Gin matime pa "tic pa Lubanga ma lamal" bene kiyaro ki lapeny me nabi me "obedo adii?" Gin matime ma kiyaro ki gin aryo-gi, kacel ki cal mukene mapol, kiyaro cawa me yiko pa jo 144,000. I cawa meno tye dwoko lok ikom lok pa koth me agiki ma atir, kacel ki lok mapol pa koth me agiki ma pe atir. Tye lok pa koth me agiki ma atir acel kende. Yore me lok pa gin matime maleng ma iye Lubanga timo tic ne ma lamal kiketo iye i yore me buk pa Joel, ma iye "waini manyen" kiyako woko ki i bot dul acel, kare kiyayo piny bot dul mukene.
I buk me Joel, tye ki canyo manok manok ma mito ki nyutu. I acaki me lok “parable” nyutu ni “keto irum”, kede iye keken tye canyo me dul aryo. Con, watyeko cwako canyo acel acel i buk me Joel, ka wanyutu ni lacar me lwak ma giketo i wi gi jome me mwenge ma rwat Jerusalem ki cayo kwede gi ma giketo lacar me dicwin. Pe wanywako kombedi ni cal me yom cwiny obedo i tung macego ki bedo me kwec, ento en aye gin ma gicayo kwede; obedo kamano, ci wa mito wanyutu ne. Lok me Alpha ki Omega bene tye i buk me Joel, ci cik ma nyutu ni gin me acaki giyaro agiki bene kiconone atir i wac aryo pa Peter i buk me Tic pa Apostol.
Tic pa Joo Yesu chapta aryo otime i Pentekote i cawa adek (9 AM), ki chapta adek obedo i cawa abongwen (3 PM), cawa me rwom me oturo. I chapta aryo, lok ma Pita oyaro obedo i wii-ot pa dano mo keken, ento i chapta adek, pako ne ocwalo i Templu. Gin ogwoko kacel ki lwongo pa dwogo cwinya i yore aryo. Lok en acel keken, ento kabedo aryo me piny ginyutu lamal me dogo aryo i lok pa Pentekote, ma kigaboyo i bolo me Templu ki i Templu. I Nyutu ma Yohana oneno chapta apar acel, kigiwaco Yohana ni: pim Templu, ento weke bolo ne, pien kigi miyo ne bot jo ma pe gin Yudaya.
Kimii an okang ma calo tung; malaika ocung ka owaco ni, “Cung, kadong irup Hekalu pa Lubanga, ki alta, ki jo ma lamo iye. Ento wang ot ma tye woko ki Hekalu, weke i woko; pe irup; pien wang ot en kimiyo jo ma pe Yahudi; ki gweng ma maleng gibicobo iye ki cingegi pi dwe 42.” Nyutu pa Yohana 11:1, 2.
En aye ni, dwoko woko pa kica aryo, kacel ki gonyo pa kabedo me kica aryo, tye nyuto ni tye jo aryo me winyo pi kec me agiki i buk pa Joel. Acel gin jo ma pe obedo Yahudi, ma tye i woko pa hekalu; en mukene gin Yahudi ma tye i hekalu. I gamo pa jo tye ngima gicako ki ot pa Lubanga, ki 9/11 nyaka ‘cik pa Sunday’ hekalu aye tye i gamo, kede ki ‘cik pa Sunday’ nyaka giko pa kare me temo pa dano jo ma pe obedo Yahudi aye tye i gamo. Gamo meno otime i kare me kec me agiki, ma Petero onyuto ni kityeko keto anyim i buk pa Joel. Yaro ma paco me woko pa hekalu (jo ma pe obedo Yahudi) kede hekalu (kanisa pa Lubanga) i gonyo ma kinyutu i Tic pa lutic odiyo aryo ki adek, en aye bene pong marac ma i Joel ikom kec me acaki kede kec me agiki. Kec me acaki obino i 9/11, kede kicweyo piny i kare ma hekalu pa Lubanga tye i gamo. Ka tic meno ogiko, ento kec me agiki kicweyo piny i jo ma pe obedo Yahudi i paco me woko pa hekalu.
