I atikol 22, aco ni, "Ci i chapta 11, gin ma nyutu rek me kwaro pa dano ma kiyero en nying apar, ki cako bot Shem dok obino bot Abram. Chapta 11 en lok pa bur pa Babel, ento bene en rek me kwaro pa dano ma kiyero, calo ki nyutu kwede Abraham. Chapta 11 o nyutu dano ma kiyero, ma myero gidonyo i cik me adek ki Lubanga. Kare adek, ma ogiko, ne obedo sadaka pa Aisak i chapta 22. Chapta '11' en cako me Alfa, ento chapta '22' en agiki me Omega. Geno ma mito pi winyo dwon pa Lubanga i ngec pa nying, pe rwate ki geno ma mito pi winyo dwon pa En i keto namba me Lok pa En."

Gom apar acel nyutu kica pa Kain, kacel ki kica pa Abel. I cawa mapol wa dong otyeko nyutu ni kit me poropheti ma i ot macek maloyo pa Babel tye calo kica ma pe adada, kica me bwola. Ingec me yubu madit, onongo obedo ki lok i yore me cik: pieri yubu madit pak obedo i tung pa Eden, ento ingec me yubu madit pak myero obed i kom me misango. Kom me misango onongo myero obed ki yore me Bibilia ma pire tek. Onongo myero kiketo ne ki kidi ma pe ocoko ki cing dano; pe myero kicok onyo kiciro kidi ki cing dano. Myero obed kidi i wi kidi, pe ki siminti onyo lum.

Rwom pa ot madwong ma malo ne obedo me miyo jo Nimrod nying, ma nyutu kica. I ot madwong ma malo, wan neno ni dano tye atemo me warogi keni, kede golo gi malo calo rwodi me polo. Ot madwong ma malo obedo cal pa cawa ma paro ni romo waro keni, kede paro ni myero ogole malo, macalo kit ma rwodi apar timo i Salamo 83, ka golo wii pa Papa malo i lut marac ma poropheti pa Bibul nyuto, ma time i Cik me Sande.

Wer onyo Zabur pa Asaf. Pe ibed gum, A Lubanga; pe i gwoko gum, ki pe i dong ka gum, A Lubanga. Pien nen, gin ma ogamo bot yin gikwanyo dwog matek; ki gin ma tuke bot yin gi miyo wi gi malo. Zabur 83:1, 2.

Piny onongo otyeko kobalo ki opur pi i cawa Noa, ki adwogi ma Lubanga onongo onyuto pi giko cawa me temo i piny pi anyim opur pi en ni paro pa dano onongo obedo marac kare weng. Bibul waco ikom bedo acel i yore mapol; acel i yore meno en neno “wang ki wang.” Ngat aryo twero wot kacel, ka pe gubedo gi wii acel?

Kombedi akwayo wunu, ludito, ki nying Rwot wa Yesu Kristo, ni wun weng uwaco lok acel, ki pe obed ywecho ii wunu; ento ni ubed ocobore maber tutwal i wii acel ki i paro acel. 1 Korintio 1:10.

Ka Lubanga oyubu leb i cawa ma ocobo lwak pa Nimrod, en nyuto ni, piri yubu man, gin ducu obedo ki kuc acel; ci ka meno, gin ducu obedo kit acel, kit mane obedo dini ma opore i tic pa dano—pe calo gin ma i poth pire kene man ma ginyutu gi ki Abraham. Shem obedo ngat ma cwinya tye ki yie atir i cawa pa Nimrod. Jo me coc ginyuto Shem calo ngat ma onwoyo Nimrod, luny ma lamal i anyim Rwot. Lok man tye keken labongo tito me jo me coc, pien Shem obedo ngat me kica, ma oluwo remo pa en bot Noah—ngat me kica—ma oluwo remo pa en dwogo bot Seth—ngat me kica mukene—ma obino i coc me kica me doko kabedo pa Abel, ma en bene obedo ngat me kica, wod pa Adam me atir.

Genesis apar acel obedo lweny madit i ikin Kristo ki Setan, i kom lwak me ngima ki lwak me tho. Nimrod nyutu laloro madit i anyim Rwot, pien en nyutu kanisa ma tye ki jo me woro mapol. Abram, ki tung pa Sem, nyutu kanisa ma tye ki jo me woro manok keken. Sem obedo dano me lwak i kare ma Nimrod tye ka cweyo tur ne; ento i Genesis apar acel, lwak ariyo pe ginyutu ki Sem ki Nimrod, ento ki Nimrod ki Abraham. Paulo nyutu maber cik pa nabi man.

