I Baibul tye gin mogo ma tek me ngeno, ci, calo ki lok pa Pita, jo ma pe gi can ki jo ma pe gicung matek giyuko gi me gubalo gi keni. I kwo man watwero pe poko mit pa lok weng i Baibul; ento pe tye lapok tic mo ma matek tutwal i adwogi matiyo ma bi bedo i mung me ruc. Ka kare obino, i yore pa Lubanga me gwoko, pi piny opoloki i adwogi me kare eno, wic gi bi poke ki Lamo Maleng pa Lubanga me pore lok pa Baibul, keken ki cege ci ki lamo, nyaka gin ka gin onen piny ci oketek kacel i rek ma pe ki bal. Gin weng ma tuko pire tek i kom woro kwo pa tipu bi nyutu maber, pi pe keken myero obale onyo wot i mudho.

Ka wa owoto i rek pa lok me lanabi, adiera ma kinyuto pi kare wa ki neno maber ki kiyubu maber. Wan myero wa mii yubu pi twero ma wa tye kwede kede pi ler ma lero i yo wa. Jo ma obedo con gi myero mii yubu pi ler ma kiyeyo ni obed lero i gi. Wi cegi onongo paro i gin mapol i Lok pa Lubanga ma gitemogi. Ento pe gi ngeyo adiera ma wan ngeyo. Pe gi myero mii yubu pi ler ma pe gi tye kwede. Gi tye ki Baibul calo wa; ento kare me nyutu woko adiera mapire tek ma ikom giko pa lok me piny man obedo i cawa me agiki me jo ma bin bedo i piny.

Ngec me adier ma pire tek kityeko yubu rwom ki kit me kare pa dano, calo gin obedo. Adiera me kombedi, ma obedo tem pi dano pa kare man, pe onongo obedo tem pi dano pa kare me con. Ka onongo ler ma kombedi tye nyiso wa ikom Sabat me cik ma angwen onongo kimiyo bot dano pa kare me con, Lubanga onongo obalo gi pi ler enoni. Testimonies, voliyum 2, pot buk 692, 693.

Manyen ki Macon

I kare keken tye nyutu manyen pa adieri, lok pa Lubanga bot jo pa kare meno. Adieri macon tye ma rwom weng; adieri manyen pe tye pire kene woko ki macon, ento obedo nyutu pa en. En keken, ka wa ngeyo adieri macon maber, dong wa romo ngeyo adieri manyen. Ka Kristo omito me nyutu bot jo ma en opwonya adieri pa odwogo i kwo pa en, ocako ki ‘Mose ki lubo lanen weng,’ kacel ki ‘onyutu botgi i coc weng gin ma tye ikom En keken.’ Luka 24:27. Ento can ma cobo i nyutu manyen pa adieri aye ma miyo ye bot macon. Ngat ma gamo onyo weko manyen pe nonge ki adieri macon matwal. Pi en, twero pa adieri macon me miyo kwo doc wot woko; en dok obedo con cal ma pe tye ki kwo.

Tye gin mo ma giyaro ni gigeno ki giyubu gin ma adier i Alokaloka ma Macon, ento gikwanyo Alokaloka ma Manyen. Ento ka gikwanyo woko me cwako yubu pa Kristo, ginyutu ni pe gigeno gin ma kwaro madit ki lamal giwaco. ‘Ka ubedo ugeno Mose,’ Kristo owaco, ‘ubedo ugeno An; pien ocoyo ikom An.’ Yohana 5:46. Erac, yubu gi pa Alokaloka ma Macon keken pe tye ki twero ma adier.

Jo mapol ma giyero ni gigeno ki gipyonyo Lok maber tye i bal macalo eni. Giweyo woko Makwalo me Kit Malac, ma Kirisito owaco ni, ‘Gin aye magi ma gicoyo ikom An.’ Yohana 5:39. Ka gi yeko Kit Malac, gin dong calo gi yeko Kit Manyen; pien kit aryo magi obedo but acel ma pe romo yaby. Dano mo keken pe twero nyuto kakare Cik pa Lubanga ka pe tye kwede Lok maber, onyo Lok maber ka pe tye kwede Cik. Cik obedo Lok maber ma kicako rwome iye, ento Lok maber obedo Cik ma kiyabo woko. Cik obedo tung; Lok maber obedo poto ma tye ki lodo maber, ki nyim ma oyubo.

