kacel ki cik, ci miyo lok me myaka 330 nyaka 538 anyut wiye calo kare me joneno ma cako ki kom bedo me alpha ci giko ki kom bedo me omega. Kare man twero nyutu agiki pa ker me angwen me joneno me Baibul (Pergamos) calo to ma obedo ka oo woko ma lento-lento, ma ocako i mwaka 330 ci ogik i mwaka 538 ki bino pa Thyatira. Roma me westi kacel ki Roma me easti dong omedo nywal me tim marac man ma lento-lento kato mwaka 538, ento kare man ocako ki miyo kom bedo, ma nyutu kibuga Roma, i cing papi i mwaka 330, nyaka ka kom bedo man pe obedo kong tron i kom kibuga keken, ento i kom ker ma kibuga no onyutu i mwaka 538.

330 i 538 obedo kare me prophet ma kiyubo maber, ma tye ka lokko “waymark” aboro me teko ma papacy onongo otyeko nongo. Lacen aboro mago tye ka dul cing keken i yotcwer me cango “wound” maraco me papacy i cik me Sunday ma cok bene bino.

Mukwongo i yoo aboro man obedo miyo taon pa Roma bot teko pa papa, dok yoo me aboro obedo miyo taon ono calo kom-cing me ker me ang’wen me prophesi pa Baibul. Man nyuto 538 calo kom-cing, kede calo “yoo me aboro, ma aa i yoo abiriyo mukato.” Yoo me acel obedo miyo kom-cing, dok yoo me aboro obedo miyo kom-cing; omio yoo me acel i 330 obedo alpha, dok 538 obedo omega. Kom-cing aryo, tong gweno adek ma gukelo woko, tic pa nino ducu ma gikwanyo, lokke pa Clovis kede cike pa Justinian romo i yoo aboro weng ma ginyuto yat me tero me nyom, dok i agiki nyom kene.

I mwaka 1798, France, tek ma obedo ka twero ma onongo kelo nyuto ruot apar me Yurob weng, ma okwanyo pa̱pa̱si i kom ker i 538, en aye dok okwanyo pa̱pa̱si ki i kom ker meno kene. Coo me nyom pa traktet alfa ma kinyuto i historia i 538 wa i 1798, tye ka nyuto ki ka jami ma rwatte gi nyom pa traktet omega me twero pa̱pa̱si ki ruot apar me Niyabo apar abicel. Coo me nyom ki i 496 wa i 538 tye ka nyuto hatua aboro ma rwatte ki pre̱sident aboro ma agiki pa United States. Clovis ki France gin cal me ruot apar me Yurob. Gin tye ka twero nyuto United States ma biro bedo ruot madu me acel i kin ruot apar me Niyabo apar abicel i cik me Ceng Apar ma cok bino.

Kwanyo maraco abicel ma dong otimme i Daniel apar ki acel rwate kacel ki kwanyo ma dyereko marac acel me abicel ki me agiki i nino me agiki. Kwanyo maraco me alfa ki omega me norte ki sudani nyutu nyako me cuna ma aa ki sudani calo alfa, dok omega en nyako ma aa ki norte. I kwanyo maraco me Roma poga, nyako me alfa ma aa ki orient olami ne occident, dok omega me mwaka 313 obedo nyako ma aa ki occident. Kwanyo maraco anne ni gi rwatte kacel ki lok me porofeto i yoo pa Cleopatra me acel ki Cleopatra me agiki. Kwanyo maraco me cimbolo me Roma pa papa onyutu dul calo kabaka madit loyo i gulu pa rwom me porofeto me dok gang kabaka apar ma rwatte kacel ki nyako gi—dako me kweri me Roma. Kweyo me pek okwanyo gi i mwaka 1798 ki kabaka madit loyo pa kabaka aparo.

Nyombo ma cing mar gang papacy i mwaka 313 kelo nyombo ma cing ma agiki mar teko pa papacy ki United States—rwot ma lacel i kin rwote apar me Niyabo Aparacel; teko ma obino ki tong aryo, ma kinyuto kwede i teko ma obino ki tong aryo pa France. Akwana ma ocako ki Clovis i 496 ci i agiki omedo wa i cik pa Justinian i 533 ki keto papacy i kom kuc i 538, kinyuto akwana ma 1989 nino wa i cik pa Sunday.

Wan wa cobo tic manok eno i coc mukene ma bino.