Melkisedek man, Rwot pa Salem, jadolo pa Lubanga Maloyo Weng, en ma onongo, ka Abraham dong odoko aa ki lweny ma ojuko rwodi, obendone; en ma Abraham bene omii apar acel pa jami weng; en kan kare me acaki, ka kipoko nyinge, obedo Rwot pa kica maber; kacel ki kamok, obedo Rwot pa Salem, ma ka kipoko nyinge, en Rwot pa kuc; pe tye ki lacoo, pe tye ki min, pe tye ki buk pa dul me kwo; pe tye ki cako pa ceng, onyo agiki pa ngima; ento ocoyo calo Wod Lubanga; obedo jadolo matwal. Kombedi, paru nining ma en onongo bedo madwong, ni ka Abraham, laloo me dul wa, omii bene apar acel pa jami ma okwanyo i lweny.

Kadong atir, jo ma ki i nyithindo pa Levi, ma ywayo lapok tic pa kabona, gitye ki cik ni gigawo por me apar acel ki i jo, ki kit pa cik, en aye, ki i owete pa gi, kadi bene gi aa ki i tung pa Abraham:

Ento en ma yik pa kwo mamege pe gikano aa ki gi, oŋolo abicel ki Abraham, kede bende omiyo kica bot en ma onongo tye ki lapire. Kede, pe tye lwak me conyo; ma piny kimiyo kica bot ma maloyo. Kany, dano ma tho gigolo abicel; ento kuno, en aye ogolo gi, ma kiwaco ni tye kwo. Kede ka an awaco kamano, Levi bende, ma tye ka golo abicel, bene omiyo abicel i bot Abraham. Pien dong onongo tye i lwit pa wonge, ka Melkisedek orwate ki en. Hebru 7:1-10.

Tye adiera mapol me kombedi i kom lok me Melkisedek, ento an keken atye ka nyutu maber ni Polo cwalo kwan pire kene ni kite me lanen pa dano me Rwom—ki bedo kamano, anyutu ni dano ki nyako ma tye i yubu ma kipuro ki Lamo—ma yubugi ma kikwayo i Kitabu tye ka tito alama me yoo i rek pa lanen pa Rwom pa Lubanga ki dano. Polo cwalo kwan ni Melkisedek, ma onongo tye i kare ma pud pe kikete jodolo pa Lewi i Sinai—ki mano, kare maloyo higa 400 mapwod pe tye jodolo pa Lewi—onwongo ocamo zaka ki i Lewi. Me bedo i jodolo pa Lewi, myero ngat obed dano me Lewi ma romo nyutu i rek me rem ni owuo ki i Lewi. Melkisedek pe romo nyutu ni owuo ki i rek pa Lewi, pien Lewi pod pe obedo iye piny.

Rek me wach pa jonabi ma nyutu kube pa Lubanga ki Aadam ki Eva, tutwal obedo kube aryo. Mukwongo obedo kube me kwo ki tem ma yot. Ka poto otimore, ki tem ma obale, kube ma omede oketo iye remo pa aring matin pi miyo gige. Ci nono obedo kube pa Lubanga ki luk pa dano weng, ma ki nyutu kwede tong polo, Noa, ki tic me pako i cuk. E i Jenesisi apar acel dong, kube pa Lubanga ki jo ma kiyero, mane gubilito nyinggi ‘Ibrani’, ocako. I lok weng magi ngat pa Bibul obedo dano me kube, lacoo onyo dako.

I Genesis tyen apar acel, cako me lagam me kwo ki dano ma ki yero kityeko nyuto atir; ci kityeko nyuto ne atir i kabedo acel keken, ka Nimrod oketo lagam me tho, ma kimiyone calo koma ki oguro, ma gicopo kidi ma pe giboyo ki pe gi oguro, ma kimiyone ki puta. Dako White omo wa ngec ni puta tyero Kristo; dong, dini pa Nimrod, ma obedo dini ma pe atir, tyero Kristo ma pe atir.

Gin owaco acel ki acel, “Bin, watim tufali, ka wagubo gi maber i mac.” Kadok, gi otigo ki tufali i kabedo pa kidi, ki bitumeni gi otigo kwede i kabedo pa mota. Genesis 11:3.

Ka in imito cweyo pi an madabahu me kac, pe myero iyiko iye ki kac ma kikoyo ki gin tic; pien ka in inyutu gin tic me in i tung iye, dong ililo iye. Exodus 20:25.

