Wa tye ka paro Cik pa Abram, ki pe wa pwod walaro giko i lok me por pa Abram ma tye ki kube ma diret ki ginyen me acaki me buk pa Joel. Lok me por pa Abram ma owaco pi mwaka 400 me lony, kacel ki ma Paulo owaco pi mwaka 430, kelo kit me por ma maromo maber ki mwaka 1290 ma i Daniel 12:11. Por me mwaka 1290 ma i ginyen apar acel obedo kare me por Omega pa rek me mwaka 430 pa Abram ki Paulo. Atir man obedo giko acel i gin ma ki yabo i cawa me agiki, ma yaro ngat ma wic ber ki ngat marac.
Kacel ki poropheti me ‘omega’ me mwaka 430, obedo alama me ‘kicel angwen’ ma nyutu kare me temo pi lobo ma ogwoko jo ma Nyasaye oyerogi i lony. Pi Musa, en obedo Misri; ento pi jo 144,000 ma girwate wer me Musa, en histori me United States ki 1798 nyo i ‘cik me Sande’. United States, ma kityeko nyutu ne calo ‘beast me piny’ i Apokalipsi apar adek, ocako calo ‘lamb’ ci okato waco calo ‘dragon’. Yusufu, alama me ‘Lamb’, nyutu kare me kwe me tutwal i Misri, nyo dok ne obedo Farao manyen, ci lony ocake. Eyo, lobo ma gityeko tongo i kicel angwen, ma pi Musa obedo Misri, en United States. Jo ma odong gityeko tongo i ‘cik me Sande’, calo kit ma kinyutu en ki pebo ma otum i agiki pi Heberu ki remo i kong me bura gi, ci dok otum i agiki ki lobo me Misri i Yamo Mech. Yusufu ki Musa ginyutu Farao maber ki Farao marac; pi United States, i acaki en ‘lamb’, ci i agiki en ‘dragon’.
Poropheti pa Abramu me kwero i generesoni ma angwen waco ni giko me kare me temo tye ka wot pore pore; pien i kare ma Mosi opongo lok pa Abramu, pe keken giko me kare me temo otyeko pi Misri, ento kare onongo odong pi Amorita me opongo kopo pa kare me temo gi—inge Misri opongo kopo pa kare me temo. Yie me Red Sea pi Misri obedo calo Cik me Ceng Abicel pi United States; eka “lobo mo keken mukene i kom piny weng” bi “lubo cal” pa United States, macalo kit ma onongo nen i Amorita inge giko me kare me temo pa Misri dong otyeko.
Jo Amorait obedo acel i kabila apar ma ginyutu piny aa ki wang pi me Misri nyaka i wang pi me Babilon i singruok me Abram; ci jo Amorait, kamano, ginyutu calo kabilo me piny, ma kabila keken gityeko kare me temo gi calo kabilo, inyim cik me Ceng Abicel i United States. Jo Amorait gin kite me Bayibul ma nyutu tyeko lok me kot ma bino iwi piny, ci obedo i kwar adek ki i kwar angwen. Nam Rwed obedo kite ma nyutu tyeko kare me temo pi United States, ci jo Amorait ginyutu kabilo ma gityeko kare me temo gi dong dong nyaka kare me temo me dano tyeko woko. Pien kamano, jo Amorait obedo kite me kare me kec me cik me Ceng Abicel i Nam Rwed nyaka i kwanyo woko ma yamo me tung anyim kelo, ka yo me dwogo woko oyab pi jogi pa Lubanga.
Ento lok me poro pa Abram pe keken tye yaro “pokol me angwen” ikom United States calo Misira, kede ikom piny weng calo Amorita; ento, ma dit loyo, otero pokol pa jo pa Lubanga ma oyiko “Red Sea” bedo “pokol me angwen”. Ka wa kwanyo piny, gin ma wa twero kawo, ki i ngec me “pokol me angwen” i kare ma acel ikom kare adek i kit me Abram, dong wa bino poyo kare me aryo ki kare me adek me kica pa Abraham. Kare me aryo obedo Pot Karatac 17, ki kare me adek, obedo keken—Pot Karatac 22.
I Daniel apar aryo, kityeko nyutu kare adek me lanen, ki gin weng nyutu cawa me lanen ma otumu i mwaka 1844. Kare adek magi kityeko yabo i kare me agiki, ki kare adek magi nyutu medo me ngec ma ocako ikom jo pa Lubanga i kare me agiki. Kirisito, macalo dichuo ma oyubo ki cal me lino, oketi anyim gin ma acel i kare adek magi me lanen i lok abiro; ci kun otimo kamano, orwate kwede lacam pa Buk me Nyuto apar, ma pe ocungi i wi pi, ento ocungi i wi piny ki i wi pi madongo.
Malaika ma an oneno ni ocungo i nyanja ki i lobo, oketo cing pa iye malo i polo; ki ocwako lagam i nying En ma bedo pi kare weng kacel, ma oyubo polo ki gin matye iye, ki lobo ki gin matye iye, ki nyanja ki gin matye iye, ni dok pe bed kare. Revelation 10:5, 6.
I lok me abiro me chapta apar aryo, dichwo ma obedo i lebo me lineni bene omako lagam i nying En ma tye ki kwo pi abada.
