I cik me Sande, 144,000 i kit poropheti gimoko latic me cawa apar acel. 144,000 dong kimiyogi muhuri, ci gikwaco lwak madwong wek gi oo woko ki Babilon ki bedo kwede me gwoko Sabat me nino abiro. Wero pa ot pa Lubanga otum i cik me Sande, ci dong wero ocako ii jo Jentail, lwak madwong—dyang mapat pa Lubanga. Apokalip 7 cwalo nyinggi aryo, ci i muhuri ma abic jo ma gutho ki kare me “Dark Ages” gipenyo ni, “entye kare med ango” nyaka Lubanga owero twero pa Papa pi gutho gi? Kigigi ni obed gi kuc i kaburgi nyaka lobo ma aryo me jo ma gutho i luyo pa Papa ocokere, ci kimiyogi law macer. Lwak madwong me Apokalip dul 7 giywako law macer, pien giyik lobo ma aryo me jo ma gutho pa Papa i bal me cik me Sande ma obino cok piri. Apokalip 7 ki muhuri ma abic guwaco bot magi aryo, macalo kanisa pa Simirna ki pa Filadelipia. Simirna yik jo ma gutho i kwer remo me agiki ma pa Papa, ci Filadelipia yik 144,000.

Petro tye i cawa adek i Kesarea Filipi, kadong ka otyeko ‘nino abicel acel’ — pe ‘cawa abicel acel’ — obino bedo i pot cik pa Sande, ma obedo cawa abicel angwen.

Ci inge ceng abicel, Yesu ne omako Pita, Yakobo, kede Yohana, owad Yakobo; ne okelo gi malo i got madit, gi keken. Ne oloko kitene i wanggi; tung wangne ne omer calo ceng, kede gwone ne oyera calo lero. Ci, nen, Musa kede Eliya ne nenore botgi, gitye waco kwede. Matayo 17:1-3.

I cik pa Sande, jo 144,000 i kit me poropheti gigamo kwede dul madit. Elija nyutu jo 144,000 ma pe gicamo tho, ki Mose nyutu jo ma githo i Rwot. Gibedo ka tuko ki Kristo i cik pa Sande, kama Kristo oyubo lobo pa pak pa iye, calo ma ocyeyo lobo pa kica pa iye i lacar. Ka i pud itye ka lwo lok me tam ma wa tye ka cweyo i kom kare me cawa abicel acel ki i cawa adek dok i cawa abicel angwen, ci myero ineni lim ma pire tek.

Saa adek pa Kesarea Filipi obedo Alfa pa Omega pa saa abic angwen pa Kesarea Maritima. Atye ka nyutu ni, pe saa abicel, ento nino abicel anyim, Pita obedo i Got me Loko-Kit, ma bende nyutu lok me gin matime ma ogiko i Sunday Law, ma en saa abic angwen. Kare me nino abicel rwate ki kare me saa abicel, ento keken calo fractal pa Kesarea ki Kesarea. Ma loyo tutwal en ni, yore man me fractal pa lok me gin matime matye iye lok me gin matime me saa abicel, en acel kakare calo gin ma time ka itami kare me Pentekost. Saa abicel cako ki tho pa Kiristo paka Pentekost, en fractal pa kare me Musalaba paka 34 AD, ka sapta maleng otum, kede Lok Maber odonyo bot jo ma pe Yuda.

Kombedi, lego ki tem oloro bur ikome lacer. Ka lok ma latu me ra’i ki jogi ma ngeyo okwongo kelo kigeno, gibino keto jadolo ki lapwony me cik i kabedo ma pe ngat mo mito, ki nyutu ni pe atir doggi ma gi moko ni gi lanyutu pa ada pa Lubanga. Lapwony man ma nigi ngec pe gibino pundo piny me kipwonyogi bot jogi ma gicimo ni jogi me lobo. Gi waco ni pe romo bedo ni Lubanga owuoko gi, me wuwo lok bot latu me ra’i ma pe ngeyo onyo jo lobo ma pe kiyweyo muc. Gicayo ni ginyutu kwergi ikom lok ma ocoyo cwiny pa Rwot Herode ki Jerusalem weng. Pe bene gidhi i Betelehem me neno ka gin man en atir. Kadong gi miyo jo neno mito i Yesu calo kec ma opore. Kany ocake kweyo woko Kerisito, ma gitimo jadolo ki lapwony me cik. Ki kany lego pa gi ki cwiny matek odoko kwer ma ocung maber ikom Lakwena. Kun Lubanga onongo yabo bur bot jo ma pe jo Yudaya, ladit pa jo Yudaya onongo loro bur botgi keken.