Wan tye i gonyo me yub kacel gin maleng ki gin ma piny. Mac maleng pa Lubanga myero ki tiyo kwede i tem wa. Puta ma atir en Kricito; mac ma atir en Lamo Maleng. Man aye jami ma miyo cwiny wa. En keken ka Lamo Maleng tero kede wuyo ngat, ci en obedo lami wac maber ma ki geno iye. Ka wa weko Lubanga kede jo ma oyero, me penyo i puta ma lamal, gibidwoko wa ki kit tice wa. Kwena ma kiyero, buk 3, pot 300.

I kom ada mukene, acel i pwec ma kicwalo ki lamal ki i Genesis apar acel en ni en nyutu cako rek me lamal. Pi madit pa Noa onyutu pwodho me lamal. Ka Noa owuoko ki i Safina, kitye ni obed kit manyen me wero Lubanga, ki kit me wero Lubanga pol kare kelo lup aryo me jo wero, calo kit ma kicweyo keken i gin matime pa Kayin ki Abel. Genesis apar acel obedo piny manyen, ki gin matime me cako ma dwogo bedo lok me wur pa gin matime me agiki, calo ka jo lapok-ki pa Lubanga me ceng me agiki tye ka luongo woko latic me kare apar acel ki i Babilon i kare me kegoro me cik pa Sande. Nimrod obedo dano me richo i kare me kegoro me cik pa Sande, ento Shem, ma en Abraham, obedo Dano pa Lubanga i kegoro acel acel eno. Yabo jo ki moko-moko me leb ma obedo i Genesis apar acel ocake kare manok piny ka Noa owuoko ki i Safina. Wic me chapta apar acel obedo lapok-ki aryo, ki lok eno ogamo i agiki ka tung adek me lapok-ki pa Abraham kiketo cing i chapta 22.

Chapta 11 obedo kit ma otime con me Alfa pa rek Aberaham, ma rwate bot kit ma otime con me Omega i chapta 22. Lok me acaki pa Babel pa Nimrod ki lok me agiki pa misango me Isaac, aryo ginyutu bura me agiki i bot dano weng. Rek ne ocako i tawa pa Nimrod, kendo orwate bot misango me Isaac, kendo opong i tyeko me misango aryo ma gikenyo i cwil. Misango pa Nimrod oyudo bura pa Lubanga ma otim ki teko, ento bura pa Aberaham oyudo gueth pa Lubanga. Nimrod obedo Alfa me chapta 11, kendo Aberaham obedo Omega me chapta 22. Omega dong obedo madit loyo kare 22, kaka alfabeta pa Hibrio nyutu, kendo teko me lacar ne oloyo tutwal teko mane otimore i lwo leb ki yaro jogi i piny weng. Tawa pa Nimrod nyutu Twin Towers me 9/11, kendo misango me Isaac nyutu cik me ceng pa lamo.

Rek me kwer ki dano ma kiyero ocako ki alama me namba 11, ki obutu ki alama me namba 22. Rek obutu i giko me kare me temo i mukato me Alfa pa Nimrod, kacel ki i mukato me Omega pa Abraham. Mukato keken pa Nimrod ki Abraham kicoyo ne i buk me acel i Baibul, ki kitero ne i bor me dwogo woko ki kobo papat pa gobo piny ma pi madwong pa Nowa otime cokcok. I buk me acel i Baibul, ranyisi pa kwer aryo omiyo janeno aryo ma ginyutu giko me kare me temo i rek me chapta 11 nyaka 22.

Ngat ma pe atir, obed pe atir dok keken; ki ngat ma dirica, obed dirica dok keken; ki ngat ma atir, obed atir dok keken; ki ngat ma maleng, obed maleng dok keken. Revelation 22:11.

Nimrod pwod obedo marac ki pwor, ento Abraham pwod obedo maber ki maleng, kaka kityeko nyutu i Alfa pa Genesis 11–22, kede i Omega pa Revelation 22:11. Ka pud pe ogiko kare me temo, i loke 10 kityeko waco ni pe i tigo weche me porofesi pa buk man. Ka pud pe ogiko kare me temo, i loke ma luwo con, tye porofesi i Revelation ma myero kiyweyo tigo. I loke aryo ma luwo loke apar acel, Kristo omiyo lagit me yweyo tigo pa porofesi meno.

En owaco bot an ni, “Pe igub lok me poropheti me buk man; pien cawa tye macok. Ngat ma timo marac, we obed dong timo marac; ki ngat ma kop, we obed dong kop; ki ngat ma timo maber, we obed dong timo maber; ki ngat ma maleng, we obed dong maleng. Ki, nen, abino macek; kic na tye ki an, me miyo ngat acel acel kaka tic pa en obedo.”