Dong beduru ki kweg, nyithindo pa Ziyon, ci kweguru i Rwot Lubanga wunu: pien En omii wunu koth me acaki i ter maber, ci En bimiyo wunu koth—koth me acaki ki koth me agiki—i dwe me acel. Joel 2:23.
Kombedi, pe obedo dwon pa an me nyutu ribo me poropheti matye ikom mor ki kwer; ento lok man miyo ngec bot jo pa Lubanga ni “bed i mor” pien lok pa kot ma agiki. Lok pa kot ma agiki cweyo mor me poropheti i jo pa Lubanga. Kacel ki man, lok pa kot ma acel, ma mede ki kot ma agiki, obedo cal me kidi me poto ma kityeko golo ne i tere ki kimaro maloyo. Cal me kidi me kor, ma i agiki doko kidi me wiye, en aye gin ma kimaro maloyo i wange pa Lubanga kacel ki jo ne.
Kidi ma lamal nyutu calo Alfa ki Omega pa lok me lanen. Cik me Alfa ki Omega i kit me tic pa lok me lanen kityeko cwanyo ne dok dok i Lok pa En ki “Alfa ki Omega,” kede En aye Lok. Pien kamano, gin ma ki nyutu ikom cik man ki nyutu bot wa ki nyithin wa pi kare weng. Higni 1863 obedo kidi me tyeko pa lok me lanen me Bibil, kede en kidi me tyeko pa kare pa Malaika Adek ki 1844 nyo 1863. 1844 obedo kidi me tung, 1863 kidi me tyeko pa kare pa lanen man. Ki 1844 nyo 1863 obedo kare me lanen ma ki keto maber, calo te ma ki keto maber ki 538 nyo 1798. Adwogi ni dano weng pe ngeyo gin mo ma Lubanga otyeko keto, pe timo gin en obed ma pe kiketo!
Watyeko lok me coc ma con ki lok ma eni.
Kimiyo an ngec ni kore pa en ki jo pa Lubanga romo kwede, i gin moko, kore pa Musa ki Isiraeli. I kare ma pe obedo maber, ne tye jo ma gikaro ikom Musa, kede dong tye jo ma gikaro ikom en. Testimonies, dul 3, peji 85.
I mwaka 1863, James White obedo "i gin mogo" calo "Moses bot Israel."
Kare me 1844 dok i 1863 onongo obedo ki yaro maromo ki kare me golo woko i Red Sea dok i Kadesh me acel. Kadesh me acel obedo Alfa, ki Kadesh me aryo obedo Omega, ma miyo kare aryo me mwaka 40 ma kelo i Kadesh; dong wenggi otyeko i goyo cikke.
Jwii me Porofesi oketo rwate woco i Yie madit ma Red Sea ki cwiny‑piny madit me 1844. Bibul bende oketo rwate woco i Yie madit ma Red Sea ki Musalaba, kede Sista White omiyo atir ni cwiny‑piny pa jo lubo Yesu i but Musalaba obedo por me cwiny‑piny madit me 1844. Kia pa Rwot ne obedo ni ki donyo direk i Piny me Kica, kede gin ma nyutu wang‑donyo i Piny me Kica ne en Jeriko, kany ka i week ma aryo pa Desemba, 2025, jo arkeolojist otyeko yiko Jeriko me con—kun gineno ki cwiny‑piny ni ogweng ma giloro kany gicile weng i buta woko, pe i ciki, calo kare weng i kare me cwinyo purogwe. I lweny me con, ogweng kigoyo piny kicwanyo gi iye i ciki. Ento pe kamano pi Jeriko.
Jo onongo gimiyo tere ka lami gilili ki abuk; en onongo obedo ni, ka jo owinyo dwon abuk, jo dok gimiyo tere madwong, rup me gemo opoto piny matwal, omiyo jo giyalo i gemo, ngat acel acel i anyim pa iye, ki gimako gemo. Yoswa 6:20.
Jo arkeoloji bene ginyutu acan matye ki kume, miyo gi ngeyo ni ka olwal obor pe onwongo obedo lweny me cwako kabedo ma opongo kare. En bene omiyo lagam i lapeny i tung pa dul jo arkeoloji, pi pingo wac me Bibul ikom oboro pa Jeriko tito ni gin woto ‘i malo’ i Jeriko kun i got onyo rampa; ma kombedi gibedo ngeyo ni got onyo rampa man onwongo oyube ka olwal obor i woko.