I kin ceng abicel maleng, gi oketo Kirisito i musalaba. Ka otyeko higa adek ki acan, Isitefano ogogi ki kidi, ki Korneliyo okwayo Pita. Higa adek ki acan piny ikom musalaba, kare me temo pi Israel me con otyeko matwal. Isitefano dong ocamo wang polo ki oneno Kirisito tye ka can, ma obedo cal me giko kare me temo i Daniel apar aryo cabit acel. Ladwong ogiko pi Israel me con, ki oyabe pi jo lobo.

I kare ki i tho pa Kiristo i cawa ma 9 dok i tho pa Stefano ki kwaco pa Petro i cawa ma 9, Kornelio ki Stefano obedo shahidi aryo ni nino me porofeti 1,260 otyeko. Ki i cawa ma 9 me tho dok i cawa ma 9 me tho, obedo nino me porofeti 1,260. Cawa ma 9 me tho dok cawa ma 9 me Pentekote nyutu frakital pa nino 1,260 i kare me nino 52.

Fractal ma obedo kare me Pentekote tye i acaki pa ceng 1,260 meno, ki i agiki pa ceng meno, Pita tye i kabedo me poro i Kesarea i sa adek kacel ki sa abongwen. Kesarea aryo nyutu Alfa ki Omega pa kare me sa abicel ma me poro. I kare me sa abicel ma me poro pa Kesarea aryo, Pita oceto pi ceng abicel ki obino i Got me Lok me Rweny. Got nyutu keto cal ma ogik i Cik pa Cawa, en aye kama Kanisa ma ocang kigolo i malo pa got weng. Ceng abicel meno nyutu kare me sa abicel ma aa ki Kesarea me acaki dok i Kesarea me agiki, ka gin bende tye fractal i kare, macalo kaka kare me Pentekote bene ne tye fractal i acaki pa kare maleng acel keken.

Fractal me acaki obedo tyeko pa fest me Spring ma rwate ki dyer me Pentekote. Fractal me agiki ma aa ki Caesarea Philippi nyaka i Got me lok rupa bende ka lok pa nabi kityeko yubu pire kene ki wik ma lamal. I Got, Lacoo owaco, calo ma otimo i yik me yub pa Kiristo, kacel ki calo ma onongo obi waco mapatpat con bot kros. Lacoo owaco ki dwonye odoki adek aa ki acaki me wik ma lamal nyaka bot kros. Odok acel i yik me yub, dok i Got me lok rupa; dok owaco i licel me kros ma obino.

Musalaba obedo Omega pa ceng 1,260 ma ocako i Bapatisim pa En. Bapatisim ki Musalaba obedo alama mapat me Sabiti ma lamal me Daniel 9, ki kamano gi nyutu ni Got me Loko Kit obedo but me Sabiti ma lamal. Ka ma acel ki ma agiki gitieko alama me Unabii me Sabiti ma lamal, dong alama ma tye i tung cen myero, pi kom Unabii, tim bene kamano.

Baptiis en anjel me mukwongo; Gang me Transfiguration en anjel me aryo, kede lacar en anjel me adek. I gang eno, Lubanga onyuto Moses ki Elijah macalo alama me yoo pa kanisa ma odongo. Keto ne i tic ocobo gi kacel ki alama maromo adek pa Peter, James ki John. Ne tye cawa adek ma Yesu otyeko kawo Peter, James ki John wot kwede. Cawa mukwongo en dwogo i kwo pa nyako pa Yairo, cawa aryo en Transfiguration, kede cawa adek en Getsemani. I cawa mukwongo, Peter, James ki John oneno nyako me apar aryo ma pe odonyo ki dic, kityeko dwogo i kwo.

En otime ni, ka Yesu odok bino, jo owelo ne ki kica maber; pien gin weng gitye ka kuro pi en. Kadong, nen, obino dichwo ma nyinge Yairo, en ladit me sinagogi; obuto piny i tung Yesu, okwayo ne me obino i gang mere: Pien otye ki nyako acel keken, ma higa apar aryo, kede tye ka cako tho. Ento ka oceto, jo opong iye. Luka 8:40-42.

Nying Jairus tye ka nyutu ‘gin ma miyo ler’ kede ‘bedo ler ki dwong’. I kare adek ma Kristo okwako keken Peter, James ki John me bedo kwede, eni aye mukwongo; kede Jairus tye calo malaika mukwongo ma cweyo piny ki dwong pa en. Nyako layeny ma tye i higni apar aryo tye calo layeny ma gibi dwogo kwo me bedo 144,000. Kristo ochopo i ot pa nyako layeny, ka otyeko bedo kwede dako ma onongo yuto rem pi higni apar aryo.

