Kwena me Koth ma agiki obedo ciko pi giko me porobesyon ma dong ocem, ka rwate ki lwongo me timo kete pi pire kene. Gin aryo magi ginyuto i ineno pa Aisaia, i pot buk apar ki apar acel, ki gitye ka timo kamano i kit me kwena me Daniel apar acel, ma gikwanyo lacim ki iye i mwaka 1989, ki lok me con ma obedo i mung gikwanyo lacim iye i kare me keto lacim pa jo 144,000, ma ginyuto i ineno ki Aisaia ki nyithene. Rek aryo magi ka gicwako acel ka acel ginyuto ciko pi Ahaz, ma konyuto jo Laodikia ma pe gitye ki ‘ngeyo’ pa rek aryo magi ma i iye ki ma i woko, ma tye ka woto i porofeci pa Bibul weng.

Daniel 11:11 ki Revelation 11:11 nyuto kit acel keken me iye ki me woko; Daniel nyuto me woko, to Revelation nyuto me iye. Gin aryo man me iye ki me woko, i 'chapter and verses', rwate atir ki lok me woko ki me iye me chapta apar ki apar acel, bene gi timo kamano i Isaiah 11:11.

Yesaya 6 obedo 9/11, ma tye ka nyutu yweyo kede yubo ki mo pa Yesaya calo laco lok i 9/11. Ka cako ki Kite 7, dok piny keken, obedo rac pa kwena ma obino i 9/11. Kite 10 tye ka nyutu tic pa gami ma agiki 6 me Daniel 11, pien gin meno obedo kwena ma kiyabo i cawa me agiki i 1989.

Chapta apar acel pa Isaya nyutu 9/11 ki lubo mo pa Isaya kacel ki kwena ne. Vasi acel obedo rwate ki vasi apar ki “Jessie”, ki vasi apar owaco ni, “Ki i kare an,” ki vasi apar acel odugu waco ni, “Ki obi time ni i kare an Rwot obi keto lwete dok pi aryo me dwogo gin ma oreme pa jo pa en.”

Ceng eno obedo 1850.

And there shall come forth a rod out of the stem of Jesse, and a Branch shall grow out of his roots: And the spirit of the Lord shall rest upon him, the spirit of wisdom and understanding, the spirit of counsel and might, the spirit of knowledge and of the fear of the Lord; And shall make him of quick understanding in the fear of the Lord: and he shall not judge after the sight of his eyes, neither reprove after the hearing of his ears: But with righteousness shall he judge the poor, and reprove with equity for the meek of the earth: and he shall smite the earth with the rod of his mouth, and with the breath of his lips shall he slay the wicked. And righteousness shall be the girdle of his loins, and faithfulness the girdle of his reins. The wolf also shall dwell with the lamb, and the leopard shall lie down with the kid; and the calf and the young lion and the fatling together; and a little child shall lead them. And the cow and the bear shall feed; their young ones shall lie down together: and the lion shall eat straw like the ox. And the sucking child shall play on the hole of the asp, and the weaned child shall put his hand on the cockatrice' den. They shall not hurt nor destroy in all my holy mountain: for the earth shall be full of the knowledge of the Lord, as the waters cover the sea.

11:10 I cawa eno, abur pa Yese obichung calo bendera pa jo; jo dwe gibi yaro iye, kuc pa en obibedo maler.

11:11 I nino meno, obitimo ni Ladit obi keto cing ne dok pi kare me aryo me dwogo jo pa en ma odong i Asiria, ki i Misri, ki i Patros, ki i Kus, ki i Elam, ki i Sinar, ki i Hamat, ki i yubbe me pi madit.

En obi yaro cal pi jo piny, obi keto kacel jo Israel ma kikwanyo woko, kaci obi coko kacel jo Juda ma kikwalo ki tung lobo angwen.

Kec pa Ephraim pe dong obed, ki gi me lweny pa Judah gibijuko woko; Ephraim pe bino keco Judah, ki Judah pe bino kwanyo kuc pa Ephraim. Ento gibino ywayo i ic pa jo-Filistia i tung pi; gibiluro jo me tung ceng kacel; gibiketo cinggi i Edom ki Moab, ki lutino pa Ammon gibibedo winyo gi.

