An atye ka kwayo kica pi lok mapol mapwod pe wa pango lok madit. A mito keto i kabedo lok acel acel me poroc, ma obedo dul matir me kit me tam ma an atye ka mito tic kwede, kun wa paro buk Joel mapire tek. Pud an owaco ni leb me Ebru ma kiloko calo “okado woko” i buk Joel, tyen pa ne tye i yore me cobo me moko keken i cawa pa Abraham.

Cunguru, jometh, loru; ka ryemuru, jo ma nyw waini weng, pien waini manyen; pien kikwanyo woko ki i dwatwu. Joel 1:5.

Nyig me Leb Ebiru "ngolo woko" obedo H3772, ki en obedo rwom ma macon ma nyutu "ngolo (ngolo woko, ngolo piny, onyo ngolo i dyere)"; kun kobo iye, nyutu boti "obo woko onyo nyono woko"; pire tek, nyutu "ket lagam" (en aye timo kwer onyo dogola, me acaki kun gigolo ring ki gidonyo ikin dyere).

Angeyo ni loro pa Strong pi 'cut off' kimiyo nying 'primitive root' i kom cik me leb. Dong ka kamano, nweyo ma kiketo ki covenant ki Abraham nyutu ni leca me covenant oketo iye lok, ki leca eni kiketo anyim i kome me cako ma con mamego. Nweyo, i kom lok me con pa covenant, obedo ruc pa porofet ma kitunge i kome me cako ma con mamego; ki piny bene, i kom cik me leb, kityeko nyutu ni en obedo 'primitive root'.

Lok ma kiwaco i ves abicel, pe keken kityeko yaro ni pe gin ki kwena me ‘kot me agiki’, ma kityeko yerone ki ‘waini manyen’; ento bende kityeko yaro ni ‘i kare meno keken’ kiweyo gi woko calo jo me laloc pa Lubanga, jo me laloc ma gicobo cobo ‘kit me acaki’ pa gi dok bot Aburahamu.

Jo me kare ma githo i lobo ma pe jo tye kwede i mwaka pier angwen, giginyo oywinygi pa con con dok i bot Abraham, ma mito ni ‘Lacoo pa piny mapol’. Jo me kare ma gidonyo i Piny ma Kigabo ki Yosua, giginyo oywinygi pa con con dok i bot Abraham. Yahudi ma gicweyo Kristo i lamer, giginyo oywinygi pa con con dok i bot Abraham. Protestanti ma gi leko Kare me Otum, ki ma kityeko gitemo gi ci kityeko gicoyo ni gin jo me diŋ pa Lubanga ma oyero i mwaka 1844, giginyo oywinygi pa con con dok i bot Abraham. Yore me Millerite Philadelphian ma odonyo i Kabedo Maleng Madit i 22 October 1844, giginyo oywinygi pa con con dok i bot Abraham. Yore me Millerite Laodicean ma ocako cako Jeriko doki i 1863, giginyo oywinygi pa con con dok i bot Abraham. Kanisa me Seventh-day Adventist ma Laodicea, ma kibiro kicoŋgo woko ki cing pa Rwoth i kare ma cik me Sannde tye ka bino oyot, giginyo oywinygi pa con con dok i bot Abraham. Kare weng magi gityeko, onyo gubityeko, tyeko pa parabolo pa ot pa zabibu.

Jo ma ojwaki i buk pa Joel gicungo me nongo ni gityeko kweyo gi woko ki i jogi pa Lubanga, ki ni pe gumako lok pa kic pa agiki. Ento i tung mape romo, gin ma atir en eni. Jogi ma Joel nyutu ni gi tye ki "kop me dit" i wi gi, gidonyo i lagata, giketo kil i gi, kede giywayo malo macalo rwate. Lagata ma acel ma gityeko moko maber i kin Lubanga ki jogi ma kiyero, ocake kwede "yweyo" acel keken, ma kinyutu i rwate pa agiki pa jogi pa Lubanga, ma ocako ki cik pa Sande. "Yweyo" obedo yweyo me ngano ki ywee. Ywee gikweyo woko kede gicwalo gi i mac, ento ngano gitingo gi kacel macalo rwate me acaki me ngano pa Pentekoti, ma dong giywayo malo, "macalo i mwaka me con."

Tye kabedo angwen ma pol giyaro pi nyutu kica pa Abraham. I Genesis 12, Abraham ogoyo lwongo, ki omako apok ni obedo dul madwong. Man pe obedo but pa kica, ento obedo lwongo pa apok. I kare meno, nying ne en Abram, pien acel i alama me rwom me kica obedo loko nying. Nying pa Abram oloke i tuk adek pa tuk angwen me kica.