Dako acel ma obedo ki tulo me rem pi mwaka apar aryo, ma ocoyo jami weng me kwo ne i bot lakit me yot, ento pe ngat mo keken otyeko ogwoko ne yot, obino i cen pa en, oketo cing i kom me yub pa en; ci i kare meno tulo me rem ne ogik. Luka 8:43, 44.

Kimiyo ngec ikom nyako ma omwaka apar aryo, ma pud pe ocako kwo ki lacoo; ci i lok ma bino anyim, kimiyo ngec ikom dako ma tye ki peko me rem pi omwaka apar aryo. Dako eni otyeko bedo ki peko me rem i kare weng me kwo pa nyako ma pud pe ocako kwo ki lacoo. Yesu tye ka ceto piny ki iye dako ma tye ki peko me rem, me nongo nyako ma pud pe ocako kwo ki lacoo. Dako eni nyutu kwena pa lamedo ma acel, kit ma kinyutu i kwena ma kicwalo bot Laodicea. Kristo tye poto ni odwogo kwo pa nyako ma pud pe ocako kwo ki lacoo, me cweyo en i kwo; ci dako ma lapor, dako me Laodicea, pud tye ki kare macek me tuko Kit pa Rubanga. Otino nyutu dul me kwo me agiki, ci Yesu tye ka ceto piny ki iye dako ma lapor, Laodicea, me cweyo nyako ma pud pe ocako kwo ki lacoo pa cawa agiki. Ka nyako ma pud pe ocako kwo ki lacoo odwogo kwo, dong dako onwongo ocako tye maber, onyo kityeko ceto piny ki iye.

Kit acel pa malaika me acel obedo luoro, kede tye kit aryo me luoro.

Kun en tye ka waco, dano acel obino ki gang pa ladit me Sinagogi, owaco bot en ni, “Nyar in otho; pe i goyo tek bot Lapwon.” Ento ka Yesu owinyo, oyang iye, owaco ni, “Pe i woro; gene keken, en obi bedo maber.” Luka 8:49, 50.

En dong, Petro, Yakobo ki Yohanna odonyo i ot ma kicako kwo odoco iye, ma kicweyo cal kwede baptiismo pa Kiristo, ma ononyutu miyo teko pa malaika me acel ki me adek. Got me Lok kit obedo cawa me aryo ma Petro, Yakobo ki Yohanna obedo lami-nyutu. Got me Lok kit obedo malaika me aryo, ki ka Kiristo okelo lami-pwony acel-gi weng i Getsemane, en ononyutu malaika me adek. I tuk me aryo, i Got me Lok kit tye ki “doubling,” pien lamal me Got obedo i tung-lac me cawa adek ma Woro owaco. Acel onongo obedo i baptiismo ne, ma orwate kwede cako kwo odoco pa nyako maleng ma pe onongo ongeyo gi dichuo, ma tye ki mwaka apar aryo; aryo en Got, ci adek onongo obedo i kare matidi mapwod pe kicweyo ne i Kurusi. Cawa adek ma Woro owaco, kede cawa adek ma lami-pwony adek gicito keken ki Yesu, gicango kacel pien lamal me aryo i yoo ki yoo obedo Got me Lok kit.

Ka odonyo i ot, pe oyie ngat mo odonyo, keken Pita, Yakobo ki Yohana, ki lacoo ki min pa nyako. Gin weng giloro, gi giyayo ikom en; ento owaco ni, Pe uloro; pe otho, ento onino. Ne gi yaro iye, kun gin ngeyo ni otho. Ento okwanyo gi weng woko, ocako lwete, owaco ni, Nyako, cung! Pum pa en odok, ki ocung kombedi; omiyo gi cik ni gimi ne kume. Lacoo ki min pa en gubedo gi lworo malit; ento ociko gi ni, pe gimi ngat mo ngec ikom ngo ma otimo. Luka 8:51-56.

Pita, Yakobo ki Yohana gineno malaika me acel i dwogo ki tho pa dako ma pe oturo ki dichuo, ma obedo nino, macalo ka Lazaro. Ka oweko nino, kombedi ocan, ki gimiyo iye kic. Ka Elija ki Musa gidwogo ki tho i buk ‘Revelation’ lacapit 11, kombedi gican, ci Tipu Maleng gicobo woko pe ki rwom, ma nyutu kic pa dako ma pe oturo ki dichuo. Got me Transfiguration obedo ceng 6 i lacen ki Caesarea Filipi, ento ka Luka coo lok me gin, obed mapat.