Laa Rwot bi balo woko lec pa nam pa Misiri weng; kede yamo madwong obiyiyi lwete i wi aora, kede obigoyo ne i yubu abiro pa aora, obimi dano okale iye i piny ma oyoto. Kadong bi bedo yoo madit pi jo me iye ma ogweko ki Asiriya; macalo ma obedo bot Isirael i kare ma owuoko malo ki i piny pa Misiri. Yesaya 11:1-16.

Rek acel waco ni, “Lubang bi wuok ki i tindi pa Jesse, ki tung acoya bi dongo aa ki i kitinge pa en; ki Roho pa Rwot bi bedo i tung en.” Yaro ma tye ki teko ikom Kirisito mede anyim; ento yaro eni rwate mapol ki cawa me agiki, loyo cawa pa Isaya, kede bene cawa ma Kirisito oringo bot dano.

Kwano maber nyutu ni lok acel nyaka abongwen weng gin ma ginyutu kit pa Krisito, ci i lok apar waco ni, “Ci obino ocako okang.” Pe tye boc i rwom me paro ki lok acel nyaka lok apar. Lok apar waco ni, “kede i kare meno,” ma myero otime i kare acel calo kare ma i lok acel. Lok apar ki lok acel weng ginyutu “kom me yat,” ci ka gitimo mano gi rwato lok aryo kacel, rek ki rek.

Kacel, acel ki apar waco ni, "Dul matidi obiro aa ki i yie pa Yese, ka Dang obiro yalo ki i kie me en: Ki i ceng meno obedo kie pa Yese, ma bino cungo cal pi dano; bot ne jo lobo obiro yenyo, ki kuc pa en obedo ma rwate."

"Lak" obedo alama me twero.

En onywolo nyathi dicwo, ma onego otelo oganda weng ki lat me cuma: ci nyathine kigiolo malo i bot Lubanga, ki i komne me rwot. Revelation 12:5.

“Lati” en lamal me yero, me bolo, ki me ribo.

Mose oketo latii weng i wang’ Rwot i Dera me Lagem. Kiny cawa, Mose otoo i Dera me Lagem; en aye, lati pa Aaroon pi ot pa Levi obedo ocako leyo lanyut, ki oluel luel, ki omiyo yot me amondi. Mose ogolo woko latii weng ki i wang’ Rwot, okobo bot jo Israël weng; gin oneno, ki dano acel acel okawo lati pa en. Rwot owaco bot Mose ni, “Kel dok lati pa Aaroon i wang’ Lagem, me ki gwoko obed alama i kom jo me dwoko wii; ki ibi kwanyo woko yubugigi bot an, pi pe gibetho.” Mose otimo kamano; kaka Rwot ocero ne, kamano bene otimo. Namba 17:7-11.

Lapii pa Aaron ma oyute nyutu ‘lapii’ i kare me tur me agiki, pien ki lapii apar adek weng, lapii pa Aaron keken ma oyute. Yuto me lapii ne obedo cal pa kare me tur me agiki, kare ma Lubanga bi nyutu maber yero ikin lapii apar aryo ma gibalo cik, ma giyero ni gitye ki lok pa tur me agiki, kede cal ma ki nyutu pa Elija ki mac, ma oketo yero ikin gin ma adaa ki gin ma bur. Lapii bene obedo cal pa rimo ki kwero.

Gimiyo an otwol ma macalo latigo; malaika ocung, owaco: “Cungi, pim Yekalu pa Lubanga, ki madhabahu, ki jo ma guworo iye.” Revelation 11:1.

