I iye “bustle”, ma James White oyaro calo yubo pa Millerites ma oko ki 22 October 1844, William Miller oneno nino i 1847, ci lacen i mwaka aryo gicweyo iye piny.

Ka William Miller onongo romo neno lacer pa kwena ma adek, gin mapol ma onongo nen bot ne calo obur ki poto bene gubedo giyik. Ento jo ma onongo rwate kwede ginyuto hera madit ki mito madit pi ne, kono oparo ni pe romo weko gi. Cwiny ne nongo doyo bot adwogi, ci noneno jo ma onongo rwate kwede; pe ginywako ne. Onongo romo weko jo ma onongo ocung cing ki cing kwede i yaro bino pa Yesu? Oparo ni con pe gubedo gikwanyo ne i yo ma pe atir.

Lubanga oyie ni obed piny i twero pa Latan, i lwak pa tho; ci okano ne i kabur pi gwokone ki ba jo ma kare kacel gikwanyo ne ki ada. Moses otime bal ikare ma onongo obino donyo i Piny ma Kigamone. Kadong, an aneno ni William Miller otime bal ikare ma onongo obino donyo i Kanaan pa polo, kun oweko twero pa cing ne odwoko ki ada. Mogo mapat gimiyo ne odonyo i man; mogo mapat myero gi waco cwiny pi eni. Ento Malaika gi tye kagwoko pore ma wel pa dwal pa Lubanga man, ci obino woko ka giyuko tarumbeta me agiki.

But ma tek

An oneno dul pa dano ma gicung matek ki kigwoko maber, gi pe giywako joma bimyero rwenyo yie ma kityeko keto i lwak. Lubanga onenogi, ocwinyore kwede. Kinyutu an dyer adek—lok pa malaika acel, ariyo, ki adek. Malaika ma tye kacel ki an owaco ni, “Peko obed bot en ma obidiyo kidi onyo obigonyo cok pa lok man. Ngec atir pa lok man obedo me kwo tutwal. Lot pa cwinyo obedo i kom kit ma gin tyeko niyweyo.” Dok kinywako an wot ikom lok man, an oneno kit ma dano pa Lubanga giyudo rwomegi ki rac ma loyo; kinywako ne ki can mapol ki lweny ma matek. Lubanga ogobo gi dyer ki dyer, nyaka onwoko gi ocake gi i p abedo ma matek, ma pe ginyalo coyo. An oneno dano acel acel ocake bot p abedo man ki gineno yiko ne. Mapat aryo, kombedi ka cwinye gumar, gi ocake iye. Mukene gi ocako kwayo bal i yiko ne. Gi mito medo maber me timo ne, ci p abedo man bino opong maber, ki dano bito ki cwinye mamaro mapol. Mukene opye ki iye me yinon ne, ci gi owaco ni kiketo ne marac. Ento an oneno ni paka gin weng mapol gicung matek i p abedo man, gi giyero jo ma opye ki iye me wek yeki gi; pien Lubanga en Lalo Madit, ki gubedo ka lwenyo bot En. Gi pwoyo lok pi tic pa Lubanga ma lamal, ma ne ogologi i p abedo ma matek, ci kacel gimalo wanggi bot polo, ki dwon madit gi yabo Lubanga. Man omako cwinye pa dano mogo ma gikwanyo bal ci opye ki p abedo, ci gin, ki cwiny mopiny, dok gi ocake iye.

Tim ma lamal pa Miller

Tic ma lamal pa William Miller omiyo “twolo ma matek” ma en “platfom ma otum, ma pe romo golo.” “Twolo” me “platfom ma pe romo golo,” kacel ki goyo kum ma bino anyim ikom “platfom” ki “twolo” ma kikelo iye icel ka William Miller otho i 1849, kityeko nyutu i merone.

William Miller en cal pa twol pa Adventism.

En bende obedo nyutu pa lok me gin matime pa Millerite ki 1798 dok i 1863.

En bene obedo alama me histori pa jo Millerite ki mwaka 1798 i mwaka 1844.

En bene obedo lamal pa lok me con pa malaika adek, caki ki 1798 dok bot Cik pa Sande.