“Cik macon nyutu Cik manyen, ki Cik manyen bene nyutu Cik macon. Keken obedo nyutu me dwong’ pa Lubanga i Kristo. Gin aryo ginyutu ada ma bi mede pire kene nyutu ngec manyen ma matut bot ngat ma temo matek.” Christ's Object Lessons, 128.

Adiera ma kombedi, kacel ki tito ne, en “adiera ma kinyutu” pi kare mo ma pire tek, ma “kityeko neno maber ki kityeko yaro maber.” Jo ma tye bedo i kare ma “adiera ma kombedi” kinyutu, ginyutu ni myero gicwako adiera en, onyo githo. Adiera mapol ma gicel kacel me yubu “adiera me temo pa kombedi” pi “jo ma tye kombedi man”, gityeko yarogi i “yabo pa adiera mapatpat” “i kore ki agiki pa lok me lobo man.” Adiera, ci “adiera ma kombedi,” kinyutu calo ranyisi i “Lok Manyen” i kore ki “Lok Macon.” Adiera kigengo i waci pa lami aryo, ci adiera tye ki acaki ki agiki, ma me kom ki ma me Lamo, macon ki manyen, alfa ki omega, mokwongo ki agiki.

Twol pa wac pa malaika me acel, ma jo Millerite oketo, obedo “macon” i yore ki “ada me kare ma kombedi” me wac pa malaika me adek. Jo ma “tye ka yweyo Macon,” “i calo gitye ka yweyo Manyen,” pien gin aryo obedo bute pa gin acel ma pe twero gweco.

An oneno ni obedo tek tutwal ni lami, labongo, obed ka kengi, me gwoko ki gengo tutwal rwom ma orieny ma pe ki rito, ka keken ma gin bino neno tye ka cako malo. Setani tye ka kongo wa i tung keken, ci ka pe watye ka kengi, ki wangwa oyab bot rwate ne ki okwone ne, ki wa bedo ki kupe me lweny pa Lubanga weng, atir ma mac pa jo marac bi kobo wa. Tye adiera mapol matwal ma bedo iye i Lok pa Lubanga, ento “adiera pa kombedi” en ma apir me dieŋ pa Lubanga mito kombedi. An oneno peko ma tye ka cono ka lami gityeko welo ki i gin madwong pa adiera pa kombedi, gityeko bedo i lok ma pe kican me kelo apir ocok kacel ki me miyo cwiny obed maleng. Kany Setani bi tero twero weng ma romo me balo tic.

Ento gin calo kabedo maleng, ma kirwate ki cawa 2300, Cik pa Lubanga ki Geno pa Yesu, gin tye ber atir me yaro maber tic me Advent ma con, ki nyutu ngo ma kabedo wa kombedi obedo, ki keto piny geno pa joma gicobo, ki mi cwiny ber atir pi kare ma lamaleng ma obino. Gin eni, ma an aneno mapol, obedo gin madwong ma jo-loko lok myero bedo ikomgi. Early Writings, 63.

“Ka Maleng, ka ki rwate kwede nino 2300, cik pa Lubanga ki geno pa Yesu” obedo lagoro me yaro “yub pa Advent ma con” pa jo pa Miller; ki ka itimo kamano, me yaro “kakare atata” “ngo ma kit wa kombedi obedo.” Jo ma tye ka “pe geno” “yub pa Advent ma con”, tye ka “pe geno” ikom gin ma miyo “adwogi pi anyim ma dwong.” Gin ma miyo adwogi pi anyim en aye chon.

Buk pa Joel obedo kwena pa adiera ma kombedi ma temo. Man kityeko moko adier ki jo mapol ma otyeko waco lagam. Joel kityeko nyutu ni “adiera ma kombedi” ki Roho me Porofesi, ma, ki wac pa John i Buk me Revelation, en lagam pa Yesu.

Yabo pa Yesu Kirisito, ma Lubanga omiyo ne, me nyutu bot latic ne gin ma myero otimore cok; kede ocwalo malaika ne me nyutu bot latic ne Yohana, ma omiyo adwogi me lok pa Lubanga, kede adwogi pa Yesu Kirisito, kede gin weng ma oneno. Yabo 1:1, 2.