An owinyo dichwo ma orwako leeni, ma obedo i wi pi me odo, ka omiyo malo tung pa lacoc kede tung pa lamal i polo, kede owaco me kwer, kede iye ma tye kwo nyaka kare weng, ni obed pi kare acel, kare aryo, ki abicel me kare; ka otyeko ogogo twero pa jo maleng, gin weng man bityeko. Daniel 12:7.
Kinyute wa ki pume me Lamo ni rek acel me poropheti ma tye i buk pa Daniel kicako ne odoko i buk pa Revelation, ki ngec me Millerite en ni lok aryo man obedo rek ma rwate ikum Kristo. Kristo calo Malaika ma tye ki buk matin, ma nyutu agiki me tic ki cawa me poropheti i 1844 i buk pa Revelation; ki Kristo calo lacoo ma otyeko loyo lineni i buk pa Daniel, ma nyutu ni ka cik me Sunday i United States obino, gin weng me pire tek i vijon me agiki pa Daniel bi tyeko. I iye rek me gin maleng, ma obedo anyim ki opong i cik me Sunday, jo pa Lubanga gubed gicwerogi i but but pi kare ma dicwalo ki cal me 1260. Kare me cwerogi ma obedo anyim cik me Sunday kityeko tito ne i buk pa Revelation chapta apar acel, ka Moses ki Elijah gibalogi, ki gitye gi tho i yo pi ceng adek ki odiyo, ma en cal me 1260.
I rek abicel aryo, dano ma kitye ki yub me lineni onyuto ni ka yaro tekwone pa jo maleng otyeko nino adek ki abar, gin ma timo lworo ma obuwo ikom jo pa Lubanga i kare me agiki gibino tyeko. Watyeko giko coc ma oko ki tub lok pa Sister White ikom pot buk adek pa Sekaraia. Lok me acaki owaco ni, “Yab pa Sekaraia me Yosuwa ki Malaika tiyo ki teko mapat i rwom pa jo pa Lubanga i gin ma giko agiki me nino madit me kwanyo kwer.” I pot buk en, ki i tub lok pa Sister White ma Roho Maleng omiyo ikom pot buk en, jo 144,000 obedo “jo ma gicobo gi.” “Gin ma timo lworo” i yab me agiki pa Daniyel, ma gityeko gi ki cik me Sande, obedo “gin ma timo lworo” ma orwoto ki keto riyo pa jo pa Lubanga.
Pot Buk apar aryo me Daniel omiyo can ma kicimo 144,000 ki laciŋ i cawa me agiki. Can meno ki yaro ne ki kare adek me porofetik, ma gi tyeko ngeyo gi kacel ki gi cweyo gi calo ada i rek pa Millerite. Kare adek meno ki nyuto gi i nyig lok adek, ki gin ludong adek ma giko kongo kic me ada. Kic me ada kongo ki yo adek. Yo meno me adek ki yaro ne i rwom lok me cital abongwen (4–12), ki nyig lok adek ma nyuto kare me porofetik. Kare porofetik adek meno, ka gityeko luwo gi ki ngec me Millerite ma i piny, gikelone kare adek me cal ma kitero gi i rwate kwede ngec me Millerite, ento pe gitiyo kwede kit me kare.
Kare adek nonge iyi kany iye me coc pa Bayibul keken ma nyutu ‘yore me porofeci me kigengo — ci lacen kiyabo’, kacel ki coyo ma maleng me Bayibul pi yore me temo ma gin adek. Nyig lok 9 ma cako ki waco bot Daniyel ni ogengi buk ne, en aye nyig lok pire keken ma kiketo anyim kare adek; ci iyi nyig lok 9 meno yore me yweyo ma kitim woko ka adwogi kiyabo, kicoyo calo, ‘giyweyo maleng, gimiyo oyera, gi itemo.’ Kare adek iyi nyig lok adek gin ‘medo ngec’, ‘i kare me agiki’, ‘i nino me agiki’, ma ginyutu yore me temo me agiki ki gengo me agiki pi jo me lagano pa Lubanga. Lok me gin matime meno obedo kama kiketo anyim ‘gik ma lamal’ ma rur jo pa Lubanga i nino me agiki. Tim ber i kwano paragraf man doki.
Kare adek, ma i rek adek i tung rek abiro, gin nyutu wii me buk pa Daniel, ki wii ma kany nyutu en aye wii pa rek me porofesi ma i wang; en aye lok pa kit ma kidi “okolo” ki got, pe ki cing; en aye lok pa jo ma odongo. Rek ma i wang en nyutu i pot apar ki pot apar aryo, ki wii pa rek me porofesi ma i woko tye i rek ma agiki me pot apar acel, ki i rek ma acaki manok manok me pot apar aryo pa Daniel.
Kare adek meno bende gin kome me orumo ma opong me lawote me lagam pa Too Ulai ki Too Hiddekel, ki rek adek magi tye kagwoko kare me yer ma yaro orumo ma opong maber me yer me kare pa gonyo, ma keto Abram kede Paul calo lagam. Yesu, calo Dano ma kigobo i ceno me lineni, tye i rek abicel ka woto i wi pi. I rek apar acel, tye dwon aryo—ma bende en dwon pa Kirisito—, dong Abram kede Paul ojengo me nywako lagam. I rek apar ari, kimiyo yaro gin ma otime con me keto cungu pa jo pa Lubanga, pien jo (144,000) gin ma pe gilegore kwede nyako; ki gin ma pe ocako kwo gitero obed calo nyig lok pa nyera apar, ki kit maber i rek apar ari obedo i wi gin ma gicuro. Gin ma gicuro i nyig lok, ki ma “kigwoko maber,” gin gin ma ginywako ceno ma weko gi odonyo i yec, ka wang ot ki cego.