“Lacoc” obiro aa ki i cok pa Jessie, ki “Jessie” romo bedo ‘nyutu pire tek’ calo alama me yo tye i porofesi pa Baibul. Pharez en aye “yiw” pa Jessie, ki nyinge Pharez romo ‘pogo, poto woko onyo yaro.’ Pharez obedo yiw onyo cako pa rek me rem pa Jessie. Omiyo “yiw pa Jessie” obedo alama ma nyutu ni Pharez obedo alpha, ki Jessie obedo omega—cako ki agiki. Yiw pa Jessie ocako ki yabo (Pharez) ci ogik i alama me yo ma dano tye ka can. Dano matye ka can i kit porofetik nyutu lobo pa rwot. I Baibul, Pharez ocako rek me rem, pe tye kube mo ki con mapwod pe kigamo ne; ki nyinge romo ‘pogo’. Omiyo coc me rek pa otne ki nyinge konyo nyutu ni Pharez obedo cako, kelo ni Jessie obedo agiki. Melchizedek bende obedo dano i Baibul ma kiyubu ni pe tye rek pa con, calo kede Pharez. Yiw pa Pharez tye ki adiera ni en nyutu kit pa jadolo pa Melchizedek, ma i botne Abraham omiyo kom apar acel.

Kit pa Melkisedeki obedo kit pa jodolo pa Kristo.

I kabedo ma jal ma woto anyim i tung wa odonyo iye, en Yesu keken, ma ki tuko en Lajwaki Madit nining ki kit cik pa Melikisedek. Hebru 6:20.

Tyen Yese obedo kit pa lalworo me Melikizedeki, kede acaki myero nyutu agiki. Yese nyutu dul me agiki i kit pa lalworo me Melikizedeki ma gicungo; kacoke ki Yesaya, gin lawa pi piny mapol.

“Stem” nyuto “goyo yat piny; lup onyo kongo me yat (ka kigoyo piny onyo ka kiketo)”, kendo “stem” odongo ki i lobo me rwot ma kiweyo woko, calo ma otime ki Nebukadneza i kitab Daniel chapta angwen. I lamal, yat obedo lobo me rwot, kendo ka lobo me rwot otyeko, ento yat eno kigoyo piny.

“Lating me yat” ma i lok man oo ki i kar me yat ma kigoyo woko—pe ki i twii ma i wi yat. Ki i lobo pa rwot ma mukato, ma ki nyutu kwede lacabo me yat, “tong” — cal me twero — oo, ci twero meno obedo ii kit ma “tong” omako “fulawa ma pe opye ki fulawa ma opye” pa lok me koth agiki. Twero meno oo ki i lobo pa rwot ma mukato, ma kigoyo woko.

“Yot” en “yot pa Jessie”, kede “ocel” ma aa ki i “obur” aa ki i “obur” ma yot pa en obedo “yot pa Jessie”. “Ocel” ma omiyo teko aa ki i obur, ento “Tawi” aa ki i yot - kede yot en bendera. Yot obedo cako, kede giko obedo tawi.

Lok “branch” nyutu lacam onyo alama me yoo. Aisaia omiyo wa ngec ni Branch obiro i cawa me cik me Sande.

I kare en, ladako abiro bi mako lacoo acel, kowaco ni, “Wabichamo lyen wa keken, ci wabicwado cal wa keken; ento we kikwayo wa ki nyingi, wek okwanyo keca wa woko.” I kare en, ot yat pa Ladit obi bedo maber ki dwong, ki jami ma piny oyubo obibedo maler ki ma rwate pi gin ma kityeko gwoko ngwecgi i Israel. Obed ni, ngat ma odongo i Siyon, ki ngat ma odongo i Yerusalem, gibikwayo lamar, kacel ki gin weng ma kityeko cono nyinggi i bot ngwec i Yerusalem: Ka Ladit okweyo woko kwer pa nyiri pa Siyon, ki oyayo woko remo pa Yerusalem ki i tung iye ki Lacwinya me pito, ki Lacwinya me mac. Yesaya 4:1-4.