“Laloc” pa Yohana (ma otyeko keto i coc), kimiyo ne i but adek. Ocoyo “Lok pa Lubanga,” “Laloc pa Yesu,” kede “gin ma oneno.” I cing abicel acel kede aryo me buk me Apokalips, Yohana onen calo ngat ma omino lagam me “Timu pa poropheti.” Lagam eno tye ki nyuto mapat pa Lok pa Lubanga, kede bene tye ki nyuto mapat ma gicwalo bot laporofit ki loke pa Kiristo; (bedo ka Kiristo kene owaco lok meno, onyo ki malaika mamegi) kede lagam eno bene tye ki ada ma kiketo i kom dirim kede vijon. Timu pa poropheti obedo laloc pa Kiristo ma gicwalo bot laporofit, kede tye ki twero acel keken calo ka malaika onyo Kiristo owaco lok meno.

Ci apoto piny i tungene me woro en. En owaco bot an ni, Nen, pe itimo mano: an aye latic kwede in, kacel ki owete pa in ma gitye ki lagam pa Yesu: woro Lubanga: pien lagam pa Yesu obedo cwiny pa lok me lanabi. Nyutu pa Yohana 19:10.

Gabriel nyutu ni en rwate me tic ki John, ki en pe gin me yabo. Gabriel bende nyutu ni "brethren" ma John obedo i wi gi "gi tye ki lalok pa Yesu," ma obedo "Timu me poro lok." "Brethren" ma John obedo i wi gi gin jo 144,000, ki "brethren" weng tye ki "Timu me poro lok."

Gicako i kiny matut, giceto woko i cok me Tekoa; ka giceto woko, Jehoshaphat ocungo kede owaco ni, “Winji an, Juda, kede jo ma bedo i Jerusalem; yie i Rwot Lubanga me wun, ci ubibedo ki tung; yie i laneneni me en, ci ubibedo maber.” 2 Kroniko 20:20.

Genuru i Rwot Lubanga wuu, ka kamano un bino bedo mamega; genuru i lanen ne, ka kamano un bino bedo maber.

Aisaia 8:20. ‘Bot cik ki bot lami; ka pe gi waco tung lok man, pien ler pe tye iye gi.’ Lok aryo tye kany kiceto bot jo pa Lubanga: kit aryo me loyo maber. Cik ma Jehova keken owaco, ki Tipu me porofeci, gin gin aryo ma miyo ngec me loro jo pa En i yore weng. Deuteronomio 4:6. ‘Man obedo ngec mewi ki par mewi i wang jo me piny, ma gibiwaco ni, Adier, piny madit man obedo jo me ngec ki jo me par.’

Cik pa Lubanga ki Roho pa Porofesi wot kacel me tero kanisa ki me mii ne tam, ka kare mo keken kanisa onongo ogamo man ki winyo cik pa En, ci kicwalo Roho pa Porofesi me tero kanisa i yo ma atir.

Revelation 12:17. "Ci dragon otyeko kwero dako matek, ci odonyo me lweny ki lut pa iye ma odong ki woko, ma gi gwoko cikke pa Lubanga, ki gi tye ki lamal pa Yesu Kristo." Porofesi man nyutu cwec ni kanisa ma odong ki woko obi woro Lubanga ikom cik ne, ci obitye ki mio me porofesi. Winyo cik pa Lubanga, ki Roho me porofesi, kare weng gi aye ma otyeko mi rweny jo pa Lubanga ma atir; ci pol kare, temo tye ikom nyutu ma tye kombedi.

I cawa pa Jeremiah, jo pe gipenyo ikom lok pa Mose, onyo pa Elija, onyo pa Elisa; ento gipenyo ka gikwero lok ma Lubanga ocwalo bot Jeremiah nyaka teko ki twero pa lok eno oŋwec woko, ci onongo pe tye yot mo, pire keken obedo ni Lubanga ocwalogi i tongo.

