Kombedi wa tye ka tanno lamal me porofeti me 1863. Wa tye ka moko wii wa i Kadesh pa Bibul, calo lamal pa tim me golo cikke me Israel ma con i tung “rest”, ma tim eno omiyo gi otho i kare mabor ma otum i Kadesh, ci nyutu golo pa “yo macon” pa Yeremia i 1863, ka “seven times” me Levitiko 26 ogengo woko.

I yubo ler ma ki kube kwede Kadesh ki 1863, wan dong tye ka nyutu tem apar ma obino i Kadesh. Wa nyutu ni tem adek me acaki obedo tem me mana. Gin yore adek eni twero nyutu calo tim ma peya onyo teme, kede kuc me Sabat, ma obedo me acaki i tem apar, ma romo kwede tem ma apar, ma Paulo i Hebru ogolo maber ni en "kuc." Tem apar tye ki "kuc me Alfa" ki "kuc me Omega."

Pe rwate kit ma dano ma tye ka kwano lok me lonyo odwaro yaro “kucun” ma Ebiru oyweyo woko i Kadesh—pien, i kit me lonyo, “kucun” weng (rek ikom rek) tye ka nyutu bot “kucun ki doko-manyen” ma obedo “pi ma i agiki.” Kadesh obedo cal madito me yweyo lok pa “pi ma i agiki” ki bene yweyo bedo pa “pi ma i agiki”; pien goyo cal ma gityeko timo bot jo 144,000 i Kadesh obedo bedo ma gidoko matir i adwogi, i “wic” ki i “cwiny.”

Nono ka joo pa Lubanga kiketo-gi muhuri i wii-gi—pe obedo muhuri onyo alama ma twero neno, ento obedo bedo matek i adier, i paro ki i cwinya, wek pe kiromo kwanyo-gi—nono ka joo pa Lubanga kiketo-gi muhuri i wii-gi ki kibedo atera pi yubo, obino. Adada, ocako dong; kweko pa Lubanga kombedi tye ikom piny, pi miyo wa ciko, wek wa ngeyo ngo ma obino. Lok me Poko i Baibul pa Seventh-day Adventist, volumu 4, 1161.

Bedo kidonyo “i atir” “i wic” nyutu cwako yore me “line upon line” calo yore acel keken ma kiketo maleng i kwan pa Lok pa Lubanga. Yore maceke man kityeko moko ni obedo yore matir i August 1840, ka “dano mapol mapol gineno ni atir pa cik me tito lok me laneneno anyim ma Miller ki jo ma otic kwede gityero, kacel ki kimiyo ‘advent movement’ puk ma lamal.” “Puk ma lamal,” man nyutu pa teko pa Laloc Maleng ma ocwalo kwena pa malaika me acel i piny weng i 1840.

Jogi ma otye ka timo tic ma ranyisi 'wonderful impetus' kimiyo gi twero me timo tic en kende ki twero pa Tipu Maleng. Tipu Maleng onongo onyutu twero pa en bot jogi keken ma onongo oyie i yo me tic maleng. Tipu Maleng onongo onyutu twero pa en i iye jogi keken ma onongo oyie i yo me tic maleng.

Bedo piny i adiera i paro obedo moku yo me ‘rek ikom rek’; kendo ‘moko’ yo me ‘rek ikom rek’ tyero i bot ngat pa Laodicea calo yabo bal me cwinya, wek Malak pa Laodicea donyo ka en iye Roho Maleng. Moko yo ma maleng man kelo twero pa Roho Maleng i wi jo ma tye ka bedo piny i adiera i paro. Moko yo man oyubo bedo me Roho ma kiweyo calo rwate pa Lubanga ki dano. Kit me timo yo pa Baibul me ‘rek ikom rek’, ka ki cel ki yie, tyero calo bedo piny i adiera i paro; kendo adiera (kwena) ma kityubo ki yo man pe twero yweyo ki Yesu, ma En Lok. Moko kwena pa Lok pa En obedo moku Roho Maleng i wi. Mano omiyo, bedo piny i adiera i paro oyubo bedo me Roho ma cwako lakit pa Lubanga me ayo.