Pien, ka Lubanga owaco kica bot Abiraamu, pien pe onwongo tye ngat mo madwong maloyo ma romo okwero iye, omiyo okwero ki iye keken, owaco ni, “Atiyoo atiyoo, i bend, abi abend in; kede i med, abi med in tutwal.” Ci ka otyeko yaro ki pac, ocako ogamo kica ne. Pien dano kwer gi ki nying ngat ma madit; kede kwer me moko adaa obedo botgi agiki me riyo weng. Ecen, Lubanga, ka oromo madwong me nyutu bot jogi ma kiworo kica pe romo loko pa tami ne, omoko adaa ne ki kwer; mondo ki gin aryo ma pe romo loko, ma iye pe twero pi Lubanga me waco lok ma pe adaa, wan obedo ki pac cwiny ma tek, wani ma oring me dwogo i kan me gwoko, me mako mito ma kitero anyim wa; mito ma wa tye kede calo angara me cwiny, ma ber kede ma tek, ma odonyo i but otyedo; ka lakit ma ocako anyim odonyo pi wa, en aye Yesu, ma otime Jadolo Madit pi kare weng, calo kit pa Melikisedek.

Kwaco en obedo kica pa Lubanga bot Abram, dong Lubanga bene omiyo cwaa mar aryo ki “cobo” ma ocipore. “Cobo” ma ocipore obedo ma ki yore adek. Ingo ka irin ki kwaco me kica, ma obedo tuk me acel, ento tuk me aryo, adek, ki angwen, gin aye singruok ma ki yore adek, ma Lubanga otime kwede ki dano ma oyere. I Kitap Genesis apar abicel Lubanga ocwe (“oketo”) singruok ki kit me tim ma lamal, kun Lubanga keken odonyo iyie le ma ki oyabo, ka omino piny bot nyik pa Abraham labongo cik mo keken. Piny ma ki waco obedo kityo calo piny ma tye iyie aora aryo; aora pa Misri ki aora Efurati. Tuk me acel pa singruok ma ki yore adek tye ki nyutu matir me alama me poro pa nabi me aora aryo, kacel ki jami weng ma rwate ki alama en. Ka pwony ma lamal nyutu bot aora Ulai ki Hiddekel calo tim ma kombedi tye ka gepongo, aora aryo magi kiketo calo kite i poro pa Abram. Kabedo en iyie aora aryo pa Abram, ma ka gityeko keto kacel ki aora aryo pa Daniel, gibedo aora angwen; pien dwon pa Kirisito en dwon pi mapol.

I kare meno keken Laa Rwot otimo kica ki Abram, owaco ni, “Bot lim pa in ami piny man, ki dog pi Misiri paka i dog pi madit, dog pi Yufurati: Keniti, kede Kenizi, kede Kadmoni, kede Heti, kede Perizi, kede Refaim, kede Amori, kede Kanaanita, kede Girgashi, kede Yebusi.” Genesis 15:18-21.

Piny ma ki promisi ni bot Abram en aye piny weng, ma ki nyutu kwede rwodi apar i kare agiki; ento i kare me acaki pa Muma, ki tyeko cano ne calo kabila apar, pe rwodi. Gin 144,000 bibedo i lweny ki piny weng. Piny dong bibedo i temo me keto cik me lamo i Ceng pa Sande, ma gibitero ki Gavumenti pa piny acel, i cing pa dako ma langi me skarlet i Revelation apar abicel, ma tero rwom i rwodi apar pa piny. I kom Abram, cal me lewic i kit me kanisa ki twero pa lobo ki nyutu kwede pi pa Ijipt, cal me tic pa twero pa lobo, ki pi pa Babulon, cal me tic pa kanisa.

Kare ma ogiko gin man, lok pa Rwot obino bot Abram i wang pi, waco,

Pe i rumo, Abram: An aye okumba pa in, ki an aye nyutu pa in ma madwong tutwal.

Abram owaco, “Rwot Lubanga, in bi miya ngo, pien an atye pe ki nyithindo, kede latic pa ot pa an en ma eni Eliezer pa Damascus?” Abram dok owaco, “Nen, in pe miya nyithindo; ki, nen, ngat acel ma onywol i ot pa an obedo ngat ma obimako jami pa an.” Ki, nen, lok pa Rwot obino bot en, waco ni,

Man pe obedo lacaki pa in; ento ngat ma bi bino aa ki iye pa in keken, obedo lacaki pa in. En okelo ne woko, owaco bot ne ni, “Nen kombedi i polo, ki meyo kec, ka iromo meyo gin.” En owaco bot ne ni, “En aye kamano obedo nyith pa in.”

En ogeno i Rwot; ci Rwot opimo bot en ni bedo maber. Ci owaco bot en ni,

An atye Rwot ma akelo in woko ki Ur pa Kaldea, me ami in piny man me ipoko piny man.

En owaco ni, "Rwot Lubanga, ki ngo ma abi ngeyo ni abimeko en?" En owaco bot en,

Kel bot an dyang nyako me mwaka adek, ki diel dako me mwaka adek, ki rom dichwo me mwaka adek, ki layiki, ki lawala matin.