I gire me abiro, Yesu tye ka woto i wi pi, ma kelo lego; ento Pita ocako geno, ocako woto kede pako Nyasaye; ento dungdung Pita obedo cal me nyutu dul aryo, ki pako onwongo dwogo bedo lego, ka kare me kobo tam pa en obino. Kare me acel ma nonge i gire me abiro, nyutu lok pa malaika me acel. Yesu tye i wi pi, cal me lego ki malaika me acel. Ci Yesu nyutu kare ma en bimyio jo ne pak madit mapwod pe obino kobo tam pa cik me Sande. Jami adek weng me malaika adek tye i gire me abiro, pien gire me abiro obedo me acel ikin gire adek ma nyutu malaika adek.
Goc apar acel kelo ‘keto aryo’, pien en obedo lami me Omega i kom dwon me Alfa pa Abram ki Paulo. Dwon gi ma kityeko keto aryo gicemo kacel me tero anyim lok pa lanabi me kare pa lagam, ki goc apar acel tyeko lok pa lanabi calo Omega, kun nyutu kare pa lanabi ma otyeko ki poto pa Babilon i mwaka 1798, kede mano obedo cal pa poto pa Babilon ka Mikael otur malo i kare me agiki. I goc apar acel watye ki keto aryo pa lanabi, ki kare ma tye calo poto pa Babilon aryo; kacel mano nyutu calo kwena pa malaika me aryo ma ogamo ni, “Babilon opoto, opoto.”
Rek me abicel aryo obedo ngec pa malaika me acel, ki rek me apar acel obedo ngec pa malaika me aryo; ento rek me apar aryo—ma obedo Danyel 12×12 onyo Danyel 144—telo ikom poko pa jo tye ki ngec ki jo pe tye ki ngec, ma otimo iyie kit me yaro ma otum ki nyutu pa kit ngat i kare me keca me yaro. Rek me apar aryo obedo ngec pa malaika me adek, ma nyutu kit ma piny gityeko poko i dul aryo; ki rwate pa nyutu me woko pa malaika me adek ikom poko eni, en aye poko me iye pa malaika me adek ma kinyutu i rek me apar aryo. Rek me abicel aryo, apar acel ki apar aryo gin ngec pa malaika adek, kede rek gin lacer ma kikwanyo cing iye i cawa me agiki. Kwanyo cing pa rek adek man i cawa me agiki rwate ki Yab pa Yohana, gonyo me apar.
Kristo calo malaika madwong ma tek, kede Le me dul Yuda, i Pot Buk apar, okemo calo “le”, ci kemo pa En okelo luru abiro ma kigubo woko, macalo ma i Buk me Daniel, Pot Buk apar. Gin aye lok me coc ma gitye ki romo keken. Pien mano, kare adek i Pot Buk apar aryo, bene gin luru abiro me Buk me Nyutu pa Yohana, Pot Buk apar.
"Seven thunders" obedo lok mukene keken me nyutu Kirisito macalo Alfa ki Omega. Pien lamal madwong pa "seven thunders" aye ni en nyutu "yubi-yubi pa gin ma otime" ma otime ki 1798 nyo i 1844; ma dong obiro dok time i "gin ma bino anyim," ma "bibi nyutu ki rwategi" i gin matime pa jo 144,000. Ka eni, "seven thunders" obedo alama pa Alfa ki Omega; ma en bende obedo cako ki agiki; acel me acaki ki acel me agiki; twolo ki Hekalu; kidi me tung-ot ki kidi me wi-ot—"seven thunders."
Ler me kare adek ma ki yaro me alama i Daniel apar aryo myero orwate ki ler me ngurumo abiro, pien gin obedo rek porofetik acel keken. I kare me acel, Kristo ometo lwete aryo weng malo i polo, calo ma otimo ki lwete acel i Adyere apar. I Adyere apar, lwete pa En doko alama me giko me tic ki kare porofetik, kun nyutu loko woko ki kare me porofetik ma kipimo ki kare bot kare me porofetik kende. Lakub meno me cik madit me porofetik ma jo Miller gicoyo, kiyaro ne ki cal me loko madit ki ma atir bot ma me cwiny i kare me Kristo.
Aposto Paulo kicweyo malo me keto cik madwong me porofetik ma okube ki rek me porofetik pa jo ma kiyero. I cako pire tek pa Isirael me Roho, kiketo cik madwong me porofetik ma oyiko odoco kit agano pire keken. Cen i kare meno, bedo nyathi pa Abrahamu obedo ki yie, pe ki remo. Cik meno me porofetik kiceto i kabedo pire tek ki coc pa Paulo, ma i kit man otyeko bedo calo alama me Kristo i Apokalipsi boc apar, kun oyiko ki okato woko tic me porofetik pa kare i higa 1844.