En obedo ni, bang lok man, cing aboro malubo, orwako Petro ki Yohana ki Jakobo, oceto malo i got me lamo. Ka tye ka olamo, kit pa wii wiye odwogo lok, ci rwate pa iye obin kwer ki ocik. Ci nen, dano aryo guco ki iye; gin en Mose ki Elija. Luka 9:28-30.

Matayo ki Mariko gi waco cing maler ni, “inyim ceng abicel acel,” ento Luka owaco ni, “macalo ceng abicel adek.” Jo ma ocoyo i Baibul gitiyo ki kit aryo me pimo kare; acel ma kilwongo “inclusive” ki acel mukene ma kilwongo “exclusive.” I neno me acaki, gin twero nen calo gityeko woto pe ki rwate; ento nikegi ni Luka me owaco “macalo” yaro ni obedo waco i kit “inclusive,” ki ka Matayo ki Mariko gi waco, “inyim ceng abicel acel,” gityeko yaro ni gi pimo ceng opong, pe gimed iye ceng ma ocako kare me ceng abicel adek onyo ceng ma ogiko kare me ceng abicel adek. Lapok-kin man kelo nyig lok me namba aryo pi kare acel acel; acel obedo namba abicel adek, ki acel mukene obedo ceng abicel acel.

Gin ma kiketo maber ki lagoro aryo me ceng abic acel onyo abic adek, ma oa ki Caesarea Filipi gi Got me Gubalo Pire Kene, en ni, i kare ma Kristo kityeko keto lacar i 144,000, namba abic adek nyutu ngat abic adek ma tye i Oyaa pa Noa, ki abic acel nyutu kanisa ma abic acel pa Filadelfia, ma kicoyo ni obino bedo kanisa ma obedo abic adek, ma tye i wang kanisa abic aryo. Gidwokogi i abic adek i cawa me Gilorifikeshon pa Mose, Elija ki Kristo. Gilorifikeshon i got bene kityepo kwede gilorifikeshon i got i gin mukato pa Mose.

Kane Mose owoto malo i got, ogolo kwede ludito 70 ki Yosua.

Eka Mose oceto malo, kede Aarɔn, Nadab ki Abihu, kede jo ladit 70 pa Isirael. Gi oneno Lubanga pa Isirael; ki i piny tunggi nonge gin ma calo tic me kidi safaya ma kigoyo maber, kede calo polo i malengne. I bot jo madit pa nyithindo pa Isirael pe oketo cinge iye; kede gi oneno Lubanga, gi ocamo ki omeno. Rwot owaco bot Mose niya, Bi wot malo bot an i got, ki bed kany; ki abimi lapiang me kidi, ki cik, ki cikke ma acoyo; pi in iyubu gi.

Mose ocake malo, ki latic pa ne Yosua; ki Mose odonyo i got pa Lubanga. Ki owaco bot ladito ni, “Bedu kany pi wa nyaka wabino dok botu; nen, Aron ki Hur tye kede un; ka dano mo tye ki gin mo me tic, obed obino botgi.”

Mose omalo i wii got, ci lanyut ocero wii got. Duong’ pa Rwot obedo i wii Got Sinai, ci lanyut ocero ne nino abicel; ci i nino me abiro okwaco Mose aa ki tung lanyut. I wang nyith Israel, neno pa duong’ pa Rwot nen calo mac ma limo i wii got. Mose odonyo i tung lanyut, ci omalo i wii got; ci Mose obedo i wii got nino 40 gi oturo 40. Exodus 24:9-18.

Kwena pa malaika acel obedo dwogo i tho pa nyako pa Yairo, ma rwate ki baptiisimo pa Kristo. Ci i ceng aboro malubo, obino Got me Lok me Kit, ma en malaika aryo, ma okello bot musalaba, ma en malaika adek. Cal ma en malaika aryo, Got tye ki yubu aryo, pien waco pa Ladit i Got rwate ki rek aryo me gin adek. Kare adek ma Pita, Jakobo ki Yohana tye tung’ keken kwede Kristo, ki kare adek ma Ladit owaco, duto ginyutu kare aryo me nyutu pa dwon pa Ladit; ci kare aryo ma Yesu oting’o Pita, Jakobo ki Yohana, en Got me Lok me Kit. Alama me yore ma aryo me Got tye ki yubu aryo pa dwon pa Ladit ki jopwony adek, pien kwena ma aryo kare duto nyutu “bedo aryo-aryo.”