Geng me acaki ma ogo ngec me donyo i Piny ma Lubanga owaco obedo Jeriko, boma ma tye ki teko ki dwong me jami. Jeriko obedo 1863, ki Jeriko obedo lok me porofesi pa Bibil, pe keken calo cal me yaro kare pa cik pa Sannde, ento bende kacel ki dii ne ki cungo ne. Jeriko bende onongo tye ki kwer me porofesi ma oketo iye. Yosua oketo kwer i ngat ma bi yubu Jeriko odoco, kede iye oyaro ni ngat ma bi yubu Jeriko odoco bi rweno nyithone ma matidi loyo ki ma madit loyo ikare me yubu boma meno ma oketo kwer iye. Nyitho acel myero otho i kare me keto bar, ki mukene myero otho i kare me cweyo bur. Porofesi meno ogik awiny, ki coc pa ogikone tye i Bibil, me timo ni Jeriko obedo lacar me Bibil ma kiketo kare.
I iye pa giko me kit pa Jeriko, kede i ruk me porofeti pa ne, ki i piro me kit pa porofeti meno, wan oneno witinesi adek ma waco ikom Jeriko i mwaka 1863. Waco pa witinesi meno adek weng myero ki keto ikom mwaka 1863. Witinesi adek meno bedo kacel calo ka Mose adek bedo me porofeti i agiki pa kare me mwaka 40 pa keken. Kare acel ikin kare me mwaka 40 magi rwate maber ki kit pa gin matime pa Millerite, nyutu maber ni cal adek weng me Mose i agiki pa kare me mwaka 40 pa keken rwate ki kit pa mwaka 1863, ma en kit pa Malaika me adek.
Ariyo pa joratiro adek me higa 40 pa Moses gutyeko i Kadesh; tyeko ma adek me higa 40 ne obedo Aora Yordan, kede tyeko me aryo ne obedo Red Sea. Tyeko me acel me higa 40 ne obedo ka Moses omuro woko ki Misiri. Gin adek weng gitero lok me mwuro woko ki Misiri me tyeko lok me poro pa Abraham me higa 430 pi but i Misiri.
Oture adek me higa piero angwen-piero angwen i kwo pa Mose, ma agiki gi (wic me agiki) nyutu kit me lonyo woko ki i Misri, otyeko orumu lok pa lanen pa Abraham pa kigweyo i nywongo pa Jo‑Misri kede lonyo woko ki bot nywongo pa Jo‑Misri. Macalo jalonyo ma gilonene i lagam ma Lubanga ocako ki Abraham, Mose keken ocako ki lonyo woko ki i pi, calo kit ma nyingone tito. Piny ka, Mose omiyo jo Lubanga okalo iye pi pa Nam me Red Sea, kacel dok odugo gi i wii te me lonyo, ma ki nyutu kwede pi Jorodani. Alfa pa kwo pa Mose ne obedo lonyo woko ki i pi pa Naile, ki Omega ne obedo lonyo ma ki nyutu kwede pi Jorodani. Alfa pa kwo pa Mose onyutu ki tye ceke ma nyingone tito; kede welone, ka gin welo pa Lubanga, ngeno ni otinono kityeko kite cido kwo, calo ma en bene i cito higa piero angwen malubo ka otyeko oketho jo‑Misri acel. Ka welo pa Lubanga ma ngeno ni nywalgi mito lonyo woko ki i cido kwo, gicweyo kwot pi ne, ma owuoko ki piny pa Jo‑Hebru odonyo i piny pa Jo‑Misri, macalo ka Mose, i agiki pa higa piero angwen, oweko piny pa Jo‑Misri odwogo i piny pa Jo‑Hebru.