Cal pa en obedo higa 46 ma aa ki 1798 nyaka 1844.

Namba "220" obedo cal ma nyuto en i kube pa 2,520 ki 2,300.

"Kare abiro" - 2,520 - tito pi iye.

En tye ka nyutu ki 2,300.

Neno i nino aryo pa Miller obedo kit calo ki neno i nino aryo pa Nebuchadnezzar i Chapta aryo ki Chapta angwen pa Daniel.

Kare me 1798 ocako ki Nebuchadnezzar, ci otyeko i mwaka 1863 ki Belshazzar.

Kare ma ki 1798 i bot cik pa Sande cako ki Nebuchadnezzar ci tyeko ki Belshazzar.

Calo alama pa kit ma otime con pa Millerites, en aye alama pa faundesen, ma nyutu adieri ma orwenyo i kin nongo me Alfa pa 2,520 ki nongo me Omega pa 2,300. Ka yaro lok ikom nino pa William Miller, James White onyutu ni “lakil” obedo yore me kwano Baibul ma Miller otiyo kwede. Yore me kwano eni en “Lakil pa Daudi” ma gicayo iye i wi-kub pa Miller, pien onyutu lok me poro pa 2,300 mwaka ma ogiko kane Yesaya 22:22 otyeko keto atir i 22 October, 1844.

Gin matir ma ocako yabu ki mwaka 2023 anyim, gin aye gin matir ma dong kityeko nyutu i Habakkuk's Tables 95 presentations, ci kombedi gicako tero gi i kit manyen me "Truth".

Kwac pa dwon i karapiny i July 2023 onyutu ni myero otim cwec ki ywaya pi jo ma myero gidwogo i cwiny pi waco ma kicwalo i July 18, 2020. Jo ma myero gitye i tung me nyako ma tye ki ngec myero gidwogo i cwiny kakare kwede lamo me Daniel 9, ma en lamo pa jo ma i Leviticus 26 ma giye ni gikwanyo.

Ka Miller owaco ni, "Kun onongo abedo kamano ka aloro ki aturo pi gol madit pa an ki bedo me dwogo wii, ci apar Lubanga, ci akwayo ki cwiny madit ni obicwalo an kony. Ka lacen lawot oyabe, ci dano acel odonyo i odi, ka jo weng oweko iye; ci en, kawot otyen me yeko bur i lwete, oyab dirija, ci ocako yeko bur ki gin ma pe tiyo ki i odi."

Olango ma oyabe en obedo cwinya pa Miller ka o “timo lam tutwal” pi “kony.” Yesu macalo Lami ma ada bot Laodikea tye ka goyo i cwinye, tye ka yubu me donyo. Ka olango oyabe, tice me golo woko ocako. Ka olango oyabe, “dirisa” bene oyabe, kede “dirisa” gin dirisa me polo.

Yohana neno dirica i polo oyabo i gonyo apar abicel pa Buk me Nino, ka Laa Rwot omiyo lwak pa aremo matut pa En ocungo, ci dok i lacen ki ka dako me nyomo otyeko opango kede. Lwak meno, obedo lwak pa Ezekieli ma ocungo i dwoko lok pa yamo me nyandwat ma pire tek. Lwak meno obedo Kanisa ma ogamo, ma kidoko ki Kanisa ma tye i lweny, obed Kanisa ma ogamo, ka ruc pa ngano ki magugu otyeko otime. Ruc meno bene kityeko nyutu calo doko ki kit pa Laodikea dok obedo kit pa Filadelfia. Miller oyabo cwinyne ki oweko Lami adwogi ma adwong odon i iye, en keken oruco ngano ki magugu, ci omiyo lwak pa aremo matut pa En ocako kwo.

I 31 December, 2023, Dano me Burash me Kop odonyo i rwom ka jo oceto woko, ocako tic me kwanyo kop me bal, kun tye ka keto ada ma macon pa Tebul pa Habakkuk i kit manyen me ada.