Cik me rwate pa Lubanga ki dano weng gityeko coyo ne ki olal me polo, kede boti pa Nuhu omiyo calo kare me cawa, me anyim ki me acaki pa pi madwong ma ocobo lobo, i cawa ma pe tye jo ma kiyero maber pi Lubanga. Lwongo pa Abraham ocoyo aloka madit ki ma mite i rwate me porobeta pa Lubanga ki dano weng. Cik me rwate ma kityeko timo ki Abraham ocoyo aloka madit i rek me lok me cawa pa cik me rwate; kacel gi man, ocoyo calo aloka madit ki i ma atir oko i me tipu i cawa pa Paulo, kacel ki ki i keto kare oko i pe keto kare i 1844.
Lok madwong me acel i kit me rucu pa Lubanga ki dano obedo i Paca; lok madwong ma nenone obedo cik me gengo i yat me ngima, kede obedo bene lok i rwede—ki i ler pa Lamo dok obed cal pa dumi matime atir. Lok madwong ma oko mede i kit me rucu obedo pi madwong, ma Noa onyutu pire, calo Adam onyutu i lok madwong me acel. Ci lok bot jo ma kiyero ki Abram omiyo Mose otera, ma okello cik me janabi ni nino acel nyutu higa acel. Cik man obedo tye oko i 1844, ka bene obedo lok madwong mapat i kit me rucu. I kare madwong me kit me rucu pol kare obedo lok madwong i cik acel me Lok pa Lubanga ma janabi. Lok ma i kit me gin matime me 144,000 obedo ni Alfa Omega en Atir. Alfa ki Omega obedo cik ni agiki pol kare onyutu gi cako i Lok pa Lubanga. Ki lacen kwede cik man me Alfa ki Omega, tye yore adek pa leb Ibrani 'truth'.
Poko madwong me poropes i kare me lok me con pa jo ma osigedo tye kinyutu tutwal i gin me con acel acel pa gamo madwong, kede i rek mukene pa ada. Lagil ma kityeko keto bot Eliakim i Yesaya 22:22 en aye lagil acel keken ma kityeko miyo bot Pita i Panium i Matayo 16. Lagil eni ma kityeko miyo bot Dul pa Filadelpia, ki William Miller aye ma kityeko miyo lagil ma omiyo ocube ki cik me ni ceng acel obedo calo iyom acel, ma Mose otyeko coyo i kare me lok me con pa Mose, ma otyeko nyuto cal ki lok me con pa jo Millerite. Kube pa Miller kwede poropes pa Mose ocweyo cal ki kube pa Paulo kwede poropes pa Abram. Ento pingo Miller pe myero ocube kwede Mose? Pien konyo me gwoko kwo pa Mose i bwot onongo ocube ki konyo me gwoko kwo pa Noa i bwot, pi tubo gamo aryo dok obedo acel. Poko me keto poropes ma cako ki Eden nyutu ni yaro wangi madwong me poropes i lok me con pa jo gamo me agiki—jo 144,000. Ageno ni poko madwong me poropes ocweyo cal ki dwon me polo 7, ma tye ki kube maber kwede kare abicel i Daniel, i ginyo 12; ki gin magi gineno keken ka kiketo cik pa Alfa ki Omega i keto me rek i rek ma tye i kit me tung abicel pa ada.
I i lok me coc ma pire kulu anyim nyuto ni, “kare pe dok tye,” Khristo oketo anyim goro 7, ma, calo adieri me Daniel i mukato 12, gicabo cal. Gin ma cwalo lok pi dano ma tye ki law madwari, ma oyabo latego aryo malo i mukato 12, en yabo woko me buk pa Daniel; ento gin ma cwalo lok pi Khristo, Le pa Yuda, i Nyuto me Yabo i mukato 10, en cabo cal me goro 7. Dako White oketo kacel cabo cal me goro 7 ki cabo cal me buk pa Daniel.
Bang goro abicel man owaco dwon gi, kicwalo cik bot Yohana, calo ma kicwalo bot Daniel, ikom buk matin: "Keto lacim i gin ma goro abicel owaco." Gin man tye ikom gin ma bi time anyim, ma binyutu i yore pa gi. Poyo me Bibilia pa Seventh-day Adventist, volumu 7, pot 971.
“Seven thunders” kityeko gitedo ki Revelation 10, ki Lamo pa Poropheti, kede ki mukato pa jo Millerite oo i 1840 dok i 1844, ma nwoyo time i mukato pa 144,000. I i lok acel man kigamo ni, “Ler ma pire tek ma omiyo John, ma ocaneno i ‘seven thunders’, ne obedo yaro me gin matime ma bin time i bwo kwena pa malaika acel ki aryo. Pe ne obedo maber pi dano me nongo ngec ikom gin man, pien myero geno gi obedo i temo. I yore pa Lubanga, adiera ma maber loyo weng ki ma obino i anyim bi poyogi.” Jo Millerite pe gineno ni gibin kube ki poko-cwiny aryo, pien peko me ngec migi kicweyo pi temo gi. Jo Millerite pe gigeno “adiera ma obino i anyim”; man nyutu ni pe giporo “loko madit me poropheti” i mukato pa singruok.