Kadesh obedo tem me agiki pi Isirayel ma con. I buk pa Joel, kit aryo pa jo ma golo waini kiweyo gi piny keken, malube ki kwero onyo rwako kwena pa kuc me agiki, ma Joel nyutu ni obedo “waini manyen,” ma ruc ki “waini ma kityeko yubo” ma jo kit mukene gityeko golone. “Waini manyen” pa Joel obedo “poc” pa Paulo, i buk me Hebru mukero adek ki angwen. En bende obedo gin ma “jopwodhi pa Efraim” pa Yesaya kwero “winyo”—botgi ma owaco ni, “Man obedo poc ma iromo miyo gi ma lalaro opoc; ki man obedo dwogo cwe”: ento pe gine winyo. Ento lok pa Rwot botgi onongo obedo cik i tung cik, cik i tung cik; rek i tung rek, rek i tung rek; kany matin, kun matin; pi gicako wot, gi gubu i but, gi gubale, gi gipungo i twolo, ki gikwanyo gi.

Wa omanyo ni gony pa Aaron me nyare me dyang me dhahabu tolone tem aryo i bot tem apar ma giko i Kadesh. Poko tem man i tem aryo rwate ki kare me temo pa otum me agiki, ma ki tolone ki ‘tem pa cal pa lewic’, ma en tem ma kwanyo cing ikom kome pa jo Lubanga. Lapo Ngec apar adek nyutu ‘gony’, pien lim ‘apar adek’ tolone gony.

Chapta cako ki lam me pi pa Pope, cal ma maloyo weng me dwoko wiye i piny, pien Daniel nyutu ni en obedo twero ma waco lok madwong ikom Lubanga ma Madwong Maloyo Weng. Dwoko wiye meno dong kilubo ki dwoko wiye pa lam me piny, United States, ma dong omiyo piny weng cing me luwo kitgi me dwoko wiye. Kit me dwoko wiye ma adek i chapta eni kinongo ne i me acel pa dwoko wiye adek, ma kiketo ne calo lam me pi, cal pa Vatican. I coc apar acel United States waco calo diraagon, ci ki kete cal pa lam—cal pa Vatican. Ki coc apar aryo dok cen, United States omiyo piny weng cing me timo kacel. Dwoko wiye pa Aaron obedo me oromo aryo, ma nyutu dwoko wiye pa United States, ci dong dwoko wiye pa piny weng ka kicwako ki cing cal pa piny pa Vatican.

Boko pa Aaroni nyutu kare aryo: ma ki nyutu calo pako cal ikare ma Mose pe tye kany, ki okato ki pako cal ikare ma Mose tye kany. Mose obedo tye ka nongo Cik, kede mano onongo nyutu Cik pa Lubanga calo kabedo me yabo i but bokone. Tem ma ki nyutu kwede cal me golide pa Aaroni me otino pa dyang, en aye tem me 1863.

En aye tem me Cik me Sande, ma nyutu rek me bolo i tung kwo ki tho. En aye rek me bolo i tung Piny ma Kigamo onyo tho i laa, rek me bolo i tung tam pa leja onyo tampu pa Lubanga, rek me bolo i tung gin ma otime bot Shebna pa Laodicea onyo bot Eliakim pa Filadelfia. Tem adek ma acaki, ma kityeko nyutu gi ki mana, gicoyo poto ikom Sabato onyo Sande; kede tem ma apar bene calo mano. Rek me bolo i balo cik ma otime bot Aaron ikom nyare me dyang me gol, ma nyutu tem me abic ki me abicel—kede en aye Cik me Sande.

Temo ma angwen obedo pi i Massah, ma nyutu 'temo', ki i Meribah ma nyutu "bendera pa Yehova"; kityeko cwalo ne i Exodus 17:1-7, kun ki nyutu ne ngut ngut calo "temo Rwot".