Lakony pe obino me kwanyo woko gin ma paatriak ki profet owaco; pien En keken owaco kun jo magi. Gin adier weng me Lok pa Lubanga obino ki Iye. Ento kidi ma bera mape ki pimo magi giketo gi i kabedo me bal; lergi ma ber gicwako ne me timo latic bot bal. Lubanga odwaro gikwanyo woko ki kabedo pa bal, ka diket gi dok i kit pa adier. Tic man, lwet pa Lubanga kende romo tyeko. Kun onongo otyeko kub ki bal, adier onongo tye timo latic me tic pa lami-raal pa Lubanga ki pa dano. Kristo obino me keto ne kany ma biro gudo Lubanga, kede me timo rwede pa dano. The Desire of Ages, 287.

Acel ki gin adier me acaki ma kipwonyo i 2024 en yaro ikom walo cwiny me 18 July 2020. I rek ki rek, gineno ni walo cwiny me acaki i rek weng me yub giketo 18 July 2020 calo alama me yo ma pire tek i lok me alama me dako ma pur apar. Lok me walo cwiny obedo “lageng” me yabo adiera me kabedo maler; ento i walo cwiny madit me 1844, kabedo maler en “lageng” ma oyabo walo cwiny.

Dichwo ma ogamo ogeng me tur, ma En bene obedo Leona pa dul pa Yuda, ocako yweyo bul pa lok me "Midnight Cry" i mwaka 2023. Wan dong otyeko nongo kabedo ma i nino pa Miller, ma En tye ka keto sanduku madit i wie me tebul, ka cwalo iye adwogi ma myero gubedo luro ki rweny ma maloyo ceng tyen apar. Acel i bot juwel jene obedo nyutu pa ngo ma En obedo i coc me porofeti.

Ka lok me porofeti kiyabo woko, En obedo Simba pa kaka me Yuda, ma okwako ada ma con ki oketo gi i yubu manyen me tung adek pa 'ada'. Kristo, macalo Alfa ki Omega, acel ki agiki, omiyo yubu eno rwate kacel. Macalo Lok pa Lubanga, en oyubo maber gin weng me Lok pa En. Macalo Palmoni, en oyubo maber kom weng pa matematika.

Ka Peturo tye i Caesarea Philippi, i cawa adek, en nyutu pire keken ni en Palmoni, kede keto dwong ikom "fractal me poropheti". Acel ki gin ma agiki ma Kristo onyutu pire keken calo Rwot me poropheti, obedo keto dwong ikom fractal me poropheti, ma ki nyutu ki kom Peturo i Matayo 16:18, ma obedo cal pa 1.618, ma i piny me nature gicwaco nying "golden ratio", ento Palmoni ocwaco nying "fractal me poropheti".

Wa cako keken nongo fraktal me lajwok ma obedo i iye cabit maleng me namba 27 ceto i 34. Mapwod pe wa dok cen kanyo ka wa ceto bot kitap Joel, myero kimedo ayot me fraktal me lajwok i tam wa pi gungu pa Miller.

Kare ki kubo ma Miller okwaco jo ni, “bin i neno,” kede Kirisito, macalo ngat ma yweyo turu, okwaco Miller ni, “bin i neno,” obedo 1798 paka i cik me Sunday, ento iye tye ki “fractal” i gin man weng ki kare me 1798 paka i 1863. Tye ki “fractal” mukene ki 9/11 paka i cik me Sunday, kede mukene ki 2023 paka i cik me Sunday.

Ka Miller ogamo wange i rwom me tic, en onongo nyutu lok pa kare me 1849, kare ma Rwot onongo tye ka temo me tyeko tic, ento pe oromo. Ocako kwo dok i 2023, pien en obedo Elija ma ogweyo i yoo ki Mose. Otho i 1849, ci dok otho i ceng 18 me July 2020.

Ndoto pa en gimiyo iye i mwaka 1847, ci Rwot oyaro lwet pa Iye kace aryo kede ocwalo cal pa 1850. Ka Rwot oyaro lwet pa Iye kace aryo i gin ma otimore ikom 144,000, Miller ochier ki tho.

Acaki me lweyo pa Isirayel kacel ki Yuda kityeko yubo ne i Yesaya.