Ata ka ‘pe obedo maber tutwal pi’ jo Millerite ‘me ngeyo gin manen,’ jo 144,000 gitemo kwede histori acel keken; ento temgi pe obedo pi ngeyo marac i histori kun pe ki bal, ento pi pe ngeyo histori ma myero igene. Obedo tem acel keken, ento giyiko iye i tung acaki. John i Revelation apar, me acaki nyuto cal pa jo 144,000, ci me aryo, nyuto cal pa lutuwa pa jo Millerite pa lacar acel ki lacar aryo. Man gineno ka ineno ni kigimiyo John ngec con ni ka obino cam buk matidi, obino bedo ma rweny, ci lacen obino bedo macu. Pe obedo maber tutwal pi jo Millerite me ngeyo ngo ma mano nyuto, ento John nyuto cal pa jo ma gineno con ngo ma bino time ka jo Millerite ocam buk matidi.
An acito bot malaika, aciwaco bot en ni, “Mii an buk matino.” En owaco bot an ni, “Kwany ne, kede icham woko; obi miyo tumbo me in obed marac, ento i wangi obedo mit calo asali.” An okwanyo buk matino ki lwete me malaika, acam woko; obedo i wangi an mit calo asali; en kacel ka apong ame acamo, tumbo me an obedo marac. Revelation 10:9, 10.
Ki waco Yohana anyim pi tem ma marac ki maber ma i mwaka 1840 ci i 1844, lok me kare ma kiweyo atir i but apar. Tem eno, ma kiweyo atir maler tutwal i rek aboro ki apar, bende kinyutu ne maler atir i rek aryo ci i angwen.
En tye ki i cingone buk matin ma oyabe; oketo tung me ladyo i wi nyanja, ki tung me lakono i wi piny. En okoko ki dwon madit, calo ka simba okoko; kacce otyeko okoko, kumu abiro ogamo dwonge gi. Kacce kumu abiro otyeko ogamo dwonge gi, an atye ka bino coyo; ento awinyo dwon ma aa ki polo ma owaco bot an ni, “Lor gin ma kumu abiro ogamo, ki pe i coyi gi.” Revelation 10:2-4.
“Seven thunders” nyutu “poko me gin ma bino time” ma bino time i kar pa malaika acel ki malaika aryo, kede boti “gin ma bino i anyim ma obine oyabo i yoregi.” “Seven thunders” nyutu ada ni lok me kit pa Millerites otim doki i lok me kit pa 144,000, ki ada ma kityabo woko i cawa me agiki i 1798 ki anyim, nyutu yabo me ada i cawa me agiki pa jo pa Lubanga. Yesu i Revelation 10 rom kwede Yesu i Daniel 12. I coc aryo magi, ciko ada ki yabo me ada me temo i cawa me agiki kityeko yaro piny.
Jo mogo romo waco ni Yesu tye ka waco i Nyig Lok abiro; ento bende waco ni Gabrieli tye ka waco bot Danieri i Nyig Lok apar acel ki apar aryo; ento bende twero nyutu ni Yesu tye ka waco i gin adek weng. I tung acel onyo tung mukene me dwe me lok man, en dwog pa Krisito ma tye ka waco kun Danieri, ki kare adek me porofeci i Pot Buk apar aryo gin lok pa Krisito; ci en oketo kare adek i yore me adier. Kare adek weng kityeko yiko gi woko, ma omiyo gi obed ranyisi acel me adek.
Rek abicel aryo tero lok ikom giko pa "wonders", nyutu tici me agiki pa Kristo i Ka Maleng mapire tek, ka En kwanyo woko richo pa 144,000 ki keto lacim i wi gi. Rek me acel nyutu "wonders", ci rek ma ogiko i kin rek adek bene nyutu "wonders" calo jo ma ogwedi pi kuro ki rwanyo poto cwiny me acel. Kare ma i tung nyutu dwoko woko cik pa jo piny i kare me goro madwong pa cik me Sande; ka bene nyutu kare ma kelo bot cik me Sande calo kare me yubu pi 144,000. Rek weng nyutu diret "gin ma bito" jo pa Danyel "i kare me agiki." Rek adek weng lok ikom kit yweyo pa 144,000. Kare me acel rwate ki kare me adek, ci kare ma i tung nyutu dwoko woko pa piny weng ka gi yaro bot Amagedon.
Ka care adek eni bene obedo Seven Thunders, to but adek myero ginyutu “gin ma bi time anyim, ma bi [yaro] i ter megi,” kede “gin ma bi time anyim” bino rwate kwede “poko matek pa gin ma otiye i tung pa lacar me acel ki lacar me aryo” ikare pa 1840 dok i 1844. Tye ki adwogi mapol ma wot man okwano ma mapat atir ki ngiyo pa jo macako, ento adwogi weng magi rwate kwede ngiyo pa jo macako. Otye ki loko madit me lapeny ki ikare pa jo Millerites dok i kombedi. Cik me “nino pi higa” obedo amaro macon, ento tye mukene. Amaro pa loko madit me lapeny kityeko nyutu i kube ki Seven Thunders.
Ka kityeko owaco bot Yohana i rek agiki me chapta apar ni myero onyut lok pa laporofeta dok odoco—ma miyo ngec pire tek ni gin ma otime i chapta apar opore ki yore pa dul pa Millerite kacel ki jo 144,000—kityeko omiyo ne lati me pimo Templo; ento kityeko owaco ni owe woko bar me woko.