Moses ocoyo lok pa Noa i ogolo ne ki i pi. Lwongo ma me acaki tutwal pa Moses calo "ngat ma ogolo" me poropheti me kica pa Abraham me higa 430, obedo coyo pa gin ma otime ka Lubanga ocako kica ki dano; ki mano, oko kacel poropheti me kica pa Abraham me dano ma kiyero gi lagam me kica ma pi dano weng. Man nyutu baptiiso i cweyo lacitino Moses bot nyako pa Farawo, pien tho kityeko yaro ne ki tic pa min ki lacoo ne, ikabego ki nyutu ne ki adiga ma i wi pi, ki dwogo ki i tho obedo nyako pa Farawo.
Bedo pa Musa ocake ki nyutu pa baptiismo pa boti pa Nuhu. Man nyutu ni, ki kacake, namba "8" ocobo rwate ki Musa; pien rwom pa conye ne ocake ki "8" i conye pa Nuhu, kede tic pa en obedo me ceto kik me tahiri i nino ma "aboro". En kitemone, ci opoto keken i kiko eni. Bedo pa Musa ocake ki baptiismo, ci ka cawa 40 otyeko oko, obedo tho (pa jo Misri) ma nyutu kare ma Musa pa Misri otho, ci en keken obedo yaro pa Abraamu. Cako ki agiki pa kare me 40 ma acel pa Musa kigonyo gi ki baptiismo. Ma acaki nyutu loko ki Heberu dok bot jo Misri, ci ma agiki nyutu loko ki jo Misri dok bot Heberu. Ki cawa 40 anyim man, Musa omiyo jo Lubanga ocobo yie i Red Sea, i yore bot baptiismo i Yordan, ma pe onwongo orweno.
Jo pa Lubanga, i tung pa Yosua, gidonyo i lobo ma Lubanga ogamo ni obimino gi, pe ki Mose; pien en otho mapwod-pe kare pa baptiiso pa Tii Yordan obino. Mose owaco, kede Petro ocoyo dok ni Rwot Lubanga ma in obi yaro lanabi macalo Mose. Lanabi ma Mose obedo rupa me cwalo iye, en obedo Kirisito, kede en ocako tic ne keken i kabedo ma Mose oweyo woko. Ocako tic ne i baptiiso ne, kede baptiiso ne con obedo kabedo keken ma Yosua obaptiisi Israel me con ka gicato Tii Yordan gidonyo i lobo ma Lubanga ogamo ni obimino gi. Injili giyero wa ni Yohana obedo obaptiisi i Bethabara, ma en kabedo me cato, kede nyinge nyutu “kabedo me kwanyo cato.”
Nam ma rweny obedo cing me dwoko wii pa Misri, ma nyutu ruc me lanabi pa Mose i rek man calo adieri. Kwer Niilo cito bot Nam ma rweny (kare mukene ki kwaco nyingne ni 'kwer') ci dong cito i Yordan. Mose, lok me nyingne 'ogolo ki i pii', ocako ci otum ruc ne i pii me kwanyo woko, ki pii magi acel acel nyutu dul aryo pa jolamo.
Omwaka 40 ma acel i kwo pa Moses tye calo lok pa malaika ma acel; omwaka 40 ma aryo obedo malaika ma aryo, ma adek obedo malaika ma adek. Malaika adek man tye ki kit me porofeti pa gi keken, macalo ni lok adek weng kicoyo i lok ma acel. Wan kityeko nyuto jami man i wang dano pi omwaka mapol i kube ki kit adek me acaki me buk pa Daniel.
I pot buk acel, Danyel oluoro Lubanga, on pe oyie me chamo chiemo pa Babulon; ki Lubanga bende omiye duŋ i tem ma me aryo, tem me chiemo ki kit ma nen i wang, ma omiyo o aa i bura ki i tem ma me adek ma Nebukadneza keken otimo. Pot buk acel pa Danyel obedo malaika mukwongo i Revelation apar angwen ma owaco ni, “luoro Lubanga,” “miyone duŋ,” calo ma Danyel otimo i tem ma me aryo me chiemo ki kit ma nen i wang; pien “sa me bura” pa Nebukadneza obino.