Kare me saa abicel i tung misango me otieno ki me okinyi, ma Matiu ki Marko gicoyo calo nino abicel oko ki Caesarea Filipi i got, gicoyo dok calo nino abicel pa Mose, nyaka kilwongo ne i wingu i nino abiriyo.

Rek cako ki cawa me kuro pa malaika ma aryo, ka Mose omiyo cik bot ludito 70 me gu kuro nyom obino dok. Ceng 6 ma i acaki i rek gibedo patpat, ento pud gi but i ceng 46 weng. Ceng 6 gin cawa ma kelo bot tem adek, ma gitito kwede ceng 40. Ceng 46 gitito kac pa Lubanga; ceng 6 gin cawa 6 ki tho pa Kirisito nyom Pentekos, cawa 6 ki kare me kiketo En i lany nyom tho pa En, cawa 6 ki Kesarea nyom Kesarea, ki cawa 6 pa Pita i ot i wic nyom kac pa Lubanga. Mose tye ka cwako Cik pa mwonya, ki tye ka cwako cik me kit me yubu kac pa Lubanga. Kata obedo ni Baibul owaco ni pe ngat mo otyeko neno Lubanga, ento ludito gineno Lubanga pa Israyel. Golo dwong pa Lubanga i got ki Mose ki ludito otito golo dwong ma i Got me Lok pa kit. Gi aryo tye ki cawa me ceng 6. Rek pa Mose tye ki cawa me kuro pa malaika ma aryo, kacel ki ceng 46 weng ma tito kac pa Lubanga. Ceng 40 ma otyeko cwako cik tito loro.

Pita onongo tye i Caesarea Philippi i cawa 3, ka tye ka woto bot Caesarea Maritima i cawa 9; dok, i ceng 6 ki 8, en tye i Got, ka ocano kare ki ladito 70 pa Mose, kun oneno rweny pa Rwot ma lamal, macalo ma Daniel otimo i dyel apar. Daniel oneno Rwot ki wang ki wang, macalo Gideon ki ladito 70 bene. Got me Lok kit obedo ka ma dul pa Laodikea me 144,000 gilok kitgi dok obedo dul pa Filadelfia me 144,000. Gibedo kanisa me namba 8, ma obedo kanisa me namba 6; ka en mano, wan oneno ceng 6 ki ceng 8.

Sa abicel acel ma ceto ki i keco i lacer dok i tho pa en, sa abicel acel pa Pentekote, sa abicel acel pa Kaiseria dok i Kaiseria, ceng abicel acel ma ceto dok i Got me Poko Kit, kacel ki ceng abicel acel pa Mose ma kelo i ceng apar angwen, gi i rek acel. I kin Kaiseria Filipi, ma en Panium, ki cik pa Sande, 144,000 gicimo ki lacim. Cimo man omiyo yik.

Ci an Daniel keken oneno lagam: pien jo ma onongo obedo ki an pe gineno lagam; ento lworo madit omako gi, omiyo gi oroo me giduny pire kene. Daniel 10:7.

Mose ogolo pire ki lacam ka owaco, "Beduru kany pi wa, nyaka wa dok wabino botu." Mose ogolo pire ki piero abiro i kare me kuro, ki cabite piero abiro nyutu kare me temo pi jo me Lwak macon. Ka cabite ma piero abiro ma acel agiki ogiko, kede ni cabite ma piero abiro mane obedo cabite maler ma Kirisito ogero Lwak ki jo mapol, dong Kirisito ogolo pire ki jo me Lwak macon woko weng. Kare ma jo me Lwak macon nongo twero me yub peko me remgi — ma i botgi ne obedo geno ni kwo gi ogwok ki rem pa Abiraam — ogik, ki nyako ma pe odako ki dano, ma me cawa apar aryo, odwogo kwo me timo tic. Ka kare me kuro ocake, Mose otyeko nongo Cik me Lwak, kede lok me yiko ot pa Lubanga.

Ka Petro, Yakobo ki Yohana onongo tye i got, keto alama pa jo pa Lubanga, ki dong goyo gi i wi macalo bendera, nyutu jo me kica calo Yekalu pa 144,000. Dong, lutic me cawa apar acel giketo kacel ki Yekalu meno.