Kimii an okang ma calo tung; malaika ocung ka owaco ni, “Cung, kadong irup Hekalu pa Lubanga, ki alta, ki jo ma lamo iye. Ento wang ot ma tye woko ki Hekalu, weke i woko; pe irup; pien wang ot en kimiyo jo ma pe Yahudi; ki gweng ma maleng gibicobo iye ki cingegi pi dwe 42.” Nyutu pa Yohana 11:1, 2.
Ka gipimo Ot pa Lubanga ka 1844 dong otyeko, kigamo bot Yohana ni obed weko jo ma pe Yahudi, ma kinyutu gi calo wang ot. Nyutu ma eni, i 1844, omiyo ngec ni Lubanga con coni oyer dako me nyom me muma manyen, ci kityeko golo lacer ikom dako me nyom pa En ki wang ot. Sister White tye piny piny ni wang ot kinyutu jo ma pe Yahudi, ci Ot pa Lubanga obedo jo pa Lubanga ma oyer; kwano keken karatac The Outer Court i buk The Desire of Ages.
Yohana tye ka nyutu jo Millerite, ma i 1844 gityeko bedo jo ma Lubanga oyero. Kicweyo pat i tung jo Millerite, ma gityeko cono kwena ma chok ki yom, kede jo mukene i piny ma gikwano ni gin Kricitiani, ma kinyutu gi calo jo ma pe jo‑Yahudi.
Pire tek okete kacok ki 1840 dok obino i goyo cwiny piny ma acel, ki Hekalu otyeko i kare me waco ‘Midnight Cry’. Eka goyo cwiny piny madit obino, ki gityeko waco bot Yohana ni, “Cungi i pim, ento wek jo ma pe Yawudaya.” Yohana tye nyutu yabo pa hukumu, pi man Lamo Maleng otiye kwede pimo pa Yohana i lok me coc calo cal me Hukumu me Yenyo. Gin ma wa otyeko tero anyim ikom Yohana macalo cal me pimo rwate kwede neno pa Adventist ma pigin, ento i muvimenti man, obedo golo wot madongo i neno pa calo eni.
Kacel kwede ngeyo pa jo Millerite, wanongo angeyo ni i lok me con pa jo Millerite, macalo ma John onyuto iye i giko apar, bene nitie kwaro pa wot ma rwate ma bino bedo jo 144,000. Wanongo angeyo ni ka ikawo pim pa lok me con pa jo Millerite, ci iweko woko kare pa jo ma pe Yawudi, in iromo neno ot lamo pa Lubanga en keken ma John onongo tye ka pimo ne.
Wa onongo oneno ni porofesi acel me kare me mwaka 2520 otum i 1798, ki porofesi mukene otum i 1844; ci nyutu kare me mwaka piero angwen abicel ma i iye Kiristo oyubi tembel pa Millerite. Yohanna o nyutu ni lawang pa tembel obedo pi jo me lobo, ki tye 'kare pa jo me lobo' me porofesi.
Gibicwe i wang tong, ki gibicobo woko i piny weng; ki Jerusalem bitito piny ki jo ma pe Yahudi, nyaka kare pa jo ma pe Yahudi otumu. Luka 21:24.
“Kare” me Jentail tye i mapol, ki gin nyutu kare aryo ma i gin ma Israel me adada ki Israel me cwinya gityeko gicwako piny. Agiki me kicwako piny aryo—me Paganism ma oyube en, ki Papalism ma obino anyim—ogiko i 1798. Pe bot waci mo keken ma ngat twero waco, “kare me Jentail” ogiko i 1798, kwede bino pa Malaika me acel. Yohana ne myero ocakke pimo i 1798, pe con anyim. Kitwero keto o i gin matime me 1844; ka weko kare ma ogiko i 1798, man obedo weko paco, ki ka itimo mano iyaro yie 46 me kare ma temple me Millerite ogolone malo ki Lakwena me Lagam. Adwogi mapol ma rwate owuo ki keto man, ento an atye ka tic kwede calo yele me light ma mapat ki ngec pa pioneer; ento light man pe gikwanyo ki adwogi me atir ma pur, ento pe dong keto time.
Lok pa adier man onongo gineno mapwod pe 9/11, ento adada okete piny matek bang 9/11. Lok pa adier ikom Yohana ka opimo ot pa Lubanga pe kitwero ogol woko ki abwol abicel, pien en aye yore acel keken. Tye lok pa adier ikom keto i tic me “abwol abicel” ma onongo kigengo nyaka cawa ma “tic me lagam” me Daniel, cabe apar aryo, gityeko. Keto i tic me “abwol abicel” ma kigolo woko ki kido bang Julai 2023 rwate maber loyo, onyo twero waco ni mede ki rek adek me Daniel, cabe apar aryo, i kit ma pire tek.
Sista White tiyo ki lok "complement", pe lok "compliment", me cwiko rwom pa kitaap Daniel ki Revelation. "Complement", ma nyutu "miyo obed opong weng", obedo gin ma kitaap me poropheti aryo timo pi keken. "Seven Thunders", ka giyweyo i kitaap Daniel cwaka apar aryo i lacen July 2023, gimiyo wac ma iye obed opong weng. Gin ma yweyo "Seven Thunders" en prinsip me Alfa ki Omega kacel ki strakcha me Truth.