An aye Alfa ki Omega, cakke ki agiki, acel me acakki ki acel me agiki. Nyutu 22:10-13.

Chapta abicel ariyo obedo chapta me Omega pa Bibil weng, ki lakuc me yabo lok pa lamal ma tye kagengo i kitap pa Revelation obedo yore ma pire tek ma Kirisito otyeko yaro loyo gin mukene weng i chapta acel pa Revelation. Chapta acel obedo leta me acel i alfabet me Ebrayo, ki chapta abicel ariyo obedo leta me agiki. I vese aboro ki apar acel i chapta acel, Yohana oyubo kene, ki nyutu ni Kirisito en Alfa ki Omega.

An Yohana, ma bene an owadwun, ki rwate i tek, ki i pinyruoth ki i tyen cwiny pa Yesu Kiristo, atye i chula ma ki lwongo ni Patmos, pi waci pa Lubanga, ki pi yubu pa Yesu Kiristo. I ceng pa Rwot, atye i Roho, ci awinjo dwon madit i tung an, calo dwon me opuk, ma owaco ni, ‘An Alfa ki Omega, ma mokwongo ki ma agiki: gin ma in ineno, i coyo ne i buk, ci icwalgi bot kanisa abiro ma tye i Asia; bot Efezo, bot Simurna, bot Peregamo, bot Tayatira, bot Sardis, bot Filadelpia, ki bot Laodikea.’ Revelation 1:9-11.

I coc 11, Yowani obedo i Patmos; ento i coc 12, ocako dwogo, ki kun anyim obedo i templu me polo. Ka mano, i coc 9/11, wanongo lamal pa Yowani, ma nyutu ni Yesu en Alfa ki Omega, gin ma Yesu dong onyutu ikome kene i coc 8:

An atye Alfa ki Omega, acaki ki agiki, Rwot waco ni, ma tye, ki ma obedo con, ki ma bi bino, ng’at ma tye ki teko weng. Revelation 1:8.

I verse 8, Yohana cono lok ma owinye Kricito owaco ikom keni keken. I verses 9 ki 11, Yohana keken tye ka waco ikom keni. Man nyutu ni tye ates aryo i verse 1 ki 11 me acaki ma gimiyo ngec ni Kricito obedo Alfa ki Omega. Verses 9 ki 11 tye calo dul me paro pa gi keken. Kadi bene gibikube ki chapta weng, i verses magi Yohana tye ka waco ikom keni; ento i verses 4 ki 8, Yohana tye ka waco i nying Lubanga ma adek bot kanisa megi pa En. Verse 4 ocako dul me paro, ma otum i verse 8. Man kityeko ngeyo ne ki lok me ocako ma nyutu Kricito—En ma obedo con, tye kombedi, ki ma obi bino—ma kinyutu i verse 4, ci dok i verse 8.

Yohana bot kanisa abicel aryo ma tye i Asia: Kica ki kuc obed bot wunu, ki bot En ma tye, ma onongo tye, ki ma obino; ki bot Roho abicel aryo ma tye i anyim kom pa En; ki bot Yesu Kristo, minyutu ma adwogi, ki ngat mukwongo pa joma otho, ki Ladit pa rwodi me piny. Bot En ma omero wa, ki oyubu wa ki richo wa ki remo pa en keken, ki otime wa rwodi ki jadolo bot Lubanga, Laco pa en; ywe ki twero obed pa En, pi kare ducu ki kare ducu. Amina. Nen, obino ki dyere; ki wang acel acel bineny En, ki gin bene ma ogoyo En; ki dul ducu me piny gikok piri pi En. En aye kamano, Amina.

Rwot ma tye, ki ma ne tye, ki ma bino, ma tye ki teko weng, waco ni: “An aye Alpha ki Omega, cakke ki agiki.” Revelation 1:4-8.

Gere adek ma acaki i dul 1 tero Nyutu pa Yesu Kristo, ma kiyabo woko mapir piri con i kare me loro pa temo; pien gere 3 owaco ni, “Kare tye i cing.” “Kare tye i cing” en aye lok acel ki acel kwede lok ma i gere 10 i dul 22, ma owaco ni, “Pe i lor lok pa nabi me kitabu man, pien kare tye i cing.” Lok pa nabi ma kiyabo woko en aye Nyutu pa Yesu Kristo.

Lok me angwen cako yabo lacim, ki lok me angwen cako ki wac pa John ma waco ni, “An John,” ci i lok me abicel adek en Kirisito keken ma nyutu keni. Lami me dano i acel ikom gin lok abicel, ki lami me Lubanga i agiki. Lok me angwen nyutu Ladit me Polo calo en ma “tye tin, ki ma onongo tye con, ki ma binen.” Lok me abicel adek nyutu Kirisito calo en ma “tye tin, ki ma onongo tye con, ki ma binen.”