En ogolo gikgi weng, oyaro gi i tung, oketo ngwech keken kongo ki kongo; ento layeny pe oyaro. Ka layeny oboro piny i wi ringo, Abram odugogi woko. Ka ceng tye ka bur piny, nindo madit opoto iye Abram; nen, bwono ma matek pa duny madit opoto iye. En owaco bot Abram,

I ngec atir ni lewic mame in gibi bedo jo woko i piny ma pe gipe, kede gibi tic gi; kede gibi miyo gi peko pi higa mia angwen. Kede piny en ma gibi tic iye, abi miyo bura iye; ci lacen, gibi wuoko ki jami madwong.

Kadong, in bi ceto bot kwaro pa in i kuc; gibikume in i lacen maber.

Ento i kare me angwen, gin bi bino dok kany; pien richo pa jo Amorita pud pe opong.

En otime ni, ka ceng odok piny, ki otum ocake, nen furanis ma tye ki mos, ki lampu ma tye ki mac ma odwoti i tung gite magi ma kigedo. Genesis 15:1-17.

En ma onongo bi kelo Moses ki nyith Israel ki lawala me mac i kare me odii, ki lawala me pol i kare me nino, owoto i kin pa pyere ma ‘gilic’, calo lating me mac ma tye ka luro ki lampu ma tye ka cobo.

Ci Rwot owot anyimgi i ceng i cing me kuot, me loke gi yoo; ci i oturo i cing me mac, me mii gi liech, pi gi wot i ceng ki i oturo: Pe otyeko kwanyo cing me kuot i ceng, onyo cing me mac i oturo, ki anyim jo. Exodus 13:21, 22.

Lam ma tye ka tur ki ot me mac ma tye kic nyutu cal ki tung me pol onyo tung me mac, ki bene nyutu but me lanen pa kare acel i kare adek ma time ka Lubanga tye ka keto singruok ki Abram. Lok man cako ki waci, ‘Pe ilworo,’ pien lok pa lamedo ma acel en ni, ‘Lwor Lubanga’; ki gin ma calo Abram lwor Lubanga, pe bibedo mito lworo Lubanga. Tye kit aryo pa lworo, pien dano tye i dul aryo.

Ka wot piny dok i gin me keto cing, Abram ogeno Lubanga, ci kicono ne pire me bedo ma kare. Malaika adek rwate ki tic me Lamo Maleng, calo ma Jon okeno waci, ma tito ni Lamo Maleng timo cwiny pa dano me ni i gin adek: richo, bedo ma kare, ki kwer. Kit magi rwate ki malaika adek; omiyo, inge ka bwoyo pa Lubanga kityeko tero iye i gin me keto cing, dok kitit me aryo, me bedo ma kare, kityeko nyutu ne, ci dong lubo iye waco me kwer, ma obedo tic me adek pa Lamo Maleng, ki kwena pa malaika ma adek. Kitit me acel me keto cing obedo ranyisi pa kwena pa malaika ma acel, ma kare ducu obedo ranyisi matino me kwena adek weng. Kitit adek me kit me keto cing gityeko nyutu malaika adek me Revelation apar angwen.

Bang’ ka Lubanga oketo iye ni Abram tye ma kakare, ma nyutu malaika me aryo, obedo oyubu lim; pien lim kiyubu mapwod pe i tuk me adek pa kica. Lim meno nyutu lim pa Lewita ma i Malaki gin adek, ma kiketo malo calo bendera. Calo kit kare adek me mwaka abicel ariyo i kwo pa Musa ma nyutu kwena me malaika adek, mwaka abicel ariyo me acel pa Musa tye ki tuk adek weng me kwena me malaika adek.

Wac pa Mose cako ki ludito pa en woro Lubanga (kit me acel), ci kede tem me neno. Kit me aryo tye ki tem me neno, macalo gin ma otime i Daniyel chapta acel, ka Daniyel con oworo Lubanga, ci pe oyie me camo cam pa Babulon, ci dong otemo ki kit ma oneno iye. Ci pi Daniyel, tem me adek otime ka higa adek otyeko, ki Rwot Nebukadenesaa, ma obedo cal pa Rwot me Bor kacel ki cik pa Sande, ma en wac pa malayika me adek.

Won ki min pa Mose giluoro Lubanga, giketo ne i sanduuku i pii; ci nyako pa Farao kimedo odugu ne me neno kit ma otime, ci opoko kwer i kom gwoko lawi. Cakke pa kwo pa Mose obedo cal pa lagam ma Lubanga ocimo ki dano weng, ci ki i kom Mose, Lubanga bende ocimo lagam ki ogwanga ma kiyero ma kicayo aa ki i dano weng. Lagam pa Noa ki dano weng nyutu lwak madwong, ci lagam pa Mose ki jo ma kiyero obedo 144,000. Lim ma Abram onongo omyero ocimo me moko lagam tye ki alama me lagam pa Noa, macalo bene Mose ma otyeko lok me poro pa Abram i ceng mia mapol lacen.