Ka lwak pa jo Israel gi woto ki i cogo pa Sin, ka giwoto yoregi ki cik pa Rwot, gi cako kabedo i Rephidim; ento pi peke i bot dano me nyo. Omiyo dano gi tongo kwede Moses, gi waco ni, “Miyowa pi, wek wan nyo.” Moses owaco botgi ni, “Pingo gi tongo kwede an? pingo gi temo Rwot?” Kanyo dano gi kekeny pi; gi loro bot Moses, gi waco ni, “Pingo eni ma ikwanyo wa malo ki Ijipita, me nego wa ki lutino wa ki dyang wa ki kekeny?”

Mose okwayo bot Rwot, owaco ni, “Abi timo ngo bot jogi? Gibedo kare me goyo an ki liar.”

Lubanga owaco bot Mose, 'Wot anyim jo, kelo kwede ladito pa Isirayel; lati mamegi ma i tuk yoo me pii kwede, kobo i cing mamegi, ci i wot. Nen, abi obedo anyim mamegi kany i wi kidi i Horeb; ci i bituk kidi, pii bi aa ki iye ma jo romo pime.' Mose otimo kamano i wang ladito pa Isirayel.

En omiyo nying kabedo ni Massah ki Meribah, pien keca pa lutino me Israel, ki pien gi temo Rwot, gi waco ni, “Rwot tye i tung wa, onyo pe?” Exodus 17:1–7.

Temo ma ki nyutu kwede "Massah", kacel ki bendera ma ki nyutu kwede "Meribah", gin Alfa me poropheti ma rwate ki Omega me poropheti kun Musa ogoyo Kidi acel keken i cawa aryo. Man nyutu ni temo ma me angwen i kom teme apar ki nyutu kwede i Kadesh, pien Kadesh mariyo obedo kabedo ma Musa ogoyo Kidi kun odwoko wi. Man nyutu ni Kadesh, macalo alama, tye ki temo me pi ma cwalo bendera.

Tem pa pi ma kelo bendera en tem pa lok me koth me agiki. I 1863, bendera myero kimalo; ento pe, 1863 en keken Kadesh me acel, ki Kadesh me aryo obedo i cik me Sande matye ka bino. Massah ki Meribah gin nyuto tem me agiki pi 144,000, matye i kare mapatpat anyim ki kiyaro gi malo calo bendera i cik me Sande. Pe twero pa Ruma, onyo twero pa Ayudaaya, ma oyubu tic me tho pa Kristo. Twero en keken oyweyo woko i kacel me Polo kare mapol-pol anyim Kurusi. Mose otyeko tic ki lakite ne, lakite ma Lubanga keken omaco, me goyo Yie—ento kare acel keken. Yie en, ki pwony me Lamo, gi nyuto calo lok pa 1840 ki 1844, ma gin ngec atir me pite macon ma nyuto yore pa jo atir. I tem ma nyute ki Massah, pi ma gwoko kwo, en pi ma obino ki i Yie pa yore macon. Pi en tem ki kelo dul aryo; acel pi lacam pa lewic, ki acel pi kido pa Lubanga, calo kit ma kido pa Lubanga tye i wi jo ma kiyaro malo calo bendera, calo kit ma nyute ki Meribah.

Ot pa Lubanga otyeko otime piri anyim cik me adek pa Artaxerxes, me miyo atir ni ot pa Lubanga pa Millerite, ma Kiristo oketo malo i mwaka 46 ki 1798 nyo i 1844, bene otyeko otime piri anyim laci me adek, ma kilokone calo bino pa cik me adek. Gi 144,000 kicimo gi piri anyim cik me Sande, ci bene kiyubo-gi malo calo bendera, me mino jami me madur me acaki pa Pentekote, macalo i cawa me con. Massa ki Meribah ginyutu temo me pi ma kilokone calo ngec pa Midnight Cry, i ginyo pa laci me acel ki laci me adek.

Tic me cobo kit pa Lubanga ki kit pa dano bene kityeko nyuto ne calo cobo pa tempu aryo. Bene kityeko nyuto ne calo nyom, ka laco ki dako, onyo tempu me dako ki tempu me laco, kityeko ribo-gi kendo gubedo ringo acel. Kirisito ocweyo tempu pa Millerite pi aimaro me kelo-gi i tempu me polo pa en, ma i iye gubino nongo "rest," ma kityeko nyuto ne i gin matime me 1844 ki Sabato me nino me 7.