Eyo ni Rwot owaco ni, “Gwok kwec, ki tim ber; pien kony na tye piny me bino, ki ber pa an tye piny me yaro. Opong ber ngat ma timo eni, ki wod dano ma omako iye; ma gwoko Sabata pe ocekone, ki gwoko lwete pe otimo peko mo keken. Pe bed nyithin pa lapii ma ogamo pire ki Rwot waco ni, ‘Rwot ogolo an woko ki jogi’; pe bed laling waco ni, ‘Nen, an yic ma orumu.’ Pien eyo ni Rwot owaco bot laling ma gubedo gwoko Sabata mara, ki yero gin ma poyo cwinya, ki omako cike na; Gin keken abimiyo gi i ot na, ki iyie lwak na, kabedo ki nying ma loyo nying pa wodi ki nyigi; abimiyogi nying ma kare kare, ma pe bi dong opoto. Bende nyithindo pa lapii ma gubedo gubo pire ki Rwot, pi tici bot ne, ki mito nying pa Rwot, me bedo lutici pa ne, ngat acel acel ma gwoko Sabata pe ocekone, ki omako cike na; Gin keken abicwayo gi i got na maleng, ki abi miyo gi yabu i ot na me lamo; gin ma guturo i mac ki rwakgi bi gamo i meca na; pien ot na bi yubu ni, ‘ot me lamo pi jo weng.’”

Rwot Lubanga, ma ocobo jo ma kikweyo oko pa Isirayel, owaco ni, “An abi dok cobo jo mapat bot en, me woko jo ma kicobo bot en.” Yesaya 56:1-8.

Pita, Yakobo ki Yohana, ki bene Moyisi, gi nyutu “jo me Isirayeli ma kiyweyo woko,” ma kiyweyo woko ki bot owete gigi ma pe gi hero gi.

Ma eni, Rwot owaco ni: “Polo obedo kom pa an; piny obedo kom me tiŋ pa an. Ot angeo ma yin bicweyo pi an? Kabedo angeo me kuc pa an?”

Gin weng man cengi an omiyo gi; ki gin weng bene obedo, Rwot owaco ni: ento i dano man abi nenone: en lacer, ki cwinyne opoto, ki lworore i lok an. En ma ogwoko dyang romo calo ka ogwoko dano; en ma otimo misango ki nyathi me ram, romo calo ka opwothe wii gwok; en ma cwala dwogo me misango, romo calo ka omiyo rek pa pwoc; en ma otero ubani, romo calo ka opako kic. Eyo, gi yero yoregi kene, ki cwinya gi oyem i tim mape rwate. An bene abi yero bal mamegi, ki abi kelo lworo mamegi irigi; pien ka an akwayo, pe gin odwoko; ka an awaco, pe giwinyo; ento gitimo marac i wang an, ki gi yero gin ma pe ocwinyi an.

Winye lok pa Rwot, un ma luoro lokne; lunyodo pa wun ma gi kwer wunu, ma gikwanyo wunu woko pi nying na, gi waco ni, “Mi Rwot obed gi lagony”; ento en bineno pi mor pa wunu, gin bi tur. Isaiah 66:1-5.

Lok ‘mor’ timore ka cawa mapol ki i yore mapol i Makitap pa Lworo; keken, lok ‘kweg’ bene timore. I kit lok pa Petero ma aa ki i Buk pa Yoel, ‘kweg’ kun ‘mor’ gineno calo wiyek, calo ‘ngat ma riek’ ki ‘ngat ma jwak,’ onyo ‘wheat’ ki ‘tares’. I kit pa Yoel, kweg ki mor nyutu jo ma tye ki moo, onyo jo ma tye ki lok pa kot me agiki, kun ki jo ma pe tye kwede. En keken ka ineno kore man, ci iromo donyo i ngec ma piny madwong pa, ‘Wegi mamegi ma gikwero in, ma gicwalo in woko pi nying na.’ Wegi meno obedo gin ma i Spalding ki Magan, pot buk acel ki aryo, gityeko lwongo ni ‘Adventist me nying keken, calo Judasi,’ ma gibiro ‘cwalo wa bot Katoliki,’ ‘pien gikwero wa pi Sabato, pien pe gityeko romo dwoko ne.’ Wegi mamegi ma gikwero in, gicwalo in woko pi lok me Sabato pa piny, pa Mose cawa abicel, ma pe romo dwoko ne. Gin ma kimiyo iye kany en ni gicwalo in woko pi adyebo me doktrin, adyebo, macalo kit ma Isaiah lwongo ne; ci adyebo me doktrin en aye lok pa kot me agiki.