Sadaka ne tye ki jami abic me leyo: heifer ma ceng adek, she‑goat ma ceng adek, ram ma ceng adek, turtledove, ki pigeon matin. Nyonyo kigi gwoko pire kene, ento heifer, ram ki she‑goat kigi pobo i en aryo. Sadaka eni tye cal me cwalo bendera malo i ceng me agiki, me bedo tem me neno pi dano weng. Alama me neno pi nyako pa Farao obedo Moses matino i boti. Boti otyeko coyo ne cal ki cwinya aboro ma tye i boti. Namba “8” ocweyo woko calo acel ikin kite me porofeti pa bendera pa 144,000. Ka iparo jami abic me sadaka, ka i pobo adek i aryo, ento sadaka ne obedo ki gite aboro, macalo kit ma kiweyo cal ki Noa, ci ki cabo kicoo i sadaka pa Abram.

Le abic meno, ka kigonyogi i poro-pore kaka cik pa Lubanga, gitye calo namba “aboro”; ki kamano, gitye calo jo ma i agiki pa piny, ma “jo aboro” ma ne i bote obedo kitalo gi. Lamal me sirikumsion, ma obedo kare mar aryo i lagam me adek pa Abram, myero ki time i nino me “aboro” ikom nywalo; ci kit meno ne kityeko loko kwede Baptiiso, ma poro dwogo ki tho pa Kirisito ma otime i nino me “aboro”. Namba “aboro” obedo kit ma kiketo matek i lagam pa Noa ki pa Mose, ci gitye calo poro jo 144,000 ma kibiro yweyo gi malo macalo tanda me cemo, ki ma obedo “aboro” ma tye ikom 7.

Le abic meno ginyutu nyiri abic ma gi tye ki ngec, ma gityeko keto gi i kit me “aboro” ma i raka; gubiro weko lobo macon dok gibedo i lobo manyen, pe guneno tho.

Misango pa Abram obedo misango maleng, pien le weng ma onongo tye i misango ne obedo le maleng, ki ki kacel gi nyutu le mapire ma ki tic kwede i misango me mac weng. Ngec pa malaika acel tye ki cik me apak Lacwec, ki le mapire me misango pa tic i Ka me Lubanga, ma onongo myero kiketo ka poropheti ma ki mi bot Abram otum i cawa pa Musa, giketo pire ni gin misango me pak, kacel bende gi nyutu lwongo pa malaika acel me apak Lacwec.

Lok me apar aboro pire keken waco ni, “I kare meno Rwot otimo kwer ki Abram.” Man nyutu tung acel i tung adek ma kitye ka yubu calo malaika adek me Buk me Nyutho apar angwen. Tung me kwer ma i Jenesisi apar abich yubu kwena pa malaika ma acel me Nyutho apar angwen, ma ki keworo ni malaika ma aryo, ma kiyubu ne ki tung mar aryo me kwer pa Abram ma nonge i Jenesisi apar abiro.

I yoo ma aryo, nying Abram ogoye ma obedo Abraham. ‘Abram’ nyutu ‘Won kityeko yweyo malo,’ kede ‘Abraham’ nyutu ‘Won pa piny mapol.’ I lwongo pa Abram, kica me bedo piny madwong ne kimiyo, ento kica ne pe kicwero matek nyaka kityeko loko nying pa Abram. Eka obedo Won me acaki pa jo me cik me kica ma kiyero. Yoo ma lubo anyim oketo ranyisi pa lok pa malaika ma adek, pien Abraham otam i cayo Isaka me lapii, ma oketo ranyisi pa Lacar, ma bene oketo ranyisi pa ceng 22 me October, mwaka 1844, ma bene oketo ranyisi pa cik me Sande—ma en lok pa malaika ma adek. Yoo mar adek me kica ne otim woko i ceng 22 me October, mwaka 1844, kacel kityeko ketone piny i Genesis 22.

I kit mar ariyo, ma en kwena pa malaika mar ariyo, ka nying pa Abram kityeko dwoko, kit me circumcision kityeko tero ne calo alama pa joo me kica ki kit mar gitye kwede Lubanga. En i wac pa kwena pa malaika mar ariyo, ka jo pa Lubanga giketo gi muhuri. Gikwanyo malo calo bendera i kwena pa malaika mar adek ma ki nyute ki cik me Sande, ento giketo gi muhuri i kare con con mapwod pe cik me Sande ocake; ma i wac pa Millerite obed calo kare con con mapwod pe lawote ogeng'e i October 22, 1844.