Ka kiketo ng’eyo man pi Massa ki Meribah, calo tem ma angwen, i tung tem me yabo, ma bende nyutu tem adek, ki cik pi Sande me tem ma abicel ki abicel aryo— iromo neno, ento keken ka itye ki mito me neno, ni tem me mana ma i tung adek obedo tem ma acel, ci mede kwede tem mukene ma dwogo anyim pa tem ma adek ma i tung aryo me nyeko me dyang me zahabu pa Aaron. Massa ki Meribah ginyutu ka kacel, pien iye kwena pa Malaika ma aryo keken aye nonge yub me porofetik ma i tung aryo. Tem adek me acaki me mana gin kwena pa Malaika ma acel. Tem me Massa ki Meribah obedo kwena pa Malaika ma aryo, ki dwoko wiye pa Aaron obedo kwena pa Malaika ma adek.

Tem ma abicel en tem pa nyare me dyang me zaabu pa Aron, ma ocako ki nyutu me yabo cing ka jo me lego giparo ni lego gi ma piny anyim pe onen i wang Lubanga.

Ka dano oneno ni Mose odiri i bino piny ki got, gi ocako ocuke i bot Aron, gi owaco bot en ni, “Yim, itim wa jogi ma bi wot i anyim wa; pien Mose man, dano ma ogolo wa woko ki lobo me Misri, wa pe ngeyo ngo ma otime kede en.” Aron owaco botgi ni, “Nyutu pido me wit me dhahabu ma tye i wit me monu, me wodu, ki me nyawodu, i keta bot an.” Ci dano weng gi nyuti pido me wit me dhahabu ma tye i witgi, gi keta bot Aron. En ocamo gi ki i lwete gi; ka otyeko ocako ne nyathi dyang ma ki gweyo i mac, ci oyiko ne ki gim me yiko. Ci gi owaco ni, “Magi gin jogi mamegi, o Isirayeli, ma ogolo in woko ki lobo me Misri.” Ka Aron oneno ne, oketo rabal i anyim ne; ci Aron oyubu, owaco ni, “Kinongo obedo kabedo me ce pa Rwot.”

Gi ocing piri piri i cawa me anyim, gi omiyo misango me wang mac, gi okelo misango me kuc; jo obedo piny me chamo ki me kunyo, ci gi ocing me tugo. Exodus 32:1-6.

Tem me abicel obedo but aryo pa golo wii pa nyathi dyang me dhahabu, ka Mose odok ki Cik Apar ma onongo ogamo. Mose openyo ni, “Ngat tye i but Rwot?” Mapol odong pe gitimo gin, onyo giyubu kwede jo me sanamu, ki nyuto golo wii acel keken ki dir matwal i wang ngat ma obedo i tung pa Rwot ki jogi.

Tem ma abicel kede tem ma abicel acel nyutu calo nining, kede rwate ki cik pa Sande. Elija i Got Karmel openyo lapenyo ma calo acel ki ma Mose openyo. Yer i ceng eni ngat ma obino tii bot, nyutu bot tem pa cik pa Sande. Simbol pa tem me image of the beast nyutu bot cik pa Sande. Yab pa Leviit i lok pa Aron, kede yab pa dul apar aryo i lok pa nyare dyang aryo me wot pa Jeroboam, nyutu yabu pa lalaro ki lapoya ikare pa cik pa Sande. Jo Laodikea gin virgins ma lapoya, calo ma Dera White oyaro, ka mano yabu pa virgins ikare pa cik pa Sande obedo yabu pa jo Laodikea ki jo Filadelfia. Tem ma abicel kede tem ma abicel acel, ma obedo tem acel ma aromo aryo, rwate ki cik pa Sande; man nyutu ni gin rwate ki mwaka 1863, ki Kadesh.