Kamano keken, i kare pa Kristo, jo onongo gi ngeno ni lok pa Yeremia en atir, kede gi loyo cwinygi me geno ni ka onongo gubedo i kare pa kwarogi, gubinemako lok pa en; ento i kare acel keken gikwero lok pa Kristo, ma lajogi weng onongo gicoyo bot en.

Ka kwena pa malaika me adek ocake i lobo, ma pi nyutu cik pa Lubanga bot kanisa i opong maber kacel ki twero, lagam me porofesi bene icek odwogo odok. Lagam man otiyo but madit tutwal i tedo kacel ki cwalo nyim pa kwena man.

Ka ruc me paro ocake ikom tami me poyo Buk Maleng ki yore me tic, ma kiketo pi yalo geno pa jo ma gene i ngec ki kelo pe-rwom i tic, Laa me poropheti dong kare weng oketo ler i kit man. Dong kare weng okelo rwom me paro ki rwom me tic bot dul pa jo ma gene. I poto weng ma ocake i yubo pa ngec ki medo pa tic, jogi ma okengo tek i cik pa Lubanga kacel ki ler pa Laa me poropheti gi olonyo, ci tic omedo i lwete gi. Loma Linda Messages, 33, 34.

Buk me Joel ki nyutu maber tutwal calo “present truth” i iye Roho pa Porofesi, ma, calo kit ma John owaco i buk me Revelation, obedo tito pa Yesu. Bene kimiyo cimo maber tutwal i iye Lok pa Lubanga. Baibul kede Roho pa Porofesi weng giketo Buk me Joel maber tutwal bot nino me agiki.

Nabii me con acel acel owaco lok, pe pi cawa gi keken, ento pi wa; pien lok me gi nabi dong tye katic pi wa. ‘Kombedi, gin weng magi otime botgi me bedo cal: ki gicoyo gin magi pi cege wa, bot wa ma agiki me piny obino.’ 1 Corinthians 10:11. ‘Pe pi gi keken, ento pi wa gi otimo laco gin magi, magi ma kombedi gi miyo ngec botu jo ma gu kobo Injili botu, ki Laro Maleng ma ki cwalo oko ki i Polo; gin magi ma malaika mito neno iye.’ 1 Peter 1:12. ...

Bibilo ocenyo ki oribo kacel gin ma rwatte pa iye pi kare man ma agiki. Tim madit weng kede tic ma lamal maleng pa lok mukato me Cik Mabur otime con, kede kombedi tye ka pong dwogo pire kene i Kanisa i nino magi me agiki. Selected Messages, buk 3, 338, 339.

Lok pa Laco Yoel tye “tung kede teko” “i wi” jo ma “agiki pa lobo obino i wi-gi.” “Tung kede teko” en keken poyo wic ni “ada me kombedi” kare ducu obedo tem, ci jo ma pe gi loyo i tem giyaro gi calo jo i Baibul macalo Yuda.

Pwonya obino dok dok, ento Judas pe omako gi i cwiny. Ginen adaa kombedi ma lubo cing ne? I ler pa cik pa Lubanga, dano ma tye ki cwiny me kene gineno kit pa gi marac, ento pe gitimo dwogo ma kimite; gidok wot ki i kit me richo acel bot mukene.

Pwonye pa Kiristo romo tiyo maber i kare wa kede i dul me kwo wa. En owaco ni, 'Pe alamo pi gin man keken, ento bende pi jo ma bi geno i an kun wac pa gi.' Lacam maromo cente bino bot wa i nino magi me agiki, macalo ma obino bot Yuda. Pwonye maromo cente ma pe otimo kwede i kwo pa iye bino bot jo ma winyo, kadi bene gubedo kwede bal maromo cente, pien pe guweko richo gi. Review and Herald, March 17, 1891.

Weng i buk me Nyutu, Yohana teto cal pa jo me Lubanga i kare me agiki; kadong ka kityeko yweyo ne i Patmos, Yohana bende teto cal pa jo ma gituno gi i tem madit me cik pa Sande. Owaco pingo ma gikelo ne i twol.

An Yohanna, ma bene an owadwa mamegi, kede rwate mamegi i peko, kede i lwak pa Yesu Kiristo, kede i gumo pa Yesu Kiristo, abedo i piny ma i pi ma kiwaco ni Patmo, pi Lok pa Lubanga, kede pi tesimoni pa Yesu Kiristo. Revelation 1:9.