En bene obedo adwong ki cik adek ma obino ki Babuloon, ma ocako lamal me higa 2300, ma otum i dwe me Ocotoba 22, 1844, ka malaika adek obino. Hekalu otyeko i kare me cik aryo, bang cik acel, ento pud pe odonyo i cik adek. Tingi pa hekalu giketo i kare me cik acel, ci tic me yiko hekalu otyeko i kare me cik aryo. Cik adek i 457 BC ocako higa 2300, ikare ma cik en keken odwogo twero pa lobo bot Jo-Yahudi. I alama me yo adek, pinyruoth kitero, ki kinyutu pire kede ki dwogo twero pa lobo i cik adek, kacel ki kito malo kanisa ma loyo woko calo bendera i kare me cik me Ceng pa Aca.

Cik ma adek onyutu calo bino pa malaika ma adek bot nyom i ceng 22 me October 1844. Nyako me nyom oyik pire kede me bedo atera; anyim nyom, pe i kare me nyom. Keto gudi pa 144,000 otyeko i kare matidi anyim cik me Cabit, i kare ma ki nyutu kwede i porofeti calo tem me cal pa le. Kimiyo wa ngec ni tem me cal pa le en aye tem ma myero wapwoyo anyim kare me kica otum.

Rwot o-nyuta an maber ni cal pa lewic obi kiketo mapud pe kigiko kare me temo; pien en bino bedo tem maduong pi jo Lubanga, ma i kom en bi keto cing i bedo gi ma pe otum. Bedo mamegi obedo kamacobo ma opong ki gik ma pe rwate, ma romo miyo tel keken aye bi balo wicgi.

I Revelation 13, lok man kiketo ne piny maler atir; [Revelation 13:11-17, ma kikano].

Man en tem ma jo pa Lubanga myero gitye kwede mapat ki kigi miyo gi muhuri. Jo weng ma gityeko nyutu bedo adwonggi bot Lubanga, ki gwoko cikke ne, kacel ki pe gamo Sabato mape atir, gubedo i kom cal pa Rwot Lubanga Yehova, kacel ki gubino gamo muhuri pa Lubanga ma tye kwo. Joma gubalo adieri ma ocake ki polo, kacel ki gamo Sabato pa Sande, gubino gamo alama pa nyama me cogo. Manuscript Releases, volume 15, 15.

I ceng 22 me Okitoba, 1844, wang ot ociko, con en nyutu calo wang ot ma ociko ikom cik me Sande. Sister White owaco ni tem me ‘cal pa le’ en aye tem ma wa myero waloyo ‘piri’ kare me temo ociko; ci owaco bene ni tem en aye kabedo ma gityeko goyo cing ikom kwo wa ma pe ojuki. Piri cik me Sande, nyako me diro myero otero pire obed atera, ci man mito bedo ki gwon me diro ma atir, gwon ma myero oyweyo ki mac me puring pa Laco Lok pa Kica. Siil kiketo piri diro, ci bang’o diro otime ikom cik me Sande.

Sista White miyo ngec ni gonyo obedo keto bedo mako tek i ada, i ngec me wi ki i me cwiny. En dok miyo ngec ni ka kityeko gonyo jo pa Lubanga, ci dong lolo me kwer pa Lubanga obino. Lolo man obedo kwer ma cako i poto piny pa Revelation apar acel, ma en aye cik me Sande i United States.

Temple pa Millerite otyeko i Midnight Cry, ma nyutu ni cing kiketo i anyim alama pa yo ma adek me yubu. I gonyo pa Abraham, tung' me adek me yubu obedo Isaaka i Got Moriah, ma otiyo calo pe keken Kristo i lati, ento bende misango pa Lewita i Malaki adek.

Obi bedo calo jalweyo ki jayweyo pa feza; obi yweyo wodi Levi, kede obi lweyo gi woko calo zaabu ki feza, pi gi miyo bot Rwot lamal i ber bedo. Eka lamal pa Yuda ki Jerusalem obed mit bot Rwot, calo i kare me con, kacel ki i higni ma okato.

An abi cwal botu pi kom; abi laro macek icake kwede ajwaki, ki jo me wot ki diyo pa dano, ki jo me kwero kwer marac, ki jo ma gi gonyo latic me keno i kic pa en, min ot, ki luba, kacel ki jo ma gi wiro dano me oko ki twero pa en, ki pe gi lworo an, alobo Rwot me lweny weng. Malaki 3:3-5.

Ka tic me yweyo otyeko, misango obi ‘eka’ obedo macalo i kare pa con, ki yiko me misango tye i cawa me agiki pa kwero; pien en iye ka dong Leviti ma kiyweyo ki ki yiko calo misango, gicweno ki nyako maleng ma pe gitye ki ngec, ma Kirisito obed “janeno ma otum malit” ikomgi. “Janeno ma otum malit” en “janeno ma tigi i kanisa pa Laodicea,” ma oroyo Shebna calo bolo i puro mabor, ki ma oloro jo Laodicea woko ki i wic ne. Yweko witi ki yuyu obi otum malit, pien kit pa agiki obedo ma otum tutwal. Lami ma otum en aye en ma obino mabuto i Yekalu me en i Malaki adek.