Dul 32 ki 33 me Exodus gityeko otimo woko i cawa acel keken, kare manok keken gi ogapore, ci cawa eno nyutu calo higa 1863 ki Kadesh. I Dul 33 Mose penyo me neno rwom pa Lubanga. Ka tye kamano, wan nen ni i tem me abic ki me abicel, Mose kigolo en obed calo 144,000. Mose acel acel en bene i Kadesh ketho Kidi odoco, ma nyutu dul me jo ma Kidi olurogi pien gi kwero woto i iye. Kidi eno obedo lok, ci pien eno, tye cakala aryo me Mose i Kadesh: acel ma nyutu rwom pa Lubanga, ki acel mogo ma kwero Kidi.

Wek jo ma tye ka cung i ocing pa Zion calo jogwoko pa Lubanga obed lacoo ma twero neno peko ma tye i anyim jo, lacoo ma twero yaro atir ki bal, maber ki marac.

Ngec me ciko obino: Pe myero yweyo gin mo me bino ma obiro balo tung me yie ma iye, ma wa otyeko yiko kwede kun kare ma kica obino i 1842, 1843, ki 1844. An onongo abedo i kica man, ki kare weng abedo anyim lobo, atir bot lare ma Lubanga omiyo wa. Pe wa paro ni wabikwanyo cing wa woko ki i piny ma kiketo gi iye, ka cawa ki cawa wa kwayo Rwot ma pire tek, kwanyo pi lare. Iparo ni atwero weko lare ma Lubanga omiyo an? En myero obed macalo Kidi me Kare Weng. En dong olongo an kun kare ma kimiyo. Review and Herald, April 14, 1903.

Acel i lamal me ‘Mose i Kadesh’ en aye goyo Kidi ki lacuc, ma lacuc obedo lamal me twero. Kare me acel obedo twero pa Lubanga, ento kare me aryo obedo twero pa dano. Dul ma Mose yero i Kadesh me aryo ki yero gi calo jo ma gi kome ki kwete pa Ephraim, ma gi tic kwede twero gi me yore me tam pa Lubanga (lacuc) pi goyo lweny bot lok me ‘latter rain’, ma obedo lok me yore macon pa 1840 dok i 1844.

Lok weng ma kimiyo i cawa me 1840 dok i 1844 myero kimiyo bedo ma tek kombedi, pien tye dano mapol ma gityeko rwenyo yore gi. Lok weng myero odonyo i kacanisa weng.

Kristo owaco ni, “Maber wangeu, pien gineno; ki litu, pien giwinyo. Pien adier, awaco botu ni, janabi mapol ki ngat maleng mapol gi odwaro neno jami ma uneno, ento pe gineno; ki winyo jami ma uwinyo, ento pe giwinyo” [Matayo 13:16, 17]. Maber wange ma oneno jami ma ne gineno i mwaka 1843 ki 1844.

Ngec kimiyo. Kede pe myero ki kwanyo kare i dwogo waco ngec, pien aloka pa kare tye ka timo atir; tic me giko myero otim. Tic madit obi tim i kare manok. Ngec obi kimiyo con macok, ki cimo pa Lubanga, ma obidwiro dok obed kwec mabor. Ci Daniel obi tut i dul ne, me miyo lami ne. Manuscript Releases, volumu 21, pot 437.

Tem me acel me mana en temo adek. Tem apar ma ogik en tem me Malaaika ma me adek. Ma me acel gi ma ogik gi aryo rwate ki 'yweyo tic' macalo alam me tem. Tem me acel en temo adek, ma rwate ki Malaaika ma me acel ma ki lubo ne Malaaika ma me aryo, ento tem me angwen, ka ma sealing ki kwanyo lamen malo, rwate ki Massa ki Meribah. Malaaika ma me adek, ma rwate ki tem me abic ki tem me abicel, en tem me adek, ma lubo tem me aryo me Massa ki Meribah, ki tem me acel me mana.

Goc me cungo Lubanga ma otime i Taberah, ma tye i Numbers 11:1-3, obedo tem me abiro. Cik ma nyutu woto pa jo Lubanga i gungu opwodo cing ki cik ma cako tem pa gen ma me mac, ma kinyutu ki ‘Taberah’—nying ‘Taberah’ nyutu ni ‘kabedo me tur’. Cwinya macek ma otyeko yaro i kit apar kityeko ketone i rok ki jo 144,000 ma tedi ‘the Lamb’ keken ka obedo ka woto. Gin eni obedo jo ma tye ki cwinya madwong pa jo maleng; ento Israel me con otyeko yaro cwinya macek i kit apar, ma okelo gi i tem ma me mac i kit apar acel.