“Cawa” pa jo ma pe Yahudi otyeko i 1798, ki en nyutu cawa aryo, acel acel me mwaka 1260, ka cing me pagani, ki lacen cing me Papa, giyiko piny ot me ler ki lwak. Ka wapimo ot pa Nyasaye, watye me weko piny panda pa ot; panda en ocwire i 1798, ento inyim 1844, cawa pe dong tye. Kombedi, mwaka 1260 nyutu ka cawa acel ma loke atir bot ot pa Nyasaye ki panda pa ot. Pi kite man, cok ki July 18, 2020 tyen i July 2023, yiko piny otyeko. Pimo ot pa Nyasaye kombedi, kacake ki goro abicel aryo ma nyutu yero yero pa gin ma otime i iye kwena pa malaika ma acel ki ma aryo, en tice ma kimiyo bot Jowani. “Tice wa madit” en me “cobo” kacel kwena pa malaika adek, kun en nyutu tice me laloc ma pe onwongo otime i rek pa kica ma con, ki pe tye ka timo pire tek keken kombedi. Ka waweko piny panda pa ot ma nyutu cawa pa jo ma pe Yahudi, dong weng wa weko piny mwaka 1260 me tyek pa Papa ma otyeko i cawa pa agiki i 1798.
Ot pa Nyasaye ma ki yubo pi mwaka 46 i con pa Millerite nyutu ot pa Nyasaye ma ki yubo ki cako i July 2023, nyaka i kare mapat ki cik me Sande. Kit ma otime kono obedo kare me seven thunders "future events," ma "bi bedo", pe "romo bedo", "bi nyutu woko i itirogi."
Ka wa yubu lok pa kare me malaika me acel ki pa malaika me aryo, wa nongo ni lok pa kare cako ki Con me Alpha, ki tyeko ki Con me Omega. Ka wa cany lam me yore me poro i lok pa kare me malaika me acel, kun cako i 1840 nyaka i April 19, 1844, gi lam me yore pa malaika me aryo ma obino i kare meno ki odongo nyaka obino pa malaika me adek i October 22, 1844—wa nongo kare aryo ma gin weng cako ki bino pa malaika, ki gin weng tyeko ki bino pa malaika. Lok pa kare ma bino ki malaika me acel nyaka i kare me malaika me aryo nyutu lok pa kare ma bino ki malaika me aryo nyaka i kare me malaika me adek.
Lunyodo me poro ni man tye keto ma atir onen i Alfa ki Omega pa keto man. Rek aryo marwate ma kiketo gi kacel, ki acaki ki agiki pa rek aryo weng nyutu bino pa malak. Eka, ka gikubgi, rek ikom rek, me bedo rek acel, acaki coyo alam me Keco Cwiny me Acel, ki agiki coyo alam me Keco Cwiny Madit. Lunyodo mukene onen i cikke pa Alfa ki Omega ma nyutu ni agiki obedo madit loyo acaki. Keco Cwiny me Alfa ma otum ki Keco Cwiny Madit me Omega nyutu twoke me matin ki me madit i Alfa ki Omega.
Ka wa cako i April 19, 1844 (bino pa malaika mar aryo ma kelo i bino pa malaika mar adek i October 22, 1844); ci wa cako bene rek mar aryo i August 11, 1840, ma otum i April 19, 1844, wanongo ni cobo cwiny pa April 19, 1844 obedo Alfa ki Omega pa rek me porofeti ma kityeko cweyo ki keto kacel rek me porofeti pa malaika mar acel ki pa malaika mar aryo.
I agiki me kare, malaika 3 obino kede malaika 2; eno ranyiso 9/11 ki dwon aryo pa malaika madwong i Buk me Revelation chapta 18. Dwon aryo magi gin kwena pa malaika 2 ki pa malaika 3; ki malaika aryo magi orwate kacel i 22 October, 1844, ki gi dok orwate kacel ka lok aryo magi kikelo kacel rek i rek. Ka kikelo gi kacel i kit man, gin ranyiso lok me kweko cwinya ma acel dok i kweko cwinya madwong; ki cal me yo ma i tung lok man i cawa pa Millerites obedo diro me kema me Exeter, ka kany kit aryo pa jo me woro Lubanga otyeko nyutu, ma ranyiso lugo pa virjini ma pe ngec i lok me cal, ki kityeko moko cal me yo ma i tung ni calo lugo.
Keng abiro nyutu hitori me ngec me malaika me acel ki me aryo, ma kiromo kacel, rek iye rek, ma ci nyutu hitori aa ki yubu cwiny me acel i Yubu Cwiny madit i hitori me 144,000. Ng’eyo pi ngo ma hitori eno nyutu i porofesi rwate atata ki ngec ma kinyutu i Daniel apar aryo calo ma obedo kitye ki cing nyaka kare me agiki.
Wabimedo yeny man i coc ma bino, ento abi weko but pa yabe ma agiki pa Daniel, ma rwate keken ki cal pa Daniel me jo pa Lubanga i nino me agiki. I kit me cik me luongo mapwod ocako, i dirica acel nen ni Daniel obedo i dul me jo ma tye ki ngec i yabe. Gin ma oketo mapwod i yabe en cal pa Daniel macalo ngat ma tye ki ngec, ki dirica aboro me agiki weng gi rwate ki jo ma tye ki ngec i nino pier aryo.