Keto malo sadaka ma Malaki owaco ni, “macalo i kare me con,” obedo keto malo bendera pa 144,000; obedo keto malo sadaka me mokati aryo ma yweyo i cawa me Pentekote; obedo keto malo twol i lati i tim; obedo keto malo Kirisito i musalaba, kadong obedo keto malo Shadrak, Meshak ki Abednego i ot me mac ma kwiri, ka Kirisito tye kwede, kun piny weng ongwec ki opwonya; obedo goyo i coc me chaati me 1843, ki tami ma kicayo pi chaati me 1850.

En obedo i kare me aryo me kovenanti pa Abraham ma kicako kicwako matek cer me tohara; kono obedo alama pa kovenanti. Abraham, pe calo Musa, omii Isaaka otyeko cer me tohara con, omiyo ka o rwomone i kare me adek, Isaaka obedo alama. Alama eno piny kityeko loke ki yiko i pi, ma kacel gin miyo ludiro aryo bot alama pa lacic.

Ngo obedo alama me Lubanga matye ngima, ma kitero i tung wi jogi? En alama ma malaika romo kwano, ento pe wang dano; pien malaika me balo myero oneno alama man me dwogo. Cwinya ma ngec oneno alama me msalaba me Kalivari i laco ki nyako ma Rwot ocako gi calo nyithin iye. Kec me balo cik me Lubanga kityeko kwanyo woko. Gicako lur me nyom, ki giwinyo ki gibedo adwogi i cik weng me Lubanga. Manuscript Release, namba 21, 51.

I kare me acel me muma i Genesis 15, kityeko nyutu wac me porofesi pa cawa 400 me bedo i kit pa laco, ki Paulo oyaro kare man calo cawa 430. Pimo pa Paulo ocake ki lwongo ma tye i Exodus 12, pien otyeko medo iye cawa me bedo pa Abram i piny mape en. Ka ilimo maber, cawa 400 ikom cawa 30 obedo alama acel ma Paulo oketo anyim, ki cawa 400 ma Abram oketo anyim obedo alama mukene. Ento, cawa 400 nyutu ngo? ki cawa 430 nyutu ngo? ki cawa 30 nyutu ngo?

Jo ngec ginyuto maber ni higa piero angwen ki apar adek twero yaro i kare aryo me higa piero aryo ki apar abicel; kare me acel pe tye ki cuk ki buddu, kare me aryo tye i buddu.

Abraham odonyo i Kana’an ka obedo i mwaka 75, ki Isaka oyube ka Abraham obedo i mwaka 100 (inyim mwaka 25). Yakobo oyube ka Isaka obedo i mwaka 60, ki Yakobo odonyo i Misiri ka obedo i mwaka 130. Man mito 215 mwaka i Kana’an ki 215 mwaka i Misiri, ento ducu cing obedo 430 mwaka. Pi lupwony me porofesi, man kumi lagony aryo ki ranyisi aryo me kica; pi Paulo, macalo ki Abram ma nyinge odwoko. Paulo nyutu 430, ento Abram nyutu 400. Tyeko me rek i rek me porofesi me kare aryo ma rwatek orwate ki kare me kica ma acel, ma okelo bot cako keto dano ma Lubanga oyero.

Ka Kirisito obino i gin ma otime con me moko adaa Endagaano kwede dano mapol pi cabit acel, cabit meno nyuto poropheti me kare aryo ma rwate pire kene. Poropheti me mwaka 430 pa Polo twero bolo ne i dul aryo ma rwate tutwal, macalo ki cabit pa Kirisito. Mwaka 215 i Kanaan kiyubo gi mwaka 215 i Misri, ma nyuto calo poko lok pa Kirisito keken i cing ne pi nino 1260, kiyubo gi nino 1260 me poko lok pa Kirisito i cing pa lacar ne. Nino 2520 ma Kirisito omoko adaa Endagaano bene nyuto tem abiro ma obedo “rwom me Endagaano ne.”

Caki ki 723 BC nyo i 1798 obedo mwaka 2520; mwaka meno kigabo i kare aryo, kare mo keken obedo mwaka 1260, ma nyutu ni paganism otyeko goyo piny kabedo maler ki lwak pi mwaka 1260, ci anyim bene papalism otyeko goyo piny kabedo maler ki lwak pi mwaka 1260. I tung pa cabit pa Kristo en obedo musalaba, ki i tung pa cabit (538) okelo mwaka 1260 me lagam pa paganism, ci anyim dok bene okelo mwaka 1260 me lagam pa paganism ki i bot papalism, ma obedo disciple pa paganism. Kare ma kingdom me ngwono pa Kristo kimiyo twero i musalaba, otito 538, kare ma kingdom pa Antikristo bene kimiyo twero. I musalaba, Isirayel me kom piny kikwanyo woko, ento Isirayel me lamo ocake. I 538, paganism me kom piny kikwanyo woko, ento paganism me lamo ocake.