Higa apar angwen me acaki i ngima pa Moses ocake pien min pa Moses ki lacoo pa Moses gi lworo Lubanga. Ka nyako pa Firao oneno sanduku i pii, Moses dong otyeko tem me aryo, ma obedo tem me neno ki wang. Ci nyako pa Firao ogamo ni pe myero o tho. Kica bende obino i agiki me higa apar angwen me acaki; ka okwero ja Misri ma otho, onego orwate woko ki Misri.
I i mwaka 40 ma aryo, lacar ma aryo i Revelation 14, ma onongo waco ni Babylon opoto woko, onwongo obedo i cal pa poto pa Egypt. I poto eno, i agiki me mwaka 40, teko pa Lubanga onyute madwong tutwal, calo ma onwongo obedo i agiki me lok pa lacar ma aryo i kare me Midnight Cry me 1844.
Mwaka 40 me adek cako ki waco kec me tho i lwak weng tutwal, ci otum kwede kec me tho i ladit pa lwak eno.
Sista White nyutu ni tic wa en me medo kacel lok pa malaika adek.
Lubanga tye ka bino keto kor bot piny pi bal ne. En tye ka bino keto kor bot dul pa dini pi kweyo can ki lok ma atir ma ki miyo gi. Ngec madwong, ma kicoko kacel ngec pa malaika me acel, me aryo, ki me adek, onego miyo ne bot piny. Man onego obed piko me tici wa. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volyum 7, pot karatac 950.
Kare me mwaka 40 ma acel pa Mose rwate ki malak ma acel me Revelation 14, ci kare me mwaka 40 ma ariyo obedo malak ma ariyo, ki kare me mwaka 40 ma adek obedo malak ma adek. ‘Ngec madit’ pa wa en me cobo ‘ngec pa malak ma acel, pa malak ma ariyo, ki pa malak ma adek’, ma keto kite adek weng pa Mose i 1863, ci ka con tye Mose adek i cik me ceng me Acaica.
1844 dok 1863 tye ki witinesi aryo pa higa 40 aryo ma okelo i Kadesh. Inspiration tero waci ni me adek pe romo bedo ka pe tye me acel ki me aryo; ka meno, higa 40 ma acel i kwo pa Mose myero bene bedo cal me 1844 dok 1863. I 1863, Mose ogengo kwo pa ja Ijipt, ki atir, en ogolo Kidi ki lathi me twero pa en, ki bene i kare ma en openyo me neno kido pa Lubanga i kit me bito cik pa Golden Calf. I 1863 ki i cik me Sunday tye Mose adek, ki gin weng tye i higa 40.
Kare adek pa Mose, keken tye ki gwoko kwo ma ki pi; Mose i apungu rwate ki Mose ma okato i Red Sea, ma rwate ki Mose i Yordan kare aryo: Niile, Red Sea, ki i Yordan kare aryo. I kare adek keken, tye pi me gwoko kwo, pien gin weng rwate ki kare ma pi me gwoko kwo tye ka cwalo woko i kare me kudhi me agiki.
I agiki me kare me higa 40 ma adek, Moses okoyo kidi ki lati ne. I agiki me kare me higa 40 ma aryo, lati ne oywayo Red Sea. I agiki me kare me higa 40 ma acel, oyabo woko lati me twero pa Ijipita, oyero bedo i peko ki jo ne.
I agiki me kare me acel, ngat pa Misiri o tho, ki i agiki me kare me aryo, lwak me lweny, nyithindo me acaki, ki joma tye ki twero pa Misiri, gi otho. I agiki me kare me adek, jo Israel, Aron ki Mose, gi otho weng. Magi gin lok pa con adek ma rwate kacel, ma 'rek i kom rek', keken nyuto 1844 dok i 1863—lok pa con pa malaika me adek—ma bene nyuto 9/11 dok i cik me Sande, ki kare me Pentekote ka pi me konyo woko kigi rugo woko.
Mose tye iye yubu cing aryo ma otime i Kadesh, ki yubu cing aryo pa Kadesh gibedo kidi me tung i karegi keken. Gin aryo nyutu 1863, ma bene obedo kidi me tung me kare pa malak adek, ma ocako ki Alpha i 1844 nyaka i kidi me tung me 1863. Ka itamo i ler ma pire tek pa kidi, ma cako calo kidi me piny ki otum calo kidi me tung, dong ngene ni kidi me tung i kare weng obedo madongo me porofeti maloyo. Dii manok i cako pa kare me Pentekote, ma dugo nyaka golo piny weng ma opong i kidi me tung i ceng me Pentekote, nyutu ada man.