Yohana ogamo peko pi Bibilia ki Roho pa Poropheti. Pingo ma 144,000 gibedo ka giyubo gi pi Roho pa Poropheti? Adiera ma acel ma porofeta Yoeli nyuto en golo woko ki yie pa Laa me Seventh-day Adventist. Ka Laposito Pita onyuto ni Pentekoste ocoko buk pa Yoeli, Pita omedo lok me medo jo-Yahudi ma gityeko lwenyo yaro pa “leb”. Jo-Yahudi, ma dong giyaro calo Seventh-day Adventist i kare me agiki, giporo ni Pita ki jo ma tye ka waco lok gitye “kongo”. Seventh-day Adventist bin lwenyo lok me Kom me agiki calo ma jo-Yahudi me kare pa Pita otimo. Gubin tim mano, pien jo ma tye ka waco lok me tem pa “adiera me kombedi” pa Kom me agiki tye ki “adiera macon” me twolo; pien adiera manyen pol kare tye i kom adiera macon. Jeremiya olonjo jo pa Lubanga i kare me Kom me agiki wek giwuo i yo macon ki gwinyo dwon pa tarumbeta pa lulu gwoko, ento gikwero. Lok me adiera “macon” me twolo ki nyutu gi calo “kare abiro” me Levitiko 26, ma tero anyim laloc pa kube i kom Sabati pa piny.

Anen ni kanisa ma ki nying kende kede jo Adventista ma ki nying kende, calo Judas, bicedo wa bot jo Katolika pi nongo twero gi me bino yaro adwogi. Jo lalar i kare eno bino bedo jo ma pe ngene tutwal, ma jo Katolika pe ngene gi tutwal; ento kanisa kede jo Adventista ma ki nying kende ma ngene geno wa ki tice wa (pien gi neno wa marac pi Sabiti, pien pe gi twero me goyo piny ne) bicedo jo lalar, kede bicobo gi bot jo Katolika ni gin jo ma gikweyo cikke pa lwak; man en ni, gi gwoko Sabiti, kede gi pe gwoko Sande.

Eka Jo Katoliki gimiyo Jo Protestanti cik me medo anyim me nywako cik me waco ni, dano weng ma pe bi gwoko ceng acel me wik i kabedo pa ceng abiro me wik, biketo gi i tho. Jo Katoliki, ma gin mapol, gibicungi Jo Protestanti. Jo Katoliki gibimiyo teko gi bot cal me kisolo. Kadong Jo Protestanti gibitimo kit ma min gi otimo con me ketho jo maleng. Ento, pud pe cikgi okelo adwogi, jo maleng binywak woko ki Dwol pa Lubanga. Spalding ki Magan, 1, 2.

Dye aryo, Sister White oyero “kric ma i nying keken” ki “Adventisti ma i nying keken”, ka yaro con ma tye i iye gurup “ma i nying” aryo gi “Katoliki.” “Kric ma i nying keken” ki “Adventisti ma i nying keken” gicayo jo ma kilaro gi Pita ki Yohana, pi Sabat, pien pe gi twero dwoko marac ne. “Kric ma i nying keken” ki Katoliki pe gi twero dwoko marac ada me Sabat me nino abiro, ki “Adventisti ma i nying keken” pe gi twero dwoko marac “dye abiro” me Levitiko 26, ma en cik me Sabat me piny. “Kric ma i nying keken” ki Katoliki pe gi twero dwoko marac ada atir ni Sabat me nino abiro obedo “ada ma kicako kwede” me Baibul, ki “Adventisti ma i nying keken” pe gi twero dwoko marac ada atir ni “dye abiro” me Levitiko 26 obedo “ada ma kicako kwede” me Millerite.

Kabedo pa John me kikweyo i Patmos nyutu jo 144,000 ma gigwoko kare Baibul kede Roho me Poropheti, kede ma gicweyo kwede mapol ki woko ikom Sabat me nino abiro, kede gicweyo kwede ki iye ikom Sabat me higni abiro pi lobo. Pikare man, adwogi pa John me pingo kicweyo kwede i rek abongwen lubo ne i rek apar: Sabat, kede lok ma oa ki i lacen ("i bakom") ki "dwon madwong" calo "torompeta."