Lagony me kwanyo cing me Nyuto pa Yesu Kristo obedo cik me Alfa ki Omega. Macalo Makwongo ki Agiki, Kristo bene tye kombedi; pien En ne obedo i con, ki En binen obedo i cawa ma bino. Atir ni Yesu ki Laco gin Lubanga acel keken, ma ne obedo, ki tye, ki binen bino, obedo yore mukene me nyutu Kristo calo Alfa ki Omega. En obedo Alfa ki Omega, Makwongo ki Agiki, Cak ki Gik; en ne obedo i Cak, ki En binen obedo i Gik. Lagony me Piny Ruoth, ma kigimiyo bot kanisa i Caesarea Filipi, obedo bene lagony ma kitero i pite Eliakim i Yesaya 22:22. Alfa pa Buk me Nyuto obedo but acel, ki Omega obedo but abicel aryo; omiyo wanongo alfabet me Ebrani weng i but pa Nyuto. But apar adek nyutu goyo cing pa Pot Buk me Amerika, ci lacen piny weng. But acel nyutu Kristo calo Alfa ki Omega, ki but abicel aryo cwalo atir acel keken, ento i kube kwede kwanyo cing ma kimino lok kwede i but acel. But acel, apar adek, ki abicel aryo nyutu ture me alfabet me Ebrani adek ma ka kityeko keto gi kacel, gimiyo nying "atir".

I rwom 23 me Matayo, Yesu ocimo peko aboro i bot jo Farisai ki jo Sadukai. I lok agiki me rwom 22, yubo lok me Kirisito ki Yahudi ma gidwogo-dwogo lok ogiko ki diro me Daudi, diro ma romo mityer keken ka i ngeyo pire tek me Alfa ki Omega.

Kare ma Farisi onongo obedo kacel, Yesu openyo gi, owaco ni, "Ngo ma uparo i kom Kristo? En wod pa ngat mane?"

Gin waco bot en ni, Wot pa Daudi.

En owaco botgi ni, ‘Ento itye nining ma Dawid, i Roho, olwongo ne Rwot, kowaco ni, “Rwot owaco bot Rwot na ni, Bed i tung acuc pa an, nyaka an atimo lunyod pa in obed kom cing pa in”?’ Ka Dawid bende olwongo ne Rwot, ento en obedo nining wodne?

Pe dano mo onongo twero dwoko bot en ki lok acel; ki ceng eno anyim, pe dano mo onongo temo dok penyo bot en. Matayo 22:41-46.

Agiki me chapta 22 nyutu lamal me wot pa lok me kare me singruok. Jeremia bende owaco ikom rek man me ada:

Wach pa Rwot ma obino bot Jeremiah, waco ni, Bed i bur pa ot pa Rwot, ci icwal kany wach man, ci iwaco ni, Winj wach pa Rwot, un weng jo Yuda, ma udonyo i buri magi me lamo Rwot. Ko ni, Rwot pa lwak weng, Lubanga pa Isirael, owaco ni, Dwok yoreu ki ticceu maber, ci abi miyo un obed i kabedo man. Pe ugene waci ma pe atir, waco ni, Hekalu pa Rwot, Hekalu pa Rwot, Hekalu pa Rwot, magi gin.

Pien ka wun loko maber keken yore wunu ki tic wunu; ka wun timo muko maber i anywolo i kom dano ki orwate ne; ka pe wun cungo lami woko, otino ma pe tye ki laco, ki dako ma laco oko, ki pe wun lolo remo pa dano ma pe ki bal i kabedo man, ci pe wun luwo lubanga mapatpat me peko bot wun: en aye abi miyo wun obedi i kabedo man, i piny ma anyero omiyo bot kwaro wunu, pi kare weng. Nen, wun geno i lok me bwola ma pe ginyal konyo. Binu kwalo jami pa dano, binu neko, ki kwalo mon pa dano, ki waco cat me bwola, ki poyo yot bot Baal, ki luwo lubanga mapatpat ma pe wun ngeno; ci bin ci obedo i anyim an i ot man, ma ki lario ki nying an, ki waco ni, “Wa ocweyo pi timo jami apoya magi weng?”

Ot man, ma ki lwongo ki nying an, obedo ot me jogolo i wangwu? Nen, an keken aneno, Rwot owaco. Ento dugu kombedi i kabedo na ma obedo i Shilo, ka an oketo nying an i con, ci uneno ngo ma atimo iye pi tim marac pa jo‑Israel pa an.