Pien wi Siria en Damasko, kede wi Damasko en Rezin; i kare me mwaka 65, Efraim obibedo opoto, ma pe obedo piny. Wi Efraim en Samaria, kede wi Samaria en wod pa Remaliya. Ka pe ugene, to pe ubibedo atir. Isaiah 7:8, 9.

Lok pa lanabi omii i 742 BC; ci higa 19 anyim, i 723 BC, Israyel kityabo ki jo Asuri; ci higa 46 anyim, Yuda kityabo ki Babilon. Namba adek magi nyutu kare me higa 19, kede higa 46 ma bino anyim. Ka lok pa lanabi aryo magi ogiko i 1798 ki i 1844, i rwom, kare me higa 19 ma ocake ki 742 BC nyaka 723 BC ne obedo higa 19 me Alfa, ma ne nyutu higa 19 me Omega, ka cako ki 1844 nyaka 1863.

Miller otho i higa 5 i iye “omega” me higa 19, ki i higa 7 anyim coc pa Hiram Edson ikom “seven times” kicwalo piny. I higa 7 anyim, “seven times” kikwero woko. 1856 onongo myero obedo “sealing” ma onongo obedo i anyim pa “Sunday law” me 1863, ento onongo pe obedo.

Malaika me adek obino i 1844, 1888 ki i 9/11. Sista White onongo onyutu ni ka ot madit me New York City ogudo piny, lok adek me acaki i Buk me Revelation pot buk apar aboro gibipore.

Please provide the exact English text of Revelation 18 (and specify the version) so I can translate it accurately into Leb Lango.

Cik acel—Bang gin magi, aneno malaika moro mukene o aa ki polo, ki teko madwong; ci piny obedo ler ki kit ma maleng pa en.

En ogoyo dwon ma tek loyo, kowaco ni, “Babilon madongo oboro, oboro; kacel obedo kabedo pa jogi marac, ki kabedo pa cwinya marac weng, ki okwene pa winyo weng ma pe maleng ki ma pe gimaro.”

Verse adek—Jogi weng i piny gimato waini me cwiny marac me nyono pa, rwote pa piny bene gintimo nyono kwede, kede jocato pa piny gidoko lagoro ki med pa gin ma ber pa iye.

Malaika madwong me acel obino i piny ki ngec i lwete ne, ki kicweyo cik bot Yohana ni omed wot okawo buk matino ocam ne. Malaika me acel man timo tic acel keken calo malaika me Nyutu apar aboro ma omiyo lobo lumeny ki madwong ne. Man obedo pien malaika me acel en Alfa, ki malaika me adek en Omega, ki cako pol kare nyutu agiki.

Yesu ocwalo lacar ma tek me obino i lobo ka ociko jo ma tye i lobo, wek gicere pi dwogo neno pa En ma aryo. Ka lacar oceto ki i wang Yesu i polo, ler ma tutwal ki kit ma maler ocako anyim pire. Ki waco an ni tic ma okwako en obedo me miyo lobo ler ki kitene, kede me ciko dano pi koko pa Lubanga ma tye ka bino. Early Writings, 245.

Malaika ma acel obedo lok acel me Revelation apar aboro.

Bang gin man, aneno malaika mukene obino woko ki polo, otye ki twero madwong’; ki piny obed ler ki dwong’ne.

Malayika ma aryo en verse aryo me Revelation apar aboro.

Oyabo ki dwon ma rwom matek, waco ni, “Babilon ma madit opoto, opoto; ci obedo kabedo pa jogi marac, ci kwac pa cwin marac weng, ki ot me mako pa layeny weng ma pe maleng ki ma pe mit.”

Malaika me adek en aya me adek i pot buk 18 me Buk me Ngec ma Yohana oneno.

Jo me lobo weng gi onyo divai me kwer pa tim me lico pa iye, rwodi pa lobo bende gi otimo lico ma pe kacik kede iye, kede lutic me cato pa lobo gi obedo lonyo mapol ki pore pa gin ma nywinywi pa iye.