I 9/11, koko ocako, ki obedo agiki i cwalo weng ma opong i cik me Sunday. Adier man nyiso ni richo pa Mose i Kadesh me aryo, ma Omega, obedo madit loyo pe ayweyo ma otime i Kadesh me acel, ma Alpha. Pe ayweyo ma Alpha oketo tho pa jo Isra’el weng, ki pe ayweyo ma Omega oketo tho pa ngat acel (Mose), ento richo pa ngat acel obedo madit loyo richo pa lwak weng. Ngat ma timo richo onego otho, ki i rwom meno pe tye rip i richo pa Mose onyo pa jo Isra’el mukene, ento ki kit porofeti, goyo Kiristo i kare me aryo ma Mose otimo obedo madit loyo, pien en ne kop me agiki pa kare me mwaka 40 meno.
Gam pa Mose i Kadesh me omega me aryo, obedo richo madit loyo gam me nyith Isirayel ma oweyo woko lok pa Josua ki Kaleb. Mose, i yoo me poropheti, obedo i 1863, kama okwo i pat pi gam ne. Mose bene obedo i 1863, kama jo me cing macon okwo i pat pi gamgi, ento Mose pe odonyo iye i gam meno. 1863 rwate ki cik me Sunday; gam pa Aaron me nyathi me wot me dhahabu bene rwate kwede. I kare meno, ma rwate ki Kadesh, 1863, kede cik me Sunday, Mose tye ka kwayo me neno duŋ pa Lubanga.
Kadesh tye calo 1863, ki Mose tye i Kadesh aryo; ento, ki lutemo aryo me Bibul ma gin weng kidi me wi, wa cwalo adwogi ni kare me apar angwen ma adek, ma pe gut i Kadesh, bende tye calo 1863. Kany, ‘Mose ma pe ocweyo maleng’ tye ka keto Kristo odoco i cane, kun oyweyo Kidi. I 1863, ki i miyo Cik i Sinai, ‘Mose ma kicweyo maleng’ tye ka yenyo kit pa Lubanga. I 1863 Mose tye calo virijini ma lacim, ki bende virijini ma pe lacim.
Farisi kacel ki lacoo me cato gityo calo rwate pa tyen aryo madit i kin joma bino limo Lubanga. Rwate pa gin me mukwongo aryo gitye i nyithin aryo me mukwongo ma onywolo i piny. Christ's Object Lessons, 152.
I Kadesh ki i 1863, Mose nyutu "dul aryo madit ma iye jo ma" "woro Lubanga gityeko kobo". Mose obedo cal me jo 144,000, Pita bende kamano.
Pi kit acel acel ma ki yaro gi Farisi ki lami misolo, tye ngec me kwano i lok me kwo pa Apwostol Pita. I acaki me lub Yesu, Pita paro ni tekone obedo madwong. Macalo Farisi, i pimo pa kene, onwongo ‘pe calo jo mukene.’ Ka Kirisito, i nino mapud kikigolo Kene, oyaro lubone woko, ‘Wun weng gupoto pi an i nino man,’ Pita ki geno i kene owaco, ‘Kadi ka gin weng gupoto, an pe.’ Mariko 14:27, 29. Pita pe ongiyo peko pa kene. Geno ma iye kene omiyo oweko yore. Oparo ni tye ki teko me medo tem; ento i cawa manok keken tem obino, ci kacel ki yeyo ki waco kwer, ojuko Rwotne. Christ’s Object Lessons, 152.
I cik pa Sunday, ma obedo 1863, Pita nyutu dul aryo: jo ma gamo cal pa lengo, onyo jo ma gamo laket pa Lubanga. Ka Yesu o loko nying Simon obed Pita, en obedo alama me jo 144,000. Ngec man bene ki nyutu ka kimiyo namba pi kit coc keken i nying Pita kun rwate ki kabedo pa alfabet me English, ci kicopo-gi. Ka wa tiyo kwede yore acel eni ki 1863, wa nongo 144.