Kombedi, pien utimo tic weng man, Rwot owaco ni: An awaco botu, acako tutwal ka awaco, ento pe uwinyo; ci acoyo wunu, ento pe udwoko. Pien kamano, abi timo bot ot man ma gicoyo kwede nying an, ma uketo gen iye, kede kabedo ma ami botu ki bot kwaro wunu, macalo ma atimo i Shilo. Ci abi cweyo woko wunu ki bot wang an, macalo ma acweyo woko owete wunu weng, bene dul pa Efraim weng keken. Pien kamano, pe ikwayi pi jo man; pe icwalo dwon me kweko onyo kwayo pi gi; pe ikwaco i winya pi gi: pien pe abiwinyo in. Jeremiah 7:1-16.

Lubanga owaco bot Yeremia ni, pe ikwayi pi Isirayeli ma con, pien gityeko nongo yoo ma pe twero dwogo woko, macalo Yahudi ma gityeko lwenyo lok i agiki me chapta 22. Kare Lubanga owaco niya obalo jo me kica ma kiyero, Mosi, dano me kica, ogamo ki lamo pi gi. I chapta 7, Lubanga owaco bot Yeremia ni, pe ikwayi pi jo me kica magi keken. Lok me con ma lanenyo okwaco ikom Silo kicimo calo nyutu atir, rek i rek, ni Lubanga golo woko jo me kica ma kiyero ka balgi ocito i yoo ma pe twero dwogo woko, macalo kiwaco i lok acel.

Ephraim obedo orwate ki nyiseche; we en keken. Hosea 4:17.

I gin ma otime con i kica, kare ma Lubanga ogiko kica ne ki jo en alama ma keken. Pe giyie i ngec ma Joshua ki Caleb gekelo, ma ocoyo ni en tem me apar, obedo amed mapat. Jeremiah bende kimito ni pe ilor pi jo man i pot buk mogo ma anyim.

Koro pe ilamo pi jo magi; pe iyaro dwon onyo lamo pi gi; pien an pe abi winjo gi i cawa ma gikwayo bot an pi peko gi. Jeremiah 11:14.

I chapta 7, kobo woko pa jo Laodicea i kare me cik pa Sande, macalo ma kityeko yaro ne ki cal pa Shiloah, tye ka nyutu gin ma En “bino timo” i kare ma pe opoto.

Ki mano, abitimo bot ot man, ma kilwongo kwede nying an, ma iye wubalo geno, kede bot kabedo ma abimiyo bot wunu kede bot kwaro pa wunu, macalo ame atimo i Silo. Kede abiwiro wunu woko ki wang an, macalo ame abiwiro woko lunyworo wunu weng, en aye yik weng pa Efraim. Ki mano, pe ikwayi pi jo man; pe igoyo dwon onyo lep pi gi; pe ilongo lok bot an pi gi; pien abipe winyo in. Yeremia 7:14-16.

I kit apar acel, cik me pe lemo obedo pi luor ma bi mako jo Laodicea ka gi nongo gi kene i cawa me tek ma luwo cik me Sande. Luor ma gi tye kwede tye i histori pa gikwanyo woko kica.

Winj lok me lagam man, ci i waco bot jo pa Yuda, ki bot jo ma bedo i Jerusalem; ci i waco botgi ni,

Ma Rwot Lubanga pa Isirayel owaco ni;

Keth obed bot ngat ma pe tiyo ki lok me cika man, ma awaco bot kwaro wunu i nino ma an atero gi woko ki piny pa Ijipiti, ki i ot me cweyo cuma, waco ni, Winyo dwon an, ki itimgi, ki gin weng ma abedo akwaco bot wunu: ento inu binedo jo an, ki an abedo Lubanga wunu: pi atyeko lagam ma akayo bot kwaro wunu, me ami gi piny ma yuto ki milik ki asali, macalo kombedi.

Dong an adwoko ni, “Bed kamano, A Rwot.” Dong Rwot owaco bot an,

Waco lok weng mag eni i paco weng me Yuda, ki i yore me Jerusalem, waci ni, Winye lok me kica man, ki timgi. Pien an aciko bot ladit wunu ki matek i nino ma an agolo gi woko ki piny me Misri, nyaka i nino man, an abutu cokcok ka aciko, awaco ni, Luo dwon na. Ento pe gi winyo, pe gi dol wii pi winyo, ento gin acel acel giwoto i tam marac me cwinygi; omiyo an aci keto botgi lok weng me kica man, ma aciko gi ni gitimo; ento pe gi timogi.