An Yohana, ma bene an owadu wunu, kacel kede wunu i peko, ki i Piny pa Yesu Kristo ki i luro ne, an nongo an i cingo ma gicako ni Patmos, pi Lok pa Lubanga, ki pi nyutu pa Yesu Kristo. An nongo an i Roho i nino pa Rwot, ci an winyo i tung an dwon madit, calo pa turumpet. Revelation 1:9, 10.

Yohana obed cal pa joma i 9/11 winyo dwon opuk pa lacam me Apokor apar aboro ma kwayo jo pa Lubanga me dwogo i “yo macon” pa Yeremiya. Dwon madwong eno bende obedo ciko me opuk ma abicel, ma bende obedo keca ma adek.

Sista White ocoyo ni, “Bibil ocok kede okubo kacel gin ma dwong mamegi pi dul me agiki man.” Buk me Joel obedo acel ki gin ma dwong me Bibil ma obedo adwogi ma atir me kombedi i “nino me agiki.” I kare me Pentecoste, Pita onyutu ni en aye buk me Joel ma bene tye kitimo kaka kiyubu. Pita, calo Joel, pe okwaco matek pi kare me Pentecoste, ento okwaco matek pi “kare” wa. Kare me Pentecoste obedo kud me acaki pi Dispensation me Kricitiani. Pentecoste nyutu acaki pa Dispensation me Kricitiani, kede ka tye kamano, kinyutu agiki pa Dispensation me Kricitiani. Agiki pa Dispensation me Kricitiani obedo kare me kud me agiki, macalo kit ma kinyutu iye i Pentecoste. Ka tye kamano, Pita obedo cal pa jo Lubanga i agiki pa Dispensation me Kricitiani, ma ginyutu tyeko me yuto woko pa Roho Maleng, ka gitiyo ki buk me Joel me timo eno.

Ento Peter ocung' anyim ki apar acel, oywoyo dwonge, owaco botgi ni, Jo Judaea, ki jo weng ma obedo i Jerusalem, bed angec botu man, ki winy lok am: Pien gin pe gicen ki kwete calo i paro wiyi, pien kombedi en cawa adek me nino. Ento man en gin ma janabi Joel owaco ni: I kare agiki, Lubanga owaco ni, abi dwalo Roho me an i wi ring weng; ki lutino mamegi ki nyara mamegi gibedo ginywako lok me janabi, ki luteny mamegi gubineno neno ma loyo, ki ladit mamegi gibedo gicoto nindo. I bot latime mamega, ki i bot nyako latime mamega, abi dwalo i gin cawa Roho me an; gubedo ginywako lok me janabi. Abi yaro kican i polo maloyo, ki alama i piny ma piny iye; rem, ki mac, ki tyek pa twolo. Ceng bino oloko otum, ki dwe bino oloko rem, pud obino cawa maduong’ ki ma ngene pa Rwot. Ki obedo ni, ngat mo keken ma bi kwaco nying pa Rwot, obi rweyo.

Pi bedo lacweo ma otum me nyutu mito ngec ma ocung maber ni agiki pa piny kiciko ne ‘rek i tung rek’ i lok me gin matime ma i Kitabu me Lok pa Lubanga. Ki adwogi man bene, tye eni ni lanyutu keken gin cal pa jo pa Lubanga i nino me agiki. Joel oketo buk ne i nino me agiki, pien buk ne cwalo kwena ni ‘Nino pa Rwot’ tye ka rwato.

Yub dwon pa tarumpeta i Siyoŋ, ci waco lok me lweny i got mara ma maleng: obed jo lobo weng cwinygi oriri: pien ceng pa Rwot obino, pien en tye macokcoki. Joel 2:1.

Tarumbeta, calo cal, i tung acel ki yore mapatpat, nyutu wac me poyo. Calo cal, tarumbeta twero nyutu kare ma olare onyo kare me acel, onyo gin aryo kacel, ki kit ma tye iye. Tarumbeta bene nyutu lim. Cer me Tarumbeta, nino apar mapwod pe Nino me Kwero Kwer, obedo wac me poyo pi lim ma tye kabino.