Joel miyo ngec meno nying “waini manyen”, kede ka itye ki ngec meno, itye ki mor. Ka pe itye kwede, i cako ceng calo lajogi me lam i buk Joel, ka iyango ni waini manyen kityeko ngolo ki i woki. I cawa meno, i poropesia, “ikwech.” Dul ma tye ki mafuta tye ki mor, ento dul ma pe tye ki mafuta obedo i kwech. Mafuta bende obedo waini manyen, kede rwom kwede mor. Pien eni Isaiah owaco ni, “Winyo lok pa Rwot.” Dul acel yero winyo, ento dul mukene pe gi winyo dwon pa turumpet. Isaiah cimo maber dul ma gi winyo, ka owaco ni, “wun ma gilworo lok pa en.” Rwot opongo kacel joma gicwalo woko pi ngec ma obino i 9/11, kede i cik me Sunday, opongo tawasi pa Isaiah, ma gicoyo gi calo yic matura. Ka gicako mako cobo ki matek, pe ginyec dok woko ki i got maleng pa Rwot.

Ngat ma pe twero nywol onyo yath ma macero nyutu tho. Ngat ma pe twero nywol pe romo bedo ki lutino, ka yath ma macero pe tye ki ngima. Lagam tye ni ka jo ma pe jo Isra’el, onyo latic me cawa apar acel, gigamo laloc ma Sabat nyutu, gibedo ki laka ki nyako. Makwongo, ocimo jo Isra’el ma kikwero woko; ci oyeto gi malo macalo cal me lweny, ci dong ocimo kec pa en mapat. Cimo me makwongo ki me aryo nyutu kare me 9/11 dok bot cik me Sande, ka Tipu Maleng tye ka yweyo; ki keken nyutu kare ki bot cik me Sande dok i kare ka Mikael ocungo, ci dyer ma ogiko oyubo piny pe ki pimo. I kare aryo ni, dyer ma ogiko obedo lok; ka i tye kwede, kelo mor; ka pe i tye kwede, kelo mono.

Buk pa Matayo kityeko bolo i rek adek, ma rwate ki malayika adek pa Apokalipisi 14. Rek keken bene tye ki frakital me malayika adek. Rek me ariyo, cako ki chapta 11 nyaka chapta 22, en tung; pien en malayika me ariyo, ma kiketo i tung me malayika me acel ki me adek. Buk pa Matayo pire keken obedo rek ma i tung, ka wacano chapta 11 nyaka 22 i yore me chapta me lagano pa Genesisi ki Apokalipisi.

I tung pa chapta apar aryo me singruok obedo pa Matayo, kadok rek me coc ma i tung i rek me coc adek pa Matayo bene ki nongo i chapta apar aryo magi. I tung pa chapta apar aryo magi en keto lanyut pa jo 144,000. Kabedo ma i tung man kinyutu ki vesi adek, ma rwate ki vesi adek ma i tung i chapta apar aryo me singruok pa Genesis ki pa Revelation.

Peter en but me tung pa but me tung pa but me tung, ki en nyutu lami me Kricitiani ma makwongo ki ma agiki. Man aye coc me nying pa Alpha ki Omega. Palmoni bene oketo coc me nying pa En i loko nying pa Peter, ka En ocweyo enigma pa nying ‘Peter’ i leb English. Yesu owaco bot Peter i leb Hebrew, ki lokgi gicoyo i Greek, ci lacen gityeko loko gi i English. I English, Palmoni omiyo nying ‘Peter’ kun oyero nyukuta me namba 16 pa alfabet me English, ci lacen nyukuta me namba 5, ci lacen me namba 20, ci lacen me namba 5, ci lacen me namba 18, kun tye ki ngec weng ni ka En, calo Palmoni, ocweyo nying ma bi woto ki Hebrew, ci i Greek, ci lacen i English. En bene ocik ni nying me English byene enigma me yubo nyukuta abicgi me nongo namba 144,000. Palmoni, ma en bene Makwongo ki Agiki, ocik ni nyukuta me acaki i gi abicgi ki ma agiki i gi abicgi ma cweyo nying ‘Peter’ obedo nyukuta me namba 16 ki me namba 18; pien nying ‘Peter’ myero opoto i Matayo 16:18.

Kacel ki weng ma wa waco pi Pita, wa pud myero wa yubo pi "golden ratio." "Golden ratio" kicwalo ne i Matayo 16:18, pien lamedo en 1.618. "Golden ratio" tye ki kube kwede "fractal" me kit lobo, ci ka Palmoni nyutu Pita i Matayo 16:18, Palmoni tye ka nyutu ni lagony me unabii ma kiketo i twon pa Eliyakim i Isaya 22:22, ki lagony me unabii ma kimiyo Pita ki Kanisa i coc me Matayo 16:18, tye ki "fractal" me unabii.