Rwot owaco bot an ni, “Otyeko nongo kube marac i bot jo Yuda, kede i bot jo ma obedo i Jerusalem. Gidwogo i richo pa kwarogi, ma pe gigamo winyo lok na; ki giluwo jok mukene me gitiigi: ot pa Isirayel ki ot pa Yuda gipoto kica na ma atimo ki kwarogi.”

Omiyo Rwot owaco ni, Nen, abi kelo rach botgi, ma pe gin twero ngolo woko ki iye; kadi bene gin bi kwayo bot an, pe abi winyo gi. Eka boma pa Yuda ki joo ma obedo i Yerusalem bi woto, bi kwayo bot jogi ma gi yweyo insensi i botgi; ento pe gubedo twero ogwoko gi i cawa me peko gi. Pien jogi mamegi obedo calo wel pa boma mamegi, Yuda; ki calo wel pa yo me Yerusalem iketo madalabu bot gin me cema, en aye madalabu me yweyo insensi bot Baal.

Pien man, pe i lamo pi jogi; pe bene i woyo dwon onyo lamo pi gi: pien an pe abiwinyo gi i cawa ma gicoro bot an pi balogi. Yeremia 11:1-14.

Ciero pa gin ma gubed i jo 144,000, kimiyo ngec i Revelation 11:11; ki cobo pa gi me agiki kimiyo ngec i Isaiah 11:11; ki rek ma i woko pa dragon, le ki laprofet ma pe atir kimiyo ngec i Daniel 11:11; bura me cik me Sunday pa tares kimiyo ngec i Ezekiel 11:11; ki kwec ki lworo ma obino i bot foolish virgins kimiyo ngec i Jeremiah 11:11.

Cik me pe kwayo pi jo man, en alama me yoo i tyen me agiki me Matayo 22, kede Matayo 23 nyutu peko aboro ma gicoyo bot Adventism. Matayo 23 obedo onyo 22 Okitoba 1844, onyo 'Sunday law'. Alama me yoo aryo man gin tyeko pa nyom, kede nyom obedo i kare ma tye nyako me nyom kede lawo, ma gibedo kacel i ring acel. Tyeko pa nyom nyutu atonement, onyo 'at-one-ment'. Dano ocweyo i cal pa Lubanga, kede en ocweyo lacoo kede dako. Lutino-gi ginyutu ki chromosome 23 ki bot lacoo, kede chromosome 23 ki bot dako. Keken-gi, chromosome 46-gi gicweyo gang pa Lubanga. Ngat acel-acel obedo gang pa Lubanga; pe ingeyo ni un obedo gang pa Rwot?

Tyeko me nyom, ka gin aryo obedo gin acel, obedo cobo pa ot aryo me 23 me cweyo ot acel me 46. Kristo en aye oyubo ot pa Lubanga, ci oyubo kanisa pa en calo ot me dako ma myero orwate ki ot me laco pa en. Rwate en ka ot me dano orwate ki ma pa Lubanga i But Maleng-leng me Ot pa Lubanga. “23” obedo lam me keto lacim pa 144,000, ci tic en ocake i agiki pa poropheti me mwaka 2300. Matayo 23 obedo lok me kir bot jo Seventh-day Adventist me Laodikea, ma gin obedo yiko me bur pa 144,000.

Gin 144,000 gin obedo abicel adek ma en pa abicel aryo, ki gi obedo jo ma giodwogo ki cing i ceng me abicel adek; gi obedo moyo abicel i boti pa Nowa; gi obedo lwak pa Seti abicel, ki cal ma kicoyo i wang wi gi kityeko nyutu ne ki kwoyo lacwe, ma kicweyo i ceng me abicel adek. Gi obedo jo-lamo ma kicoyo gi mo pi tic i ceng me abicel adek, ki laket waci me pire tek abicel bot Adventism i chapta 23 obedo laket waci bot abicel me rweny.

Cwalo lok me peko bot nyako manyen ma pe gi wic, obedo ma yielo anyim ki kicwalo lanyut bot jo pa Lubanga i vesi ma agiki me chapta 22. Chapta 22 rwate ki chapta 22 i Genesis, pien buk me acel i Old Testament nyutu calo buk me acel i New Testament. I tung me yore me poropheti me Matthew, kobot chapta 11 i chapta 22, ma obedo 12 chapta; chapta ma 6 i iye obedo chapta 16, ka nying Simon Barjona kicwalo odoko Peter.

An bene awaco in ni, in itye Petero, ki i wi lwak man abi yubu dul na; ki bur me piny me tho pe bi twero loyo kwede. Matayo 16:18.