‘Nino pa Rwot’ romo nyutu kare acel me cawa onyo kabedo me cawa, ki kit ma lok obedo iye ka ‘Nino pa Rwot’ ki tiyo kwede. ‘Nino pa Rwot’ romo bedo rwome me kuro ma ki timo, ma ki nyutu calo twoke abiro me agiki; onyo romo bedo kuro ma ki timo i agiki pa kare me cawa alufu acel. I neno mo keken, opuk tye ka nyutu kuro pa Lubanga ma ki timo. Ka meno, ‘Nino pa Rwot’ romo nyutu kare acel ma Lubanga miyo kuro, onyo kabedo me cawa ma Lubanga tye ka miyo kuro.

“Tarumbeta,” macalo i “Nino pa Rwot,” twero nyutu kabedo me kinde ki kare me kinde, kaka ki yubu ne i kabedo ki kare ma otime ma ki nyutu gi ki tarumbeta 7 me Adok (Revelation) 8 ki 9. “Nino pa Rwot” ma Yoel tye ka nyutu kwede “tarumbeta” ma bigoyo, obedo kabedo me kinde ki kare me kinde, ma cako kun gamo pa jo otho ogiko, kede gamo pa jo matye ocako. I 9/11, ki goyo tarumbeta me nyutu bino pa gamo pa jo matye calo kabedo me kinde, kede me nyutu 9/11 calo cako pa kare me gamo pa jo matye.

Kombedi bene, Rwot owaco ni, dwog wun bot an ki cwinyu weng, ki lancic, ki kwed, kede ki pore. Kede gud cwinyu, ento pe gweth me wun; kendo dwog bot Rwot Lubanga wun; pien en tye ki kica ki kwero, opoto i bur, kede tye ki ber bedo madwong, kede ojuko peko. Ngat mane ngeyo ka obidwogo ki olok cwiny, kede olek kica i pot pa en; kadi rwate me cham kede rwate me nywamo i bot Rwot Lubanga wun? Yu opii i Siyoni; kwero lancic; kwac cok ma maleng. Joel 2:12-15.

Man obedo kare aryo ma Joel ociko ni ki cweyo dwon pa tarumbeta. Tarumbeta ma i buk Joel gin ngec me cakwanyo pi kwero ma tye ka rwate me loc abiro ma me agiki, kede gityeko keto gi i kit me kwac me Laodicea pi dwoko cwinya kede agiki ma tye ka rwate pa cawa me tem.

Kwanyi matek, pe ituk; yaro dwoni macalo opuk, nyutu jo pa an pikgi, ki ot pa Jakobo balgi. Yesaya 58:1.

Isaya, Yoel, Yohana ki Petro, gi weng tye ka nyutu 144,000 pa nino pa agiki, macalo Yeremiya ma nyutu kare ma tarumpeta myero ogoye.

Ma Ladit owaco ni: Un bed i yoo, ki inen, ki penjo pi yoo macon—ange tye yoo maber—ki wot iye, ki ubino nongo kuc pi cwinya wunu. Ento gin owaco ni, “Pe wabino wot iye.” Bene an aketo luyote i tung wunu, waco ni, “Winji dwon apila.” Ento gin owaco ni, “Pe wabino winji.” Yeremia 6:16, 17.

I cawa me agiki man, i kare 9/11, kigoyo opuk, ci pi me agiki ocako poto i kom jo ma giyero yore maber kede gi woto iye. En i kare eno ni, malaika me Buk me Nyutu apar aboro o aa piny.

Koth me agiki obi poto bot jo pa Lubanga. Malaika ma tye ki teko madit obi aa piny iye polo, ki lobo weng obi ler ki duŋne. Review and Herald, April 21, 1891.

Ka i ceng 9/11 ot madit me New York gicobo piny, malaika ma twero madit o aa piny, ki koth me agiki ocako obut.

Kombedi obino lok ni an awaco ni New York obikwany woko ki por madwong me pi? Man pe abedo awaco. Ento an awaco, ka an neno ot madwong ma ki yaro kono, iye ki iye, ‘Gin me neno ma marac tutwal gubitime ka Rwot obel me odugu piny matek! Eka lok me Revelation 18:1-3 gibed orumu.’ Kabedo apar aboro weng me Revelation obedo lok me ciko ikom ngo ma obino i piny. Ento pe atye ki lac ma pire keken ikom ngo ma obino i New York, kende ni angeyo ni nino acel, ot madwong ma tye kono gibibolo piny ki wiro kede puro me Teko pa Rwot. Ki lac ma kigiami an, angeyo ni ketho tye i piny. Lok acel ki bot Rwot, kedo acel pa teko ma matek pa En, to ot madwong man gubibong piny. Gin me neno gubitime ki lworo matek ma pe watwero poyo. Review and Herald, July 5, 1906.

I ceng 9/11, koth me agiki ocako poto matidi me anyim poto weng me en i cik me Sunday.

Tic madit pa Lok me Ber pe bi giko ki nyutu pa twero pa Lubanga ma tye macok loyo nyutu ma onongo ocako kwede. Lok me lapir ma onongo opong i kot me acaki i cako pa Lok me Ber, obipongo dok i kot me agiki i giko ne. Kany tye “cawa me yweyo” ma Laposito Pita onongo ogamo ni obino, kun owaco ni: “Omiyo, dwokuru i cwiny, ka dwokuru bot Rwot, pi peko megu obed odiro woko, kun cawa me yweyo obino ki i wang Rwot; en obicwalo Yesu.” Tic pa Laposito 3:19, 20. Lweny Madit, 611, 612.

Otum atir pa "kare me yweyo" otime ka itye kwo, pien ciko en aye "lok cwiny," ma pe itwero timo ka i tho. "Kare me yweyo" obino ka "richo" pa cwinyo ma tye kwo pud romo "pudo woko". "Kare me yweyo" ocako i 9/11, man onyutu cako me loro pa jo tye kwo. Pentekoste otimo dok i agiki pa cawa pa Injili. Ka "kare me yweyo" obino, gin ma kityeko yaro i Pentekoste ocako dok timo.

Ki cwiny matwal, atye ka neno anyim i kare ma gin ma otime i nino pa Pentekos bi dwogo dok time ki teko madwong mapol loyo ma onongo obedo kanyo. Yohana owaco ni, ‘Aneno malaika mukene obur ki i polo, ki bedo ki teko madwong; kadong piny ocwerre ki jeng ne.’ Eka, macalo i cawa pa Pentekos, jo bi winyo adwogi ma kiwaco botgi, dano acel acel i leb me kene.

Lubanga twero cege kwo manyen i cwinya pa dano weng ma mito atir me timo tice pa En, ci twero meco labi kwede tutunu matye pye ki i kac, ka miyo gi bedo gi leb maber i pako pa En. Teko me waco woko adier ma lamal me Lok pa Lubanga obipongo i dwon pa alufu mapol. Leb ma waco ki peko obiyab, ci gi ma tye ki cwiny macok coki obi miyo gi rwate me cwalo laloc ma cwiny matek ikom adier. Myero Rwot okony jo pa En me yweyo ot pa cwinya ki gin weng ma pe maler, ci me gwoko kube ma rwate ki En, pi bedo gitumo i kot ma ogiko ka bi cwalo woko. Review and Herald, July 20, 1886.

Wa bi medo i coc ma anyim.

Malaika ma onongo owaco ki an dok obino, oketo an woko ki nino, calo dano ma kiketo woko ki nino. En owaco ki an ni, “In neno ang’o?” An awaco ni, “Aneno, ka nen, pyeŋ me lela ma pire kene me gol, ki akom i wiye, ki lela abicel i wiye, ki pipa abicel ma rwate bot lela abicel, ma tye i wiye; ki yic zaitun aryo i tung kene, acel i boko macego pa akom, en ma mapat i boko magiŋ pa en.”

Ci an adwoko bot malaika ma tye ka waco ki an, ni, “Magi gin ngo, ladit na?” Ci malaika ma tye ka waco ki an odwoko an ni, “In pe ingeyo ngo ma magi gin?” An owaco ni, “Pe, ladit na.”

Ci odwoko, owaco bot an ni, Man en lok pa Rwot bot Zerubbabel, ni, Pe ki twero, pe ki teko, ento ki tipu na, owaco Rwot pa jo lweny weng. Zekariya 4:1-6.