Porofeci pa Abram me higa 400, obedo bene higa 430. En porofeci acel keken, ento kityeko yaro ne ki cal aryo me kica. Porofeci me kare aryo ma rwat ki rwate meno ginyutu otongo ki kwanyo woko pa jo Lubanga, ma bitimore i cako me gin matime pa kica pa Isirayel macon. I agiki pa gin matime pa kica pa Isirayel macon, tye porofeci me kare acel ma rwate ki mapat i yub me nino pi higa; ci ginyutu porofeci me kare aryo ma weko pire tekgi i kwanyo woko ki otongo.

I tung i rek me kacako ki kagiko pa Isirayel me con, wanyuto Daniel i cogo me Babulon. Ki i rek pa muma eni, ma nyutu cogo, kede gamo ni bino kwanyo woko; lok pa lanen ma oketo kacel rek pa muma pa Isirayel me con ki rek pa muma pa Isirayel me kombedi, kityeko yeyo. I Kitap pa Daniel, kityeko nyutu lok pa lanen me kare aryo. “Muma” pa “kare abiriyo” pa Mose me Levitiko 26 kityeko nyutu i Daniel 9:11, kacel bende ki lapeny i Daniel 8:13, ma kelo i dwoko i Daniel 8:14, ma nyutu lok pa lanen me mwaka 2300. “Muma”, ma ka kibalo, obedo “ruk pa Mose” i Daniel 9:11; otime i 677 BC i kom kingdom me tung cen, kede ogiko i Okitoba 22, 1844, calo keken ki mwaka 2300. Ywayo aryo me 2520 tye i lapeny i Daniel 8:13, kede dwoko ma i Daniel 8:14 obedo mwaka 2300.

Calo kwede Musa, Alfa me lok me paŋ pa Isirayɛli me kare macon, kede calo kwede Kristo, Omega me lok me paŋ pa Isirayɛli me kare macon, cako me Alfa me lok pa Isirayɛli me kare manyen tye ki porofesi me kare aryo ma kitye ki kube. Acel ne nyutu kit me otumwa, to en mukene ne nyutu rweyo. I Alfa me lok me paŋ pa Isirayɛli me kare macon, gabo me mwaka 430, ma kigabo i kare aryo ma rom, ocwalo cal me gabo pa porofesi ma nwo mede i cabit ma Kristo oketo kakare paŋ, kede kare me poko pi gobo paŋ ma kitye ki kube, ma kagabo kene i kare aryo ma rom; gin eni cimo lamony aryo ni Alfa me lok pa Isirayɛli me kare manyen bino bedo ki kete me porofesi ma calo kany. Mwaka 2520 ki mwaka 2300, ka gityeko malo kacel, gicimo lamony adek me porofesi me kare aryo ma kitye ki kube, ma tye ki porofesi ma kigabo i tung kene i marom.

Lacar adek romo yubo cwinya me kuro ni, ka Rwot odonyo ikica ki jo 144,000 i lok mukato me omega pa Israel manyen, bino bedo porofesi aryo me kinde me porofesi ma rwate, ki kare ma rwate ma ki poko i but aryo ma marom; ento man pe romo bedo kamano, pien ka Rwot odonyo ikica ki Israel manyen, oyweyo lwete iye polo ka owaco ni kinde dong pe tye.

Muma pa 144,000 kimiyo calo makati me ywayo aryo me misango me firisfrut me witi. Kit me lamal me janeno adek, ma ci dok bino ki janeno me aryo ma pe tye ki yero me kare me lamal, kityeko nongo ne i misango ma Abram omiyo: heifer ma opoko i tung aryo ma rom rom, she-goat ma opoko i tung aryo ma rom rom, kede ram ma opoko i tung aryo ma rom rom; ci dok ogamo kwede turtledove kede pigeon.

Min me lamo adek ma me acaki weng tye ki higa adek ma kicako ikom cal me gi; man nyutu ni gi nyutu min me lamo adek ma tye ki cawa me poropheti. Pe kende ni min me lamo adek weng tye ki cawa me poropheti; ento keken bene tye ki cawa me poropheti ma kicwalo i cawa ariyo ma maromo keken. Turtledove ki pigeon pe kikwayo higa pa gi; gi keken myero obed macokcok, pien gi nyutu jo me lagam ma agiki, ma kinyutu ki birds ariyo onyo flocks ariyo.

Lwak aryo bene ngiyo obedo jo mapol madwong ki jo 144,000, ento winyo aryo tye ki lok mukene. Pigeon obedo acel ikin rwom pa ot me lamo ma maleng; kace i temo nyutu kit ma pigeon obedo rwom, ducu dong nyutu ni twero bedo calo dove. Ento pigeon i rwom pa Abram tye kwanyo nyutu winyo ma obedo pinyere mamit i kare, pi en pe tye ki leko, onyo pire keken winyo ma lekone gikwanyo woko. I rwom me poropeti man, winyo aryo obedo witi ki kok me witi (tares).