Dano "acel" ma dako abicel aryo omako en aye Paapa, ma i kare me Cik pa Jumapiri obedo abicel adek, ki en oaa ki abicel aryo, me timo macalo ki cwinyo abicel adek ma obedo i Areka. I kare me Cik pa Jumapiri, "i nino meno" "ywaya pa Rwot obedo maber ki rwom," "ka Rwot obiyweyo keca me nyako pa Siyon, ki obikweyo rem pa Yerusalem ki i tung iye ki Roho me kwer, ki Roho me mac." Kwero ma ki Roho me kwer ki Roho me mac kitimne ki Lakwong me Kica i Malaki apar adek i kare me Cik pa Jumapiri. "Ywaya ma maler" en jo 144,000 ma pe gitye aa ki tung lit, ento gitye aa ki kom Yese, ma obedo bendera.

Twero pa gi nyutore ki kongo ma obino ki i twic pa lobo pa Rwot ma opoto. Lobo pa Rwot me Firadelfia opoto ki mwaka 1856 nyaka i 1863, ci twero ma ki tero iye i lobo ma opoto eno dok ki tero odoco i cik me Sunday. Ka twic ma en cok ki keto malo, muvimenti me Laodikia pa 144,000 dok lokre i muvimenti me Firadelfia pa 144,000. En i kare eno ma twero onyo kongo ma obino ki i lobo pa Rwot me Millerite onyo me Firadelfia nyutore ki key ma ki keto iye Eliakim i Aisaia 22:22.

Abi keto lagara pa ot pa Daudi i wi twolne; omiyo en bi yabo, pe ngat mo bi loro; en bi loro, pe ngat mo bi yabo. Yesaya 22:22.

Lok man cimo cawa me October 22, 1844, kede tye ka nyutu ni Eliakim omako "lagam." I lok aryo ma con, twero pa Laodicea kikawo woko ki bot Shebna, ki miyo bot Eliakim. I kare me cik me Sunday, twero ma con kimiyo bot jo me cital ma kiyero, kikawo woko ki i pinyruoth pa Seventh-day Adventism me Laodicea, ki miyo bot pinyruoth pa muvimenti pa Philadelphian pa jo 144,000—ma obedo pinyruoth me lamal.

En owaco botgi ni, “Ento, un waco ni an en anga?” Simon Pita odwoko ni, “In en Kristo, Wod Lubanga ma tye kwo.” Yesu odwoko ni, “Maber in, Simon Barjona; pien ring ki rem pe onyuto ne bot in, ento woro pa an ma tye i polo. Kede an bene waco bot in ni, in en Pita, kede i wi kidi man abiyiko kanisa pa an; kede bur me peko pe biloyo ki iye. Kede abi miyi lagwok bur me Lwak me polo; kede gin weng ma ibiketo cing i piny, gibiketo cing i polo; kede gin weng ma ibiare i piny, gibiare i polo.” Matayo 16:16-19.

Lak me twero, ma ki yaro ne calo lageng ma ki miyo Pita, kiketo i tere pa Eliakim i Yesaya 22:22. Pita tito tyen pa 144,000 ma giceto i kwer ki Kristo ka pud pe otime cik me Sande. I coc man Pita tye i Kesarea Filipi, ma obedo Panium pa Danyel 11:13–15. Nying ne kiloko, ma tito cing me kwer; kede nying “Pita”, ka ki yubo namba pa kabedo me dirica acel acel i nying en ki yubo gi kacel, rwate ki 144,000. Twero—onyo lak, onyo lageng—ma kiketo i tere pa Eliakim, ka ki golo Sebena i pur calo bol, en aye “lak” ma obino ki ogweng pa Adventism me Millerite pa Philadelphia ma kijero piny i 1856 dok i 1863.