Rwodi weng timo zina ki malaya i kare me cik me Sande, calo ma ki nyutu i vasi adek. Lok pa malaika aryo ni Babulon obolo woko, en aye vasi aryo. Tic pa malaika acel obedo me cobo piny ki lagwok pa en, en aye vasi acel. Vasi acel obedo 9/11. Vasi aryo obedo kit me golo i woko ma odonyo mede i tung dano weng cake ki 9/11, kadi vasi adek obedo cik me Sande. Pi man, 9/11 obedo lok pa malaika adek, kacel ki cik me Sande bene. 9/11 obedo ciko ni cik me Sande tye tuki me obino, calo ma ki nyutu i vasi acel, aryo, ki adek, kadi dwon mapat pa vasi angwen obedo cik me Sande. Dwon ma acel i Revelation apar aboro obedo ciko ni cik me Sande tye tuki me obino, ci ciko en dok obedo gin ma tye ada i kare me cik me Sande.

9/11 oko bot cik me Sunday kimiyo kit calo kare me “alpha” “come and see” i kwena me Miller, oko bot “omega” “come and see”. I kin 9/11 ki cik me Sunday, kidi ma ber giketo gi i tebul me Miller i tung me odi, gigogo ki gicaro gi i piny, ci dong dano ma tye ki lonyo me piny odoko gi odoco. Malaika ma o aa piny i mwaka 1840 ki buk matidi, en obedo malaika mambere, “alpha”, ma onongo nyuto malaika ma o aa piny i 9/11. Malaika eno gityeko nyutu ne i chapta apar, ka gi waco bot John ni buk obedo swiiti, ento dong obedo bita.

Yohana ne tye ka nyutu yo me malaika ma mukwongo ma gi Millerites gityeko nyutu, ki bene en ne tye ka nyutu yo me jo 144,000. Ma mukwongo, en ne nyutu cawa me agiki, macalo kit ma nabii kare ducu gitye timo. Pik ma eni, ne gityeko owaco con ni buk bino bedo mit, ci lacen bino bedo macur. Millerites pe gine ngeyo con eni, ento jo 144,000 myero gine ngeyo eni.

Miller, calo laloc pa malaika acel, obedo simbolo me mukwongo pa ngat ma ocamo buk matino. Calo miler, myero oyiko witi ki pumba, dong oyubu nyim me witi obed unga, dok oyubo makati ma myero ocami. Opoko makati ne kun oketo iye i tung ot ne, kede okwayo dano weng ma bemito, “bi i nen.” Ento calo simbolo pa en ma ogolo buk ki i lwete pa malaika, Miller, calo Yohana, tye ka keto lok bot cawa me agiki pa malaika adek, loyo cawa me acaki pa malaika acel. I ker ne ocako ki waco wa ni otyeko okwako lok ne ki i lwete ma pe nene. Malaika me mukwongo i Yabo pa Yohana, kapita apar, tye ki buk matino i lwete; ento malaika me Yabo pa Yohana, kapita apar aboro, ma obedo omega bot alpha me 1840, pe kityeko nyutu buk i lwete ne, kacel en aye buk ma Miller okwako - buk ma aa ki i lwete ma pe nene. “Bi i nen” pa Miller obedo 9/11, kede “bi i nen” pa ngat me buras me piny obedo Cik me Sunday.

I tung pa “bi neno” pa Alfa ki pa Omega, itye ki kwena pa malaika me aryo, pien Alfa obedo 9/11, ma obedo ves acel pa chapta apar aboro, ki ves aryo en malaika me aryo ma otyeko i ves adek, ma en Cik me Sande ki “bi neno” me Omega. I mino pa Miller, malaika me aryo ki bolo piny pa Babulon kityeko tito cal kwede odii abiro me tic ki lok “ywayo”, ento lok ma opong weng nyutu ni bal tye ka loyo atir.

Malaika me acel ki malaika me adek gubino piny kede lok ma myero ki kawo ki camo i ceng 11 me dwe Agasti 1840 ki i 9/11, ki keken-gi. Ceng aryo magi rwate kwede vesi acel me chapta apar abicel me Revelation.