I cenge me agiki bendera bi keto malo i polo macalo lwiny, ci ka keken lwiny aryo ma pe maleng bi kwanyo tim marac malo ki bi keto iye i kom pa iye i Shinar.

Kane dong, Lakwena ma owaco ki an ocake woko, ci owaco bot an ni, “Yang kombedi wangi, i nen ngo man ma tye ka cako woko.” An owaco ni, “En ngo?” En owaco ni, “Man en efa ma tye ka cako woko.” En dong owaco ni, “Man obedo rwomegi i piny weng.” Ci nen, giyweyo malo talenta me redo; ci man en dako ma obedo i tung cen me efa.

En owaco ni, “Man aye tim marac.” En oketo ne i tung pa efa; en dok oketo pim me ledo i wi wang pa efa.

Ci aketo wange malo, ka aneno; nen, dako aryo obino aa, ki yamo otye i lapirgi; pien gibedo ki lapir calo lapir pa stork; ki gi oyweyo efa i tung piny ki polo. Ci an owaco bot malaika ma owaco ki an, “Gi tye ka cwalo efa bot ange?” En owaco bot an, “Me cweyo ne ot i piny Shinar; ci gibiteko kany, ki giketo kany i komne kene.” Zekariya 5:5-11.

Twero pa Paapa, ma kimiyo calo "tim marac," onyo calo kit ma Paulo owaco ni "eno marac," o nongo kom me tho i 1798, ka ki keto telent me ledi i wi apipa ma obedo iye. Aacen, tim me jok ki Protestantisimu ma ocwe ki yie gibiro boyo iye malo ki gibiro cano od pa iye i Shinar, i kare acel keken ka Lubanga ogiko cano od ma obiro boyo malo calo bendera. I Zekaria, bendera ma pe atir en nyako me tim marac, ki bendera kimiyo calo pijini. Piny ci bino yero ikom Roma, ma obedo ot me tengo nyonyo weng ma pe maleng ki ma gi mono, onyo pijini, ma en alama me rwom pa Lubanga ki dano.

En oyaro matek ki dwol madit, waco ni, “Babilon ma madit oboto piny, oboto piny; ki obedo kabedo pa jogi marac, ki ot me gwoko roho ma pe maleng mo keken, ki ot me cogo lagweng mo keken ma pe maleng ki ma gicayo.” Revelation 18:2.

Kristo owaco i kube ki tho pa Ene ki dwogo kwo pa Ene, ‘ka ubalo ot pa Lubanga man, an abiro yito odok i wi i nino adek.’ Nino adek magi tye kanyutu kare me poropeta, ka ot pa Lubanga kityubo, macalo ma otime ki bot Mose, ki bot Kristo, ki bot jo Millerite. Cik me ni i rwom pa Abram me dyang nyako, dwar nyako ki riyo lacoo myero gin ocawa adek, nyutu ni i lok me cik adek ma kombedi wa tye ka neno, ot pa Lubanga bin yub i gin keken. Ot pa cik ma agiki pa jo 144,000 obedo bendera ma myero kiyito i wi calo taji bot polo. Pien pi iye man; dyang nyako, dwar nyako ki riyo lacoo gin le me piny, me weko pwom gi layeny ma tye ka yalo i polo. Ot pa cik ma kityubo i nino me agiki obedo kare ma Jerusalem kiyito i wi ikom got ki kor weng.

Kadi pe pok anyutu rwom weng me dii acel pi dii adek me kwer pa Abram, ento kombedi, rwom weng ma wan wapimo tye ki gin ma rwate kwede i cako ki i agiki pa Israel pa kom macon, ki i cako pa Israel me kare pa kombedi. Wan wayaro dii adek me malaika me Nyutu pa Yohana apar angwen i dii acel me kwer pa Abram. Fractal pa malaika adek ma tye i dii acel me kwer pa Abram, obin bedo piny maber dok maler ka wan wapimo dii aryo ki dii adek me kwer pa Abram.

Rwom "aboro" pa Abram pe keken gibedo alama pa rwom ma binen obed but i tim me lam i kabedo maler pa Musa; ento gi nyutu ki moko adaa tije pa kare me porofeti i lok me jo me Laloc pa Lubanga. Gin moko adaa cako ki tyeko pa Isirael calo jo ma Lubanga oyero, ka obedo ki kom cing onyo me Timu.

Higa 430 pa Paulo obedo kare me nabi ma pe twero wego woko ki wic ki higa 400 pa Abram. Ka giketo gi i wi pire kene, gikelo kare me higa 30, ma pote ki higa 400. Kany eni ma wan obi mede i coc ma bino.

Lok pa lanen ma kiketo i coc i Old Testament gin lok pa Rwot pi nino me agiki, ki gibipongo adaa macalo kaka wa oneno goro pa San Francisco. Barua 154, 26 me May, 1906.