I buk pa Ezekiel, “kubo Yerusalemu apwod ki mony” en “cim” ma obedo tem ma iye kicako yero dano pinywa me wiec angec, pien en aye amito me cako kit pa cal me lee.

“Lubanga onyisa an atir je cal pa lee oblika twero kelo kede mapol ka kare pa ngwok cen pe onongo tyeko; pien en aye bino bedo tem madit pire tek me lut pa Lubanga, ma iye ginacung iye to gikyelo kwede gurut me kikome ma pe tum.”

“Man eni aye tem ma jo pa Lubanga myero obed kwedgi ka pud pe kigwoko gi ki cing. Dano ducu ma onyuto wotgi me aler bot Lubanga kun gwinyo cikci, ka gengo rwom me accepter sabato ma pe en adieri, gibedo i bwo bendera pa Mukama Lubanga Yehova, dok gibiro rwako cing me Lubanga ma kwo. Ento jo ma owelo adier ma aa i polo dok ogamo sabato pa Ceng Nino Sunday, gibiro rwako alam me lee.” Manuscript Releases, volume 15, 15.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

“Dong pe ayubo lokoro tye ka mede anyim, dok tero me lembe tye ka time, ma bicwalo ni gubed iye kelo cal me lee. Tim ma myero obed i yo pa kwon me lobo bibedo ka kelo adwogi me lok me nyutu ma kikome me ngec oneno pi nino magiko man.” Review and Herald, April 23, 1889.

Tyek cing, Cok-cok ki Gin ma Otimme

“Lworo me ayuba,” “mwaki,” ki “gin ma timore” myero ngene con mapwod dong pe ki temo.

“Gini doko ma Katonda owacci i lok me historia pa porofeto ni myero otimme i kare ma olweny, doko otimme; kadi gini doko ma pud pe odonyo, en otimme ka karegi ma opore obino. Daniel, porofeto pa Katonda, tye ka acung i kabedone. John bende tye ka acung i kabedone. I Cwalo, Labongo pa kaka me Judah otyeko yabo buk pa Daniel bot jo ma pwonyo porofeto, ci omiyo Daniel tye ka acung i kabedone. En otweyo cadenne, man ma Rubanga oyubo ni en i wang-nen pa jami madit ki ma lonyo, ma wan myero wangeyo ka waacung i doggola tutwal me otimmegi.”

“Wek cing i lok me kwena kacel ki me joneno anyim, Lok pa Katonda nyutu lweny ma olung ma pe kigik woko i kin lok me ada ki lok me bal. Lweny meno pud tye ka mede. Gin mukene ma dong obedo, gibitino doki.” Selected Messages, book 2, 109.

Wan “myero wa nge” “tic ma dit ki ma lonyo ka wa tye ka cung i dye doggola pyer mar otumgi.” Doggola pyer man nyuto ni myero wa nge ticego con kwo i anyim me otumgi.

“Ento rwat mapol me rangi me lapol ki nywol me prɔfɛt nyutu lok me lokke i kit me moko ma obedo kwo maber man. Lee ma tye ki tungo calo me twol, loko ki dwon me nywena, kadi ‘otiyo ki tek weng me lee me acel i anyimone.’ Cwin me doyo, ma pɛgani ki bapapa onenyo, obino nyutore dok. Prɔfɛsi owaco ni tek man obedo ka owaco ‘bot jo ma bedo i lobo, ni gibed me timo cal me lee.’ [Revelation 13:14.] Cal no kitimo bot lee me acel onyo lee ma calo kwac, ma en aye man onyuto i kwena me malaika me adek. I yoo me lee me acel man, Kanica me Roma kinyutere, calo dul me dini ma olwongo ki tek me gavumenti, ma tye ki twero me cwayo ukol dok jo weng ma pe giye. Cal me lee kinyuto dul mukene me dini ma olwongo ki tek ma romo calo meno. Timo me cal man en tic me lee no ma omede ka cako i yoo ma tye kwo, ki lokke maleng, ma miye bedo nyut nywal ma dit me United States. Kany ka cal me bapapa canongo. Ka kanice wa me i lobo wa, ka gibino ryemo kany i kom nukta me wiye ma gilwongo weng i kin gi, gibino keto tek i kom gavumenti me cing timo cikgi ki konyo dulgi, ka meno otimme, Amerika me Protestanti obedo atimo cal me rwot me dini me Roma. Ka meno otimme, kanica ma ada bibedo ka gidwog i kom gi ki doyo, calo jo pa Katonda me kare macon gityeko doyo. Atek atika me mwaka acel ki acel omi adwogi me ngo ma twero me cing marac ki cwiny marac romo timo, ka giwaco ni gitye ka tito Katonda i yoo me gwoko twero me Kanica ki Gavumenti. Kanice me Protestanti ma olubo but Roma i yoo me rwate ki tek me lobo, ginyuto cwiny acel me twero me cego adwogi me yub me cwiny. I mwaka me apar wiye abicel ki adek, alip me lukwan me non-conformist oneno can i bwo rwot me Church of England. Doyo olwot tek ka gavumenti me lobo omiyo cing me dul me dini acel.” Spirit of Prophecy, volume 4, 277.