Gin ada me yub kiceto i coc i dwe me May me higni 1842, ki pioneer chart me 1843 ma obedo Alpha pa tabul aryo pa Habakkuk. I higni 2012, tabul pa Habakkuk kiceto i coc, ma kakare ki dwe me May me 1842.

Jo Millerite otyeko yudo cwiny piny me acel i April 19, 1844, ma onongo obedo ranyisi pa July 18, 2020. I kare man malaika aryo obino, kacel obino ne obedo rwom kwede Labi me Loro 18:2. Cwiny piny man otyeko nyutu agiki pa malaika acel. Kany ni malaika aryo obino, cawa me turo i lok me ger pa dako ma pe ogwate ocake. Kit ma otime ki malaika acel myero obedo rwom kwede kit ma otime ki malaika aryo, ka wa tero man i kit man, obino pa malaika aryo ocake rwom kwede obino pa malaika acel i 1840 ki 9/11.

Kare me kuro obino i 9/11, ma kiyaro ne ki Aparil 19, 1844. I 9/11 yamo angwen pa Islam kikweyo woko, ento dok gicono gi. Yamo angwen meno ma i Yohana gin yamo ma tek pa Isaia, kacel ki yamo me tung arii pa porofeci; ci lacar ma keto lakit ono malo ki tung arii. Ka oono malo, okwaco, “Mako, mako, mako, mako” pi kare angwen, ki lok pa Sister White. Kare me kuro ma cako ki bino pa lacar me aryo, kiyaro ne calo yamo angwen ma gicono gi nyaka 144,000 gityeko oketo lakit botgi.

Ka cwiny opore ma acel otime, Samuel Snow onongo ocobo kacel kwena me Midnight Cry, kun kicoyo ne calo dwon i lamwo i dwe me July 2023.

I Exeter camp meeting, yiko pa nyako maleng, ma pire kede temo me yep, otyeko yweyo kacel ki puroo jo Millerite, lube ki tic pa Lakwena me Kica. Exeter camp meeting oyaro keto alama; pien kuno tic oter anyim calo peya madwong ma luro, onyo calo dul me lweny ma tek, nyaka Malaika ma adek ochopo i nino 22 me October, 1844. Lagonyo pa lok me kare mukato en aye yiko.

Malaika me ariyo timo tic me yero ki weko i woko ka obino, calo kit ma otimo i poto cwinya me acel, ki otum ki rucu me October 22. I tung pa rucu ariyo, ngec pa malaika me ariyo owaco. Malaika me ariyo obedo rucu ma mede mede nyaka i temo ma agiki pa mafuta. Temo ma agiki pa mafuta kelo i temo me litmas pa malaika me adek. Temo me litmas man obedo musalaba pi Yesu, ki Paca me Gethsemane, ma nyutu ni “paca me dii me mafuta,” oywate temo me litmas pa musalaba, ki temo pa mafuta pa nyeko ma pe ocako ki laki oywate gabo od me 1844.

Tem ma agiki, ma i cogo obedo bura, obedo tem ma apar pi Israeli ma i kare me con. Kigiyiko gi ni githo i cerek. Kadi obedo Kadesh, Gethsemane onyo Exeter; tem ma agiki ma i anyim bura, ka tung aryo kigiywayo, nyutu tem ma agiki ma obedo oko 2023, ma obedo i anyim bura ma i bur ma ocengo pi Yubu pa Sande. Tem ma agiki eni obedo gonyo. Tem ma agiki onyo tem me agiki nyutu ni tye tem ma acel.

I mwaka 2023, cawa me kuro otyeko kun Lejone pa dul me Yuda oyabo kit me neno ma onwongo myero okuro, ki kwanyo lwetne. Eka ocako tic pa Samuel Snow.

Ka wa keto kare pa malaika ma acel ki pa malaika ma aryo i rek ki-lube, gin nyutu ni malaika ceno ki lok ma temo jo pa Lubanga ki dwoko ma gi dwoko i cik ma waco ni gigol lok ki gicam. Lok me yang’ol dong kiketo i wang joo paka lok me yang’ol obale. Eka malaika ma adek obino. Kare pa malaika ma adek obedo mwaka 19, ma obedo mwaka 19 me Omega ki 742 BC dok i 723 BC.