Ki cal adek me Moses, cal aryo ma rwate ki mwaka 1863 gitero ni kare me adek bende myero rwate. Rek aryo me Kadesh ginyutu lok me dako maleng ma ngec gi dako maleng ma pe ngec, kede kare me adek nyutu temo me tiyo ki teko me dano me tyeko tic pa Lubanga. Geno i teko me dano, macalo Moses otime ki ngat Jipita acel, nyutu geno i twero me dano i wi twero ma ki yeco.
Sister White owaco ni latic ne, ‘rwom ne bot jo pa Nyasaye obedo macalo, i but kit mogo, calo rwom Moses bot Israel.’ I 1863, Moses onongo nyutore ki James White. I 1863, James White onongo tye ka goyo kwo pa ngat pa Misri, ka cobo Kristo pi kare aryo, kede ka lamo pi jo ludiro ma okayo kwena me ‘kuc’ ma Joshua ki Caleb ogeto anyim. Moses obedo gin aryo: ‘virgin ma poyo wii’ ka ocobo Kidi pi kare aryo, dok ‘virgin ma loyo wii’ ka olamo pi ludiro pa Israel.
Wa bi tyeko coc man ki pot buk me Numbers apar angwen, ma ka Moses obedo i omwaka 1863, ka kikimiyo oneno rwom pa Lubanga i rekod ma paralelo ma kityeko nyuto kwede dwoko cik me nyare me dii me golod.
I i lok man, Rwot openyo, ‘abin otimo kit ki jo ma giyubu iye i Isirael pi kare niningo?’; lapeny acel ma Yesaya bende openyo Rwot i gonyo abicel. Mur iwinyo ni Buk me Namba oketo gin man i kare ma Lobo otyeko rwenyo ki Yeg pa Lubanga, macalo ka Malaika bende gimako cing i rec adek pa Yesaya gonyo abicel. 9/11 obedo kidi me tere pa gik ma otime pakati 1844 ci 1863, ento Cik me Sande obedo kidi me wi. Lor me gin i Buk me Namba pe iye mo mukene; ento obedo cal me wer onyo lok me wony pa puu me zabibu; pien Isirael macon kityeko poko woko ikomgi, ka Rwot odonyo i kica kwede Joshua.
Lwak weng oyubo dwon-gi malo, ci gi oro; ci jo gi oro i nino eno. Lutino pa Isirayel weng giliilo ikom Mose ki ikom Aaron; ci lwak weng owaco botgi ni, Ka dong Lubanga obed ni wan otho i piny pa Misri! Onyo ka dong Lubanga obed ni wan otho i cok lobo man! En ango ma Rwot okelo wa i piny man, me wapobo ki tong, me mon wa ki lutino wa obed gin me cobo? Pe onongo obedo maber ni wa dwogo i Misri? Ci gi owaco gi botgi ni, Wakete dano acel me bedo lalobo wa, ci wadwogo i Misri.
Ci Moses ki Aaron giboto i wanggi piny i anyim lwak weng pa nyith Israel. Joshua, nyathi pa Nun, ki Caleb, nyathi pa Jephunneh, ma obedo i iye joma onyunyo piny, giguro lawgi; ci gi waco bot lwak weng pa nyith Israel, ni,
Piny ma wan okalo iye kun oyaro ne, obedo piny maber tutwal. Ka Rwot obwoyo wa, to obiwa i piny man, ci omwa ne; piny ma obolo ki amata ki oywete. Keken, pe obinywanyo ikom Rwot, ki pe obegwok jo me piny; pien gin cam me wa: lagwokgi otyeko weko gi, kede Rwot tye ki wa: pe obegwokgi.
Ento lwak weng owaco ni, goyo gi ki okutu. Duŋ pa Rwot onongo onen i dera me lwak i anyim lutino pa Israel weng. Rwot owaco bot Moses ni, Niningo jo man bitem an? Kacel ka niningo obedo kare mapwod gigeno an, pien alama weng ma anyutu i tunggi?