En gicito ki got pa Rwot, giwoto yoo pa nino adek; kede sanduuku pa lagam pa Rwot ocako woto anyimgi i yoo pa nino adek, me temo kabedo me yabo pi gi. Ludara pa Rwot obedo i wi gi i nino, ka giweyo kambi. Ka sanduuku ocako woto, Mose owaco ni, “Malo, A Rwot; mi ludito pa in gicwal woko; mi gin ma pe gihero in gidwogo woko i anyim in.” Ka oyub, owaco ni, “Dwogo, A Rwot, bot alufu mapol pa Isirayel.” Namba 10:33-36.

Lok ma bino anyim nyutu tim me golo cik pa Taberah.

Ka jo ocako yubu, eno peko bot Rwot; Rwot owinyo; keco pa Rwot ocake; mac pa Rwot oyaro i tunggi, omeko jo ma obedo i agiki pa kambi. Jo ogoyo dwon bot Mose; ka Mose olemo bot Rwot, mac opok. En omiyo nying ka ni Taberah, pien mac pa Rwot oyaro i tunggi. Numbers 11:1-3.

Poro ma otime malubo nyutu me mac, obedo apet pi riŋ, ci obedo tem me namba 8. Man tye i Buk me Numbers 11:4-34. Coyo ma otimore i Taberah nyutu kit pa dano ma malo ma opoto, ki pe tye ki kuro; ento tuk ma obino ki apet pi agulu me riŋ pa Ijipt nyutu kit pa dano ma piny. Mac nyutu kwero ki mac pa Malaika me Laloc i Buk me Malaki 3, pien ki lok me poropheti Taberah nyutu kabedo me yang, ki kabedo me yang i Lok poropheti pa Lubanga tye i Malaki 3, ka kun mac cweyo dul ma pe ki kuro ma myero ki kwero, ki dul ma ki kuro ma gi kwero macalo misango ma gicwalo malo.

Jogi ma kinyutu gi ki Mose i tem ma aryo pa Taberah pa kit ma malo ki pa kit ma piny, gin 144,000 ma dong gidoko tek i ada, ki i wic ki i lamo. Wic nyutu kit ma malo, ki i lamo nyutu bedo kacel pa kit pa Lubanga ki kit pa dano. Kit pa Lubanga romo bedo kacel ki kit pa dano ka kit ma piny kiketo i musalaba ki otho. Bedo gidoko tek i ada ki i wic ki i lamo tye calo rwate pa bedo ma kigolo tigi. Mac pa Taberah nyutu poko me agiki pa wheat ki tares i tic pa Kirisito me yiko od lamo pa 144,000.

Tem me namba 9 en otum pa Miriam ki Aaron ma ki nongo i Numbers 12. Nyoyo cwiny ma otimore kany pe ribe ki nyoyo cwiny ma Korah, Dathan ki Abiram otimo, onyo ma otimore i Minneapolis, i mwaka 1888. Peko ne pe obedo kacel ki kwanyo Lok pa Lubanga keken, ento obedo kwanyo yera pa Lubanga i kom lalo.

Gamo me kwero pa joteko ma gigwero pe keken kwena ento kacel ki lakwena, tye i anyim temo me apar. Joteko ginyutu pire katic calo jo ma oyweyo yie i kare ma tye i anyim cik me Ceng Abicel, ma obedo temo me apar. Cik me Ceng Abicel rwate ki lapii, ki i yoo bot lapii, ma obedo cik me Ceng Abicel, joteko giyero Barabbas, Kristo ma pe adier, pien ‘bar’ mito ‘nyathi pa’ ki ‘abba’ mito ‘won’. Ka gicake anyim bot lapii (cik me Ceng Abicel) onyo Kadesh, joteko ginyutu yweyo yie ma opong matek, giyero Kristo ma pe adier, kacel ki gicoyo paka bot joteko me lwak ni pe gitye ki rwot, ento Kaesara keken.