Pita tye ka oywako twero pa jo me lacam pa Lubanga i kare me yiko wheat ki tares, pien wheat myero ki yelo malo calo wave loaf offering me Pentekoste. Tares en ma ki yiko me acako, kit ma ginyutu ne ki yisiti i wave loaves me Pentekoste ma ki kwanyo i kare me reyo. Twero pa lathi onyo laloc bino ki bot otil pa lwak ma opoto, kede tyen ma en cal bino ki bot tut pa Yese, kede en tut pa Yese, pien Yesu nyuto agiki pa gin ki acaki pa gin. Tut en acaki, ento tyen en agiki. Poko man me lok me laco pe romo ngene ki Yahudi ma tye ka wilok i cawa pa Kiristo onyo kombedi, pien en cik madwong me yore me timo me kuc me agiki, kede bende ginyuto ne calo laloc me ot pa Dawudi. Laloc oyabo dul me ot pa Dawudi ma ki gengo. Laloc oyabo dul bot ot me lamal me i polo, ot pa Dawudi. Alfa me October 22, 1844 dok otime i omega me cik me Sunday.

David, cwaa pa Yese, ocone lapeny me mung ma otyeko woko lok mapat kwede Yahudi ma gitye gi tongo i kare pa Kristo; kacel ki kamano, otyeko woko lagam pa Kristo bot Yahudi.

Zaburi pa Dawudi. Ladit owaco bot rwot na: “Bed i tung acuc na, nyaka an atimo labongo mamegi obed kom me cing mamegi.” Ladit obicwalo ocok me tekoni ki bot Siyoni; bed rwot i iye labongo mamegi. Dano mamegi bibe oywete i ceng me tekoni, i kit maber me maleng; ki bot lapok me keni, itye ki omande pa kare me tin mamegi. Ladit oketo lim, pe biloko wiye: “In itye jadolo abada, kacel ki cikke pa Melikizedeki.” Zaburi 110:1-4.

Palmoni ogamo me keto lok man i Zabura 110, ma en bende namba mukene i piny pa matematika ma gene calo namba ma patpat. Ka ibolo ‘220’ i aryo, kacel ki apar tyen ‘11’, mano bi miyo ngat geno ni namba ‘110’ tye ki piri tek; en atir obedo kamano—kacel ki lok man keken. En nyim pa Dawudi, kede Dawudi obedo lamal pa 144,000; ka mano, en but pa nyim pa ogweng me zabibu, ma en nyim pa Mose ki Otino pa Rom. En nyuto cawa ma latic me ogweng me zabibu ma con kigolo woko, ki ogweng me zabibu kimiyo bot 144,000. Ka gin man otime, obedo ‘nino pa tekoni’ ma rwate ki teko pa Pentekote i lawic pa kare pa Pentekote.

Jo Lubanga bi bedo 'gi cwiny-mito' i cawa ma gi aa ki 'ien me cawa abicel', kwede 'umande pa lutino ni'. Nywol manyen obedo cal me lok cwiny ki ngima. Jo 144,000 kityeko kwanyo gi ki ien i dwe me July me 2023, ki ginywol kwede umande pa lutino gi, pien ginywol i lok me 'Midnight Cry', ma bito otime kwede 'Millerites' i acakki, onyo 'lutino' gi. En umande acel keken, pien en dwogo kit ma otime con me 'alpha' i iye kit ma otime con me 'omega'. I 'cawa pa gi' me 'tyeno twero', ka Shebna kikwanyo 'ki woko' 'kabedo ne', ki 'ki woko' 'kit ne' ki kikwanyo 'piny' Eliakim, jo 144,000 gicweyo gi bedo lapriest me 'omega', pien gicweyo gi calo yore me Melchizedek, pien jo 144,000 pe gibicamo tho, onyo calo kwede Melchizedek, gin lapriest aa kare weng.

I “cawa pa tekone,” Ladit bi cwalo “lati pa tekone ki i Siyoon.” Twero pa lwaku ne piri aryo—lwak pa kica (justification) ki lwak pa duong’ (sanctification)—kityeko keto i wi jo ma gubo korona pa duong’ne, pien gin nyutu lwaka ne. Gityeko cwalo gi ki i Siyoon, pien pala pa “Siyoon” nyutu lanyut pa 144,000.

Ka Farisi onongo gibedo kacel, Yesu openyo gi, owaco ni, “Uparo ngo ikom Kirisito? En wod pa ng’a?” Gin owaco bot ne ni, “Wod Dawudi.”