Abi goyo gi ki kudro, kede abi kwanyo gi ki kite me cato woko, kendo abi gero ki bot in piny madit loyo gi kede ma duŋ loyo gi.
Mose owaco bot Lubanga ni, “Kadong jo Ijipiti gibi winyo ne; pien in okelo woko jo man ki tunggi ki teko ni. Gibi waco ne bot jo ma bedo i piny man; pien giwinyo ni in, Lubanga, itye i tung jogi; ni gi neno in, Lubanga, wang ki wang; ki ni kulawu mamegi obedo i wi gi; ki ni in ikwo anyimgi, i cawa i tong me kulawu, ki i otum i tong me mac. Kombedi, ka in ibikwo jo man weng calo ngat acel, ci jo piny ma giwinyo nying in gibi waco waci ni, ‘Pien Lubanga pe onongo twero kelo jo man i piny ma onongo ocero botgi, omiyo obemogi i lam.’”
Kombedi, akwongo yin, we twero pa Rwot na obed madwong, macalo ki gima i waco ni: Rwot tye ki cwiny mapat, kede ki kica madwong, okweyo peko ki bwolo cik; ento pe keken okweyo gito; ocwalo peko pa kwaro i nyithindo nyo i kare me adek ki me angwen. Kweyo, akwongo yin, peko pa jo man calo ki madwong pa kica mamegi, kacel macalo ma i okweye jo man, oo ki Pany Egip oko kombedi.
Rwot owaco ni, Atyeko weko kaka i waco; ento adada ka an kwo, piny weng biro opong ki duŋ pa Rwot.
Pien dano weng ma ginen rwom na ki tice me lamal ma atimo i Misiri ki i gungu, ki dong gi tem an kare apar, ki pe gi winyo dwon na; adwogi, pe gibineno piny ma an okwero bot kwaro gi, kacel pe obedo keken i gin ma ogoyo cwiny na ma bino neno en. Ento jatik na Kalebu, pien obedo ki liel mukene i kode, ki olubo an weng, an abikelo en i piny ma otyeko woto iye; ki nyithin’ en gibikwanyo ne me gi. (Kombedi Amalekit ki Kanaanit tye i but got.) Kin cawa dwogwu, wotwu i gungu ki yo me Pii ma Myufu.
Lubanga owaco bot Mose kede Aron, owaco ni, ‘Nining an acano ki dul man marac ma tye ka bwolo bot an? Awinyo bwolo pa nyithindeni pa Isirayel ma tye ka bwolo bot an. Waci botgi ni, Ka acel ka an abo, Lubanga owaco, macalo ma obu waco i lit pa an, macalo an abi timo botu: Dwec u gibye i thim man; kede jo u weng ma kityeko coboŋo botu, ka cobo weng, aa ki mwaka 20 kede malo, gin ma obwolo bot an, pe bibi bino i lobo ma anywero ni abi weko u obed iye, ngo keken Caleb, nyithin pa Jephunneh, kede Joshua, nyithin pa Nun. Ento lutino megi ma obu waco ni gibicweyo, an abi kelo gi iye, kede gibineno lobo ma obu yaro. Ento botu, dwec u gibye i thim man. Kede nyithindu bibi wot i thim pi mwaka 40, kede bibi cwako pire keca megu, nyaka dwec u opoto i thim. Kacalo ki cobo pa chieng ma obu orwenyo i lobo, obedo chieng 40, chieng acel pi mwaka acel, bibi cwako pire balu, obedo mwaka 40, kede bibi neno golo pa aywero pa an.’
An Lubanga owaco ni, abin atimo ne atir i bot luwak marac man weng ma gikokore pire tek macok ki an; i Acelere man gikweke woko, ki kany gubed otho. Ki jo ma Mose ocwalo ceto me yenyo piny, ma odwogo, gimi luwak weng yub ikom ne, kun gikelone lok marac ikom piny; jone keken ma gikelone lok marac ikom piny, githo ki yamo marac i wang Lubanga.
Ento Yoswa, wod pa Nun, ki Kaleb, wod pa Yefunne, ma obedo i tung jo ma odhi me nyutu piny, gi dong obedo cing. Numbers 14:1-38.
Wabimedo wic magi i nyig coc ma bino.