Tem me abiro, me aboro ki me abongwen tye ka nyutu kit me keto alama pa Lubanga, ento cal me nyutu obedo pa anyira ma pe kicako kwede ma lalaro. Tem me apar ikin tem magi obedo ocako kwer me mukwongo i Kadesh, ma tye calo 1863. Kacel ki 1846, Jo Ibrani kicwalo gi bot Sinai me yaro Cik. Tabulet aryo me Cik Apar obedo cal me kica pa Lubanga ki Isirayel me con ma pire tek, ki tabulet aryo pa Habakkuk obedo cal me kica pa Isirayel me kare manyen pa lamo. Tabulet ma aryo kitero pi anyim i 1850, ci kaka Isirayel me con gi cwalo lagam me gwoko Cik, ki 1856 tem me agiki kikawo, calo ka gicobo Piny ma ki lagam. Par ma dit ma kityeko nongo i cawa abiro ma oaa ki 1856 dok otyeko i 1863, obedo ni pat pa Laodicea obedo kae ma gi mito otho.

Kare me 1844 dok 1863 ki yaro calo kare ma ocake ki baptiiso i Red Sea, ma oyiko ki baptiiso mapat i Pii Yordan, i kabedo acel keken ma Yesu lacen obedo Kristo ka John obaptiisa ne. Baptiiso i Red Sea ociko rwom me kwer ki Isirael me con. Rwom eno ocake ki lonyo, ma i kare acel keken okelo cako tem me tung apar. Ki kelo gi i Sinai, ka gimiyo lagam ni gigwoko cikke pa Lubanga; ento pe gigwoko, lacen gibalo tem me apar ma agiki i rebellion me acel i Kadesh. Bang mwaka 40, kede rebellion me aryo ma madwong i Kadesh, gidonyo i Promised Land ki kom baptiiso i Pii Yordan.

Alama weng me yo me baptiisma gicogo kacel ki Yubu. Lok me con pa Omega ki Kadesh me aryo rwate ki lok me con pa Kadesh me acel ma Alfa. Dwogo woko pa Musa ma i Omega obedo madwong tutwal maloyo dwogo woko pa ogwanga weng i dwogo woko me Alfa i Kadesh. Omega kare weng en madwong maloyo. Dwogo woko aryo ma kacel ginyutu cal pa dwogo woko pa jo ma gityeko kwano ki jo ma pe gityeko kwano pa Isaya, ma gikano donyo i kuc pa lok me Koth me Agiki.

Baptiiso adek (Red Sea, Yii Yordan ki Yii Yordan), ma acel pa Mose ki ma agiki pa Kristo; omiyo Mose en Alfa, ki Kristo en Omega. Leta matye i tung i leta ma acel ki i leta ma 22 i alfabet me Ebiru — yani leta me 13 — ka kikanyo ki kilubo leta ma acel, ki dong kikanyo bot leta ma agiki, me 22, dong kelo lok me Ebiru “ada.” Baptiiso ma i tung obedo Yii Yordan ki Kadesh. Baptiiso ma acel i Red Sea, dong kilubo ne baptiiso i Yii Yordan. Ento baptiiso ma acel i Yii Yordan ki yubu piny pi mwaka 40 nyaka lim ma aryo bot Kadesh ki baptiiso matwal pa Yii Yordan. Baptiiso ma adek, ma nyutu cawa me lim pi Yawudi, obino ka Kristo ocako ticne me moko lagam pi cawa acel, calo kit ma kiwaco i Daniel 9:27, ki obedo kare me kwero pi Isra’el ma con.

Baptiiso me acel i Red Sea obedo lok pa malaika me acel, ki yubo aryo i Kadesh ginyutu “dwicel”, pien i yubo me acel i Kadesh, kacel ki Jordan River, en ka ma ki nyutu kwer pa jo pa cik pa Lubanga, ki i Kadesh me aryo kwer pa jolalo onyuto piny. Kadesh ki yubo aryo ginyutu dwicel pa lok pa malaika me aryo, ka ma dul aryo onyuto piny, ki dul aryo weng ginyutu kwede jo ma piny kede bende jolalo. Baptiiso pa Kirisito obedo lok pa malaika me adek ikare ma gipyero “wheat” ki “tares”, calo kit ma gipyero Isirayel me con ki dako pa Kirisito ma onywako i cawa me ketho pa Isirayel me con.