I omwaka me adek pa Kores, Rwot pa Peresia, lok ma kinyutu bot Daniel, ma nyinge kicoyo ni Belteshazzar, obedo ada; ento kare ma kiyiko obedo tutwal; kede onongo ongeyo lok en, kede onongo tye ki ngec me cital.
I kare gin, an Daniel, abedo ka tuo cwiny i sabiiti adek ma opong woko. Pe acamo mere ma lamal; pe acamo nyama, pe anywo waini; pe abiye kwede mafuta mo keken, nyo sabiiti adek ma opong woko otyeko. I nino me apar angwen me dwe me acel, ka atye i boto olam madit, ma nying ne Hiddekel; ci aketo malo wangna, aneno, ci nen
Dano acel ma tye kobo law lineni, ma okumu ne ogoro ki gol ma ber tutwal me Uphaz: ringone bende obedo calo berili, kom wii ne calo kit me latingo, ki wangene calo lam me mac, ki lwetene ki tiendene ki rangi calo shaba ma kiyeyo maber, kede dwon pa lokone calo dwon me lwak mapol.
An Daniel keken onongo aneno lok me neno; pien jo ma onongo tye ki an pe gineno lok me neno; ento goro madit ocopo i gi, kun gicuke me gicunge pire kene. Ka ma eni, an onongo ocwe keken, ka aneno lok me neno man madit, twero mo pe ocwe i an; pien rwom pa an onongo oloko i balo i an, ki pe ocwe ki twero mo keken.
Ento awinyo dwon pa lok pa en; ka awinyo dwon pa lok pa en, con abedo i nindo madwong, ki wiya ocoyo i piny. En aye, lwet acel ocwako an, omii abedo i ngolo ki i lwete. En owaco bot an ni,
O Daniel, dano ma ki amaro tutwal, ngeyo lok ma an awaco bot in, ka bed anyim; pien kombedi kikwalo an bot in.
Ka osewaco wac man bot an, acungo ka arur. Ci en owaco bot an,
Pe ilworo, Daniel; pien ki nino me acel ma itero cwiny me in me nongo ngec, ci itur cwiny me in i wang Lubanga me in, onongo Lubanga owinyo lok me in, ci an abino pi lok me in. Ento ladit pa lobo Persia ocungi an pi nino abicel ki acel; ento, nen, Mikael, acel i ladit madwong, obino me kony an; ci abedo kany ki rwodi me Persia.
Kombedi, abino me mii in ngec ikom gin ma bi time bot jo ni i kare me agiki; pien kit me neno obedo pi nino mapol.
Kare en otyeko waco lok macalo mano bot an, acwalo wii i piny, kede abedo otum. Ci, nen, ngat acel ma calo kit nyith dano ocobo dwang an: eka ayawo dwang an, awaco, kede awaco bot en ma otung anyim an,
O Rwot na, pien rweny man peko na obino i an, ki teko pe obedo i an. Pien nining ma latic pa rwot na man romo waco ki rwot na man?
Ikom an, kombedi dong teko peke ocelo iye an, kwo bende peke ocelo iye an. Eka dok obino ngat acel ma calo dano, oketo cing i an, omiyo an teko, ci owaco ni,
Dano ma gi hero tutwal, pe i bayo: kuc obed ki in; bedo tek, ee, bedo tek. Ka en owaco bot an, an nongo amer, ci an owaco ni, Wek Rwot na owaco; pien in omera an. ...
Ento in, O Daniel, geng lok magi, ki ket cing i buk nyaka kare me agiki: jo mapol bi woto ka gidwogo, ki ngec bi medo.
Kare an Daniel oneno, iye, dano aryo mukene onongo tye; acel i tung man pa yoo me pi, ki acel i tung mukene pa yoo me pi. Ci dano acel owaco bot lacoo ma oyubo cal me lineni, ma ottye i wi pi pa yoo, “Cawa adi nyaka agiki pa gin ma pire tek man?”
An awinyo dano ma ogobo libuta me lineni, ma obedo i wi pi me doro; ka owoto malo lwete macoc ki lwete macek i polo, ci owaco kwer i nying En ma tye gi kwo pi kare ducu ni obedo pi kare acel, kare aryo, ki idwe me kare; ci ka dong otyeko yubu teko pa jo maleng, gin weng magi bino otumu.
Awinyo, ento pe anongo ngec; ci awaco, "Aii, Rwot na, ngo ma bi bedo tyeko pa gin man?"
En owaco ni, Wot i yoo ni, Daniel; pien lok magi gi loro ki gicim ki cing nyo i kare me agiki. Jo mapol gubedo gikwero, gubedo macol, gubedo gitet; ento jo marac gibitim marac; ki pe ngat mo i jo marac bi ngeyo; ento jo me ngec bi ngeyo.
Kede cak ki kare ma gibi kwanyo woko misango me nino keken, ki ka giketo tim marac ma tero leco, obed nino 1,290.
Obedo maber ngat ma kuro, ki ochopo i ceng 1,335.
Ento wot i yoo me yin paka agiki: pien ibi nino, ci ibi cung i pat me yin ikare me agiki. Daniel 10:1-18; 12:4-13.