Kesarea Filipi i cawa me 3 dok i Kesarea Maritima i cawa me 9, nyutu fractal pa cawa me 3 ka Khristo okomedweyo i kros dok i cawa me 9 ka Korneliyo okwayo Pita. Kare me Pentekost, ki cawa me 3 pa okomedweyo dok i cawa me 9 ka Pita otye i Od pa Lubanga, obedo fractal pa nino 1,260 ki kros dok i Korneliyo. Kare adek ma Lacoo owaco obedo fractal pa malaika adek; kamano bende kare adek ma Yesu okawo keken Pita, Yakobo ki Yohana. Ngec me poro ma kikano i lok me coc, ma ka Pita nyutu dul me 144,000, obedo pire tek calo adwogi mo keken ma dong obedo, ento wa pod pe waketo Pita i Panium i Daniel apar acel.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Pita, aposto pa Yesu Kristo, bot jo me wot ma ginywaro i Pontus, Galatia, Cappadocia, Asia, ki Bithynia; ma kiyero ki ngec ma i anyim pa Lubanga Won, ki pobo maleng pa Laro Maleng, pi winyo kede yiko me remo pa Yesu Kristo: Kica botu kede kuc obed mapol. Yab Lubanga, Won pa Rwot wa Yesu Kristo, ma ki kicwiny mapol pa en, onywolowa odoco i geno ma tye ngima ki cako kwo pa Yesu Kristo ki i tho, i mirasi ma pe obalo, pe kiyoto, kede pe opoto, ma kigwoko i polo pi un; in ma kigwoko ki twero pa Lubanga ki geno, pi kwer ma kiketo atir me nyutu i kare me agiki.

I eni, un mor tutwal; ento kombedi, pi kare manok, ka mite, ubedo ki peko me cwinya kun tem mapol-mapol, me tem me geno wunu, ma wel madit loyo gol ma bwinyo woko, ka bene gitem i mac, obed ononge pi pako ki luor ki dwong i kare me nyutu pa Yesu Kiristo: En ma pe uneno, un maro; i iye, ata kombedi pe uneno en, ento ka ugene, umor ki mor ma pe romo loko keken ma opong ki dwong: kun unongo ogik pa geno wunu, en aye ludwogo pa cwinya wunu.

Pi konyo woko man, nabii onongo gipenyo ki gimonyo maber, gin ma onongo giwaco pi lakica ma myero obi botu. Gimonyo ni ngo, onyo kit kare mane, ma Roho pa Kristo ma onongo tye iye onyutu, ka onongo owaco con pi yore matek pa Kristo, ki duŋ ma myero obed anyim. Botgi kiloro ni pe botgi keken, ento botwa, gi onongo timo tic kwowa ki gin ma kombedi kimiyo ngec botu ki jo ma giyubo lok maber botu ki Roho Maleng’ ma ki cwalo aa ki i polo; gin ma malaika mito maber me neno iye.

Erwate, pude lutu pa paro mamegi, bedu me loyo cwiny, ki guro pire kene pi kica ma bi kelo botu ka kigonyo Yesu Kiristo. Macalo nyithini ma winyo, pe uyubu wuwe calo leyo mukato i kare ma ne pe i ngec. Ento macalo en ma owayo botu obedo maleng, bedu bende maleng i kit weng me yubu; pien kicoyo ni, “Bedu maleng; pien an aye maleng.”

Ka ce ukwayo Ladit, ma pe tye ki yaro dano, opimo dano acel acel ki tic pa iye, otum cawa me bedo ni kany i woro; pien uneno ni pe ukigolo woko ki gin ma ketho, calo feza gi zahabu, ki i kit kwo mape ki ber ma unongone ki yore pa kwaro u; ento ki remo ma welo me Kristo, calo lam ma pe tye ki bal, pe tye ki ater; ma kicwiko con, mapwod pe kicweyo twol me piny, ento oyabo i kare magi me agiki pi in; ki ne ugene i Lubanga, ma onyolo ne ki i tho, ki omiyo ne dwong; pien geno u gi subi u obed i bot Lubanga. Pien unyiko cwinyu maleng kun uwinjo gin atir ki Roho Maleng, pi mero ma pe ki rweny i bot ludito, wone ni umaro acel ki acel ki cwiny ma maleng, ki cwiny macwer; unywal doki, pe ki cucu ma ketho, ento ki cucu ma pe ketho, ki Lok me Lubanga, ma tye kede kwo, ki bedo kare ducu. Pien ring ducu obedo calo odudu, ki dwong ducu pa dano obedo calo kwede me odudu. Odudu opoyo, ki kwede ne obur woko; ento Lok pa Rwot opongo bedo kare ducu. Ki man en aye Lok ma ki Injili kigobo botu. 1 Pita 1:1-25.