Kare ma cako i 1844 kede otyeko i 1863 obedo ki kato Red Sea dok i bolo ma acel i Kadesh. 1844 obedo kato Red Sea; 1846 obedo mana, lamat me tem me Sabati ma jo White ogi temo maber i 1846 ka ginywomo. I 1849 Rwot omedo lwete i anyim i cawa aryo me kano jo pa En. En ocano gi i kare me ngec pa malaika ma acel, ka mesa pa Habakkuk ma acel obino i gin mukato, kede mesa ma aryo onego bedo pi tic acel keken.

Tabelo me 1850 ma Omega onongo obedo me cobo ki me temo; pien eni aye ma tabelo me 1843 ma Alfa otime. Malaika me acel onongo tye ki tabelo, ki malaika me adek bene onongo tye ki tabelo; pien me acel en Alfa, ki me adek en Omega. “Tabelo aryo” en gin ma nyutu yoo pa malaika me acel ki pa me adek; pe pa me aryo. Kare me porofetik pa “tabelo” ocako ki tabelo ma tye ki bal, ki otyeko ki tabelo ma pe tye ki bal. Lok me kit ma otime con i tung “tabelo aryo” en lok me malaika me aryo, ma iye tabelo gi weko woko nyo dok i 1850.

Ka mwaka 1843 otieko i nino 19 me April 1844, ci kigolo woko tabelo me 1843, pien kun dong onongo nyuto marac ni mwaka en 1843. Cako ki nino 19 me April 1844 paka 1850, pe tye tabelo pa Habakkuk. I tuk pa malak maromo aryo, pe tye tabelo, ki Babilon oboro. Alfa en tabelo, Omega en tabelo, ki i tunggi tye oboro pa Babilon; alama me gonyo ma rwate ki kare ma pe tye tabelo. Kare me gin matime pa tabelo pa Habakkuk tye ki alama me adwogi.

Mwaka 1850 onongo rom calo Sinai ki miyo Cik. Tim me en kicono kwede Pentekote, kun akuma aryo me yweyo kiguro malo. Kit me guro malo akuma me yweyo kiloro gi goyo coc ki yubu pa tabul i dwe me May pa 1842, kede gin ma otimore i 1849, kun cal me aryo kityeko yiko ne, kede 1850, kun cal me aryo onongo nonge. Kare me en kiloro i rek pa Kristo calo nino 50, ki cako ki tungone oko ki tho dok obedo i Pentekote; kare ma kigi yabo ne i nino 40, ma luge ne nino 10.

I 1849, Kerisito ocwalo lwete i cawa aryo, kede i 1850 tabul ma aryo pa Habakuk otye piny, kede yore me tem ma kicano wot i Kadesh omedi anyim. I 1856 tem me agiki i tem apar pa Isirael macon obino, ka can manyen pi nyutu me poropheti ma twolo pa Miler ocwalo piny i magazini pa dul me wot. Pi ceng me poropheti 2520, ki 1856 nyo i 1863, jo me nyutu piny gicito me yubu piny. I 1863 giyero lalo manyen me cweyo gi dwogo i Misri.

Wa bi mede ki gin atir man i coc ma ceto anyim.

I kwena ma omiyo an i Bordoville, Vermont, December 10, 1871, onyiso an ni ter pa lacoo an obedo tek tutwal. Kec ki tic obedo i wi iye. Lutic kwede iye i tic me woro pe gi tye ki jami magi me cano i wi gi, ki pe gi yeyo tice pa iye. Peko ma kare ducu tye i wi iye otyeko odyek iye i wii ki i ringo. Onyiso an ni rwate pa iye ki jo Lubanga obedo macalo, i but mukato, ki rwate ma Moses ne tye kwede Isirael. Ne bene obedo jo ma gogoro i kom Moses ikare ma peko obedo matek, ki bene tye jo ma gogoro i kome. Testimonies, volume 3, 85.