Kiketo cal mekwongo i Amerikia me Iye Acel, ka dong i ngeye i wi lobo ducu.

“Lwongo mamwonya me wi lobo obino kwedo cing pa Amerika. Kadi bed ni en aye tye ka telo nyime, ento peko acel ka meno bibino iwi jo wa i kabedo weng me lobo.” Testimonies, volume 6, 395.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

I mwaka 496, Clovis, rwot pa jo Franks, ne otyeko kwano ki Clotilda. Clotilda ne en nyako rwot pa jo Burgundia, latin rwot Chilperic II ma tii i Burgundy. I kare ma jo okene i ot rwot neko wonne ki minne i lweny me twero i kin jo paco, en ne odak ka i bwo opwonye pa lakworre ameja, ka pud pe gitye omiye me kwano ki Clovis I, rwot pa jo Franks, i mwaka 493. En ne en Katholika, ma twero loko ni ne en aye olub wilobo me Nicene/orthodox pa Kanisa me Roma. Man ne opoko en ki i kin otino rwodi mapol me jo Germanic me kare man, pien gi ne gin jo Arian Kristiano. Minne, Caretena, bene ne en Katholika, dok Clotilda ne gikul iye i yoo pa wiye man. Poro ne gipwonyo en ka dano ma ne tye ka dwayo Clovis ma pudu cing me weko piganism dok me rwatte ki batija me Katholika, dok ki ngeyo man lokke pa iye i mwaka 496 obedo acel i ikare mapol matut ma pire tek tutwal i historia me acel pa France dok pa Kristianity ma gilwongo ni me Ityek me Apoka.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Ki cok pa lweny bibedo i doge, gin bibitiyo marac i kabedo maleng ma tye ki teko, kendo gibikwanyo kwer pa ceng dyewor, kendo gibiketo gin marac ma kelo cano. Daniel 11:31.

Clovis i mwaka 496 nyuto acakki me kit me rwom me polityk pa Iurop me “aa malo” me konyo obedo pa papa ka en tye ka tye ka doko i wic. Man nyuto acakki me yubo me nyom ma pe obedo me adier, ento me cing me lanen. “Boko” ma tye i wer man bene obibedo ka loke “kabedo maleng me tek,” ma pi Roma me pigan kacel ki Roma me papa, en ga ni kibuga Roma.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Iye tye lok me Ibru aryo ma pe tye calo acel i buk me Daniel ma gityeko lokogi ni “karama maleng.” Lok me Ibru ‘miqdash’ kacel ki ‘qodesh’ gityeko lokogi weng ni “karama maleng,” ento qodesh twero bedo keken jami onyo kabedo maleng, ka miqdash twero bedo karama maleng onyo pe maleng—kit ma lok ma i kin cing kwan tye kacako pwonyo.

“Karama maleng ma teko” i tyen lok me adek ki acel obedo ‘miqdash’ ci nyutu karama maleng pa teko pa Roma, ma pi Roma me pinyoga ci pi Roma me Papa bene obedo taun pa Roma. Ki i lweny me Actium, cawa ma Octavian okwanyo rwom acel i bwola, Roma me pinyoga pe ne twero loyo ne i myaka adek mia abicel ki aparacel (kare acel) i kit ma otimo cike me tyen lok me aparo ki angwen i Daniel aparo ki acel.

En atyin kede kuc wa i kabedo ma odongo loyo i porogweno; dok en obi timo gin ma wonne pe onongo otimo, kata won wonne; en obi nywal botgi mwony, kede jami ma oyak, kede mwolo: ee, en obi tamo cuke ni ikom gang obedo ma tek, kono pi kare mo. Daniel 11:24.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Roma, “abala me teko” obedo “okelo cogo,” (okelo cogo, kite ma mino lok ni ‘oteyo nyo oyweko’), pien “beke me lweny” ma aa i lweny ma tye ka mede piny i kom taon, ma kiketo cal mapol i trumbeta angewen me acel ma tye i Niyabo 8.