I buk pa Matiu, ki chapta 11 dok i 22, tye vesi 459. Vesi ma i tung obedo vesi 17 i chapta 16, ento vesi man pe romo kwanyo ki vesi 18 ki 19, pien gin tye lok acel.

Yesu owaco bot en ni, “Kica obed bot in, Simon Barjona; pien ngat ma ringo ki remo pe otyeko nyutu ne bot in, ento Wun an ma i polo otyeko nyutu ne. Kede an bende waco bot in ni, in itye Petro, kede i kom kidi man abino yubu kanisa pa an; ki dwar pa piny me tho pe binyalo cayo bot en. Kede abino mi bot in lagwok pa Lwak pa Polo; ki gin acel acel ma ibikobo i piny bi kobo i Polo; ki gin acel acel ma ibiyweyo i piny bi yweyo i Polo.” Matayo 16:17-19.

I tung te pa chapta 11 bot 22 obedo lok me singruok ma pire tek pi Kikristo. I lok meno, nying pa Simon kiloko i ‘Peter’; ka in iwero kabedo me namba ma nyukuta acel acel i leb Ingilisi tye kwede—macalo ‘a’ obedo 1, ‘z’ obedo 26—inongo ni ‘p’ obedo 16, ‘e’ 5, ‘t’ 20, ‘e’ me aryo 5, ‘r’ 18. Ka i tic kwede 16 X 5 X 20 X 5 X 18, obedo 144,000; ki lok pa loko nying pa Peter—ma obedo alama me rwom me singruok—ononge i chapta 16:18; ki nyukuta me acaki me ‘Peter’ obedo namba 16, ki nyukuta me agiki obedo namba 18. Gin weng man tye i tung pa chapta 12 ma cako ki alama me 11 ki giko ki alama me 22.

Rek en bene ononge i Genesis, i chapta 11 paka i 22, kede i rek en tye vesi 305, ma nyutu ni chapta 17 ki vesi 11 obedo tyen pa rek en. Rek en me chapta 12 i buk me acel i Old Testament nyutu kica ki Abraham, kede twerone rek me alfa ma omedo ki rek me omega, i chapta magi keken i buk me acel i New Testament. Tyen pa rek me omega i Matayo obedo poyint madit pa rwom me kica pa 144,000, ma gin alama me kica ma kigolo malo i kare me cik me Sande. Vesi me tyen pa rek me Genesis pe keken nyutu vesi me tyen, ento bene nyutu tep aryo onyo tep me tyen i kica me kit adek ki Abraham, kede bene alama me kica.

Inu bi goyo olwar me muto pa inu; ki en bi bedo til me kica ma i tung an ki inu. Genesis 17:11.

Wa bi mede gin eni i coc ma obino.

Eno, ka onongo tye ka kweyo lapuk ki ruc, gera ma pe atir kede sente ma pe atir, gi weng owoto malo, kede omuko woko ki dirica calo luro me polo, kede yamo ogoyo gi woko. I jami ma tye ka timere, akano wang na kare matin; ka ayabo, ruc weng pe tye dok. Gera ma wel loyo, dayamondi, sente me dhahabu ki sente me feza, gibedo gi oyabore ki tutwal i odi weng.

Ci en oketo i meza sanduku me juweli ma madwong tutwal kede maber loyo me con, kede okwayo woko juweli, dayamondi, kede siling ki cing ma opong, kede ocweyo gi i sanduku nyo pe ocogo keken, kadi bed ni dayamondi mogo pe madwong loyo ocok me pina.

En dong oluongo an ni, 'Bi nen.'

“An oneno iye me sanduku, ento wang an ocwec ki lero pa aneno. Gi oler ki dok apar maloyo lero ma con gi obedo kwede. An aparo ni gi otyeko kwerokweyo i lapir ki ti pa jo marac jene ma giyaro gi kic ki gi ogoyo gi ki ti i lapir. Gi onongo kiketo i ter maber i sanduku, gin acel ka acel i kabedogi, labongo oneno tek mo pa dano ma ocwoyo gi iye. An ogedo ki cwiny maber madit, ci dwon me gedo en ocwake an.” Early Writings, 83.

“In itye i keto bino pa Rwot mabor tutwal. An oneno ni kot me agiki obino macalo [ki cito peya] kwec me otum, kede twero ma dogo apar.” Spalding ki Magan, 5.

Kede i jami weng pa ngec ki poyo wii, ma rwot openyo gi, o nongo gi maber loyo ki apar ajwaka weng ki jo me kwano kite ma tye i lobo ne weng. Daniel 1:20.