Kare me 1844 nyo 1863, ki kare me 742 BC nyo 723 BC, tye ka rwate ki keken; kede bene tye ka rwate ki kare me malaika ma acel ki ma aryo. Rek angwen magi me gin matime me porofeti rwate kwede kare ma cako ki 9/11 nyo Cik pa Sunday. Rek abic magi gibedo gin matime pa Alfa pa Miller, "Bin i nen," ki pa Omega pa Kiristo, "Bin i nen."

Abic aryo bor angwen

Ka Levitiko 26 kityeko ngeyo maber, en nyutu "kare abicel aryo" kare angwen, kede ni "kare abicel aryo" obedo lamal pa Miller ki kwena pa en. I 1842, ngeyo pa Miller pi "kare abicel aryo" kiketo i cal me 1843 ma Sister White owaco ni, "kigoyo tung ki lwete pa Rwot," kede "pe myero ki loko ne." I nyim hiny abicel aryo Miller otho i 1849, kede i nyim hiny abicel aryo kwena pa "kare abicel aryo" kiketo i coc ki Hiram Edson, kede i nyim hiny abicel aryo kijuko ne.

I mwaka 1842, tabelo me Habakkuk me acel ne kicwalo.

I mwaka 1849, Lakwena me Alfa pa ‘cawa abic aryo’ ma i wi caat me 1843 o tho.

I mwaka 1856, giweyo Lakwena me Omega me "cawa abicel aryo" ma tye i cal me 1850.

I mwaka 1863, tebul aryo pa Habakuku kigiweyo woko, ci cal pa 1863 kicwalo i wang lwak.

Nyutu me Lubanga ma kityeko yaro i acaki, ki nyutu me dano ma kityeko yaro i agiki. I tung, lako lok aryo kityeko nyutu, pien lok mariyo kar weng tye ki dogo aryo.

Malaika mokwongo

I mwaka 1842, tabelo me Habakkuk me acel ne kicwalo.

Malaika me aryo

I mwaka 1849 lakwena ladit pa cal me 1843 otho.

I mwaka 1856, lakwena manyen me cal me 1850 pe giyaro ne.

Malaika me adek

I mwaka 1863, giweyo ngec, ki gigolo piny chart me 1863.

Kare me higa 21 ma nyutu lamal angwen me “seven times”, ma kigabo gi i rwom maleng me higa 7 keken ki keken. Ngec me Alfa kityeko miyo piny (1842), lami ngec me Alfa o tho (1849), lami ngec me Omega kityeko weko woko pe ki winyo (1856), kacel ki ngec me Omega kityeko kweyo woko (1863), ma nyutu 2012; July 18, 2020; 2023; kacel ki cik me Sunday ma bino pe cok. Tho pa Miller i 1849 rwate ki July 18, 2020. Lami ngec kacel ki ngec kityeko cako odok ki tho i 2023. Ngec me Omega kombedi tye ka gibuko woko, ci pi coni bino cik me Sunday, calo ma otime i 1863.

I wot pa Millerite, kwena kiketo iye maber, ci ngat ma kelo kwena otho. I wot ma rwate kwede, kwena kiketo iye maber, ci kwena otho. Kwena odwogo i kwo i 1856 ki i 2023. Cuki i yie obedo nying me 1863, ki loyo obedo nying me kare ma rwate kwede i cik me Sunday. Puru anyim cuki i yie ki loyo me 1863 kede me cik me Sunday, golo lika pa light me omega pa capstone pa "seven times" me 1856 kitye kitero anyim, calo kit ma kitye kacako ki 2023.

Wa bi medo i coc ma anyim.

William Miller: 1782-1849

William: "mito" ki "kop me lweny" - "lagwok ma wic-tek", "lagwok ma oketo wic piny", onyo "lalweny ma wic-tek."

Miller: dano ma tye ka tiyo ki masini me nino; pam, masini ma nino nyim wek obed lyen.

Lalweny ma cwinya tek

Latic me