Akwan ma olubo caka i mwaka 496 ci nyutu ni taon pa Roma obedo ngaco pien olokke ki bot teko ki deyo me imperio pa Roma dok oda i bot teko ki deyo me imperio pa Katolika me Roma. Cokcok man no ginywalo me kwanyo woko dini me piganismo, ma kikonyo pire ki lok “nino ducu” i but lok meno, ka giromo dini me Katolika pa Nicene.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Ngat ma kit ma nyuto “alpha” me kwena pa pope, ma ocako rwom me kwene ne i mwaka 496, otyeko pire tek i kare me cik pa Sabato me Ceng i mwaka 538, ci dok opoto i mwaka 1798, calo kwena mukene weng me twero pa “treaty marriage” i Daniel apar wiye acel. Kwan pa Revelation medde i rwom me nyare pa pope i kin rwot me Yuro pa ka Iuropo ki bapa pa Katolika, pien lao me Revelation apar wiye aryo obedo botan Satana ki rwot me Roma pa pakan.

“Dong niningo, ento i kit ma okelo kwede, ajok opore ka adwogi ni odok me lok i Satani, kadi bedi i ngec me aryo en tye cing me poko pa Roma me poga.” The Great Controversy, 439.

I buk Niyabo, Yohana tito wa ni ikingee adek ma luking onywalo ni (lwong) omiyo ni lee pa nam me Katolika.

Kede man atye aweno nen ca tye calo kwac, ci tyenke tye calo tyen pa dyyang, ci doge tye calo dog pa labwor; ci lakwena no omiye teko pire kene, ki kom ma opwodde iye, ki twero madit. Niyabo 13:2.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Kabedo me Alfa ki Omega

passage unavailable

This passage is not yet available in .

330 i 538 obedo kare me prophet ma kiyubo maber, ma tye ka lokko “waymark” aboro me teko ma papacy onongo otyeko nongo. Lacen aboro mago tye ka dul cing keken i yotcwer me cango “wound” maraco me papacy i cik me Sunday ma cok bene bino.

Mukwongo i yoo aboro man obedo miyo taon pa Roma bot teko pa papa, dok yoo me aboro obedo miyo taon ono calo kom-cing me ker me ang’wen me prophesi pa Baibul. Man nyuto 538 calo kom-cing, kede calo “yoo me aboro, ma aa i yoo abiriyo mukato.” Yoo me acel obedo miyo kom-cing, dok yoo me aboro obedo miyo kom-cing; omio yoo me acel i 330 obedo alpha, dok 538 obedo omega. Kom-cing aryo, tong gweno adek ma gukelo woko, tic pa nino ducu ma gikwanyo, lokke pa Clovis kede cike pa Justinian romo i yoo aboro weng ma ginyuto yat me tero me nyom, dok i agiki nyom kene.

I mwaka 1798, France, tek ma obedo ka twero ma onongo kelo nyuto ruot apar me Yurob weng, ma okwanyo pa̱pa̱si i kom ker i 538, en aye dok okwanyo pa̱pa̱si ki i kom ker meno kene. Coo me nyom pa traktet alfa ma kinyuto i historia i 538 wa i 1798, tye ka nyuto ki ka jami ma rwatte gi nyom pa traktet omega me twero pa̱pa̱si ki ruot apar me Niyabo apar abicel. Coo me nyom ki i 496 wa i 538 tye ka nyuto hatua aboro ma rwatte ki pre̱sident aboro ma agiki pa United States. Clovis ki France gin cal me ruot apar me Yurob. Gin tye ka twero nyuto United States ma biro bedo ruot madu me acel i kin ruot apar me Niyabo apar abicel i cik me Ceng Apar ma cok bino.

Kwanyo maraco abicel ma dong otimme i Daniel apar ki acel rwate kacel ki kwanyo ma dyereko marac acel me abicel ki me agiki i nino me agiki. Kwanyo maraco me alfa ki omega me norte ki sudani nyutu nyako me cuna ma aa ki sudani calo alfa, dok omega en nyako ma aa ki norte. I kwanyo maraco me Roma poga, nyako me alfa ma aa ki orient olami ne occident, dok omega me mwaka 313 obedo nyako ma aa ki occident. Kwanyo maraco anne ni gi rwatte kacel ki lok me porofeto i yoo pa Cleopatra me acel ki Cleopatra me agiki. Kwanyo maraco me cimbolo me Roma pa papa onyutu dul calo kabaka madit loyo i gulu pa rwom me porofeto me dok gang kabaka apar ma rwatte kacel ki nyako gi—dako me kweri me Roma. Kweyo me pek okwanyo gi i mwaka 1798 ki kabaka madit loyo pa kabaka aparo.

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Wan wa cobo tic manok eno i coc mukene ma bino.