En owaco botgi ni, ‘Ento itye nining ma Dawid, i Roho, olwongo ne Rwot, kowaco ni, “Rwot owaco bot Rwot na ni, Bed i tung acuc pa an, nyaka an atimo lunyod pa in obed kom cing pa in”?’ Ka Dawid bende olwongo ne Rwot, ento en obedo nining wodne?

Ci pe ngat mo obedo ki twero me dwoko iye ki lok mo keken; kede pe ngat mo mero, ki nino meno con, dok penyo iye lapeny mo keken. Matayo 24:41-46.

Kit me janabi pa Dawudi bot Kristo, i kom ‘Alpha ki Omega’—cako ki otum, en cik me acaki ma madit pa kit me timo ma giyaro ‘line upon line’; ci cik eno Yahudi ma gityeko wiro lok me piny-piny pe ginywako ngeyo, macalo kwede Laodicean Seventh-day Adventist pe romo ngeyo ni gin ma otime pa Millerites i kare me ngec me ‘Midnight Cry’ obedo ka ‘dew’ pa polo ocwalo piny i kare me lutino pa Adventism. ‘Dew’ pa lutino pa in tye i wi 144,000, ci ocako nyuto i ceng 9/11; ci Sunday law en ‘ceng me twero’, ka gi ma odong gilubo ki mo me lubo me bedo jadolo, kaka i kit pa Melkizedek.

Ki iye tung yath ma kigiye pa Laodicean Seventh-day Adventism (kanisa ma tye i lweny) o aa twic (kanisa ma otum), ento ki iye kiend pa Jessie, 144,000 gin twic me le ma lamal, ma gitero malo calo cok ma gitero ki wiro i nino pa twero pa en.

Wabimedo wic magi i nyig coc ma bino.

Ngwec Acel

April 1, 1850 Bot 'Dul me rom matidi.'

Owadwa weng ma ahero. Rwot omiye neno pa cwinya i dwe me January 26, ma abi nyutu. Ane neno ni dano me Lubanga mogo obedo puk ki pwod gi nino; gi bene keken gicako raa, ento pe gineno cawa ma wa tye kwede kombedi; ki ni “dichwo” ma ki “burasi me yweyo kic” obino iye, ki mogo tye i peko me yweyo gi woko. Anakwayo Yesu me ogwoko gi, me ogol gi kare matin dok, ki me omegi gineno peko ma rac tutwal ma gitye iye, ere ni gicel yaro pigi mapat pe opoto tutwal pi kare weng. Malaika owaco ni, “Neko madwong’ tye bino calo yamo madwong’ ma matek tutwal.” Anakwayo bot malaika me bedo ki kica ki me ogwoko jogi ma giyero piny man, ki gi kongo jami gi, ki pe gi cone me nyiko gi ki jami gi, ki miyo jami gi pi yubo lami me Lok i wotgi me cemo diel ma lacamo, ma gubedo ka tho pi pe tye kec me cwinya.

Ka aneno jo mapore tye katho pien pe gitye ki ada ma tye kombedi, ki gin moko ma waco ni gigeno ada giyeyo gi i tho, pien gi golo woko jami ma mite me kobo anyim tic pa Lubanga, neno en obedo peko madagi tutwal, ci apenyi i Malaika me okweyo woko en ki wang an. Aneno ni ka tic pa Lubanga okwaco but ki jami megi, macalo ngat matidi ma obino bot Yesu, [Matthew 19:16-22.] gi owuoko ka peko orwate i cwinya gi; ki ni pe cente, peko madagi ma riyo weng bi wot ki bi kwanyo woko jami megi weng, ci dong obedo ma opor tutwal me miyo woko jami me piny, ki me keto lonyo i polo.

Ento aneno Ladwogo ma tye ki dwong’, ma ber ki ma miyo cwiny mor, ni oweko kabedo pa dwong’ ci obino i piny man ma otum ki ma keken, me miyo ngolo mamegi matwal ci otho, ngat ma kakare pi ngat ma pe kakare. Ogamo kebe marac-loyo ki yubo matek, ci otero tura ma kiluko ki okong’, ci oruru ywe ma obedo kop me remo madit i yadi; ikare ma yot pa richo pa piny weng obedo i wi ne. Malaika openyo, “Pi ngo?” O, aneno ci angeyo ni obedo pi wa; pi richo wa oyudo peko man weng, me ki rem mamegi matwal odwogo wa bot Lubanga.

Ka dok, an oneno i anyim an jo ma pe gidwaro gicwalo jami me piny man me gwoko cwinya ma tye ka ketho, ki cwalo botgi adwogi; kun Yecu tye ka cungo i wang Wu, ka peno pi gi ki rem pa ne, twec pa ne, ki thone; ki kun lakwena pa Lubanga tye ka kuro, gi olare me cwalogi adwogi ma gwoko, wek gicobo gi kwede kige me cobo pa Lubanga ma tye kwo. Obedo matek bot jo mogo ma giwaco ni gitye ki geno i adwogi ma kombedi, me timo nining keken macalo cwalo i lakwena cente pa Lubanga, ma omiyo gi me ciyo wek giben labolo iye.

En dong, Yesu ma obedo i peko, golo remo ne kacel ki hera ne ma piny matek, i kit ma oweko kwo ne pi gi, dok omiyo an onen; ci dok omiyo an onen kit bedo pa gin ma giyaro ni gin lubo ne, ma tye ki jami me lobo man, ki gi paro ni obedo gin ma dit madit me konyo tic me rwaku. Malaika owaco, ‘Gin ma kamano twero donyo i polo?’ Malaika mapat odwoko ni, ‘Pe, peke, peke, peke. Gin ma pe bedo ki cwiny i tic pa Lubanga i piny, pe gubed matwal twero wero wer me hera me rwaku i polo.’

Aneno ni tic ma rap ma Lubanga tye ka timo i lobo obi tyeko i kare manok, i atir; kacel ki mano, laco ngec ma rap myero gi wot rap i yoo gi me yeny dii ma kiywayo woko. Malaika owaco ni, “Obedo ni gin weng laco ngec? Pe, pe; laco ngec pa Lubanga tye ki ngec.”

Aneno ni tic pa Lubanga otyeko ogolo woko, ki gityeko oloko ligwok ne woko, ki dano mogo ma tye wot-wot ma pe tye ki kwena pa Lubanga. Gin calo gini gibin mito mi yaro lok i bot Lubanga pi dola acel acel ma giotiyo kwede i wot-wot i kabedo ma pe obedo tic megi me wot; pien pesa en romo obedo konyo tic pa Lubanga, kacel, pi dir pa ne, cwinyo gicweo ki gidoko otho pi dir pa kic me loyo ma lakwena pa Lubanga ma kicako kede kimeyo onongo romo minogi, ka gitye ki jami me timo.

Wang'ore madwong ocako, kede bi mede, kede gin weng ma pe gitye ki cwiny me mako matek ki bedo ma pe ngolo pi adier, ki cwalo woko pi Lubanga ki tic pa iye, bi wang'o woko. Malaika owaco ni, 'Penu ni ngat mo bicweyo me cwalo woko? Pe, pe. Myero obedo miyo ma ki cwiny ma pire tek. Obimito gin weng me nongo piny.' Ne ayabo bot Lubanga me omed jo pa iye, ma mo mukene gitye ka ringo woko, ki mo gitye ka tho.

Aneno ni jo ma tye ki teko me timo tic ki cinggi, me konyo gwoko lok, gubedo me dwoko penyi pi tekgi, macalo jo mukene gubedo me dwoko penyi pi dukgi.

Ento an oneno ni keca pa Lubanga Ma Teko Weng tye ka bino rwate. A yubo malaika me waco i leb pa iye bot jo. En owaco ni, “Gudu weng ki leca weng me Got Sinai pe romo gonyo jo ma pe gonyo gi ki adwogi macek me lok pa Lubanga; kadi ka lok pa malaika pe bino cweyo gi.” Review and Herald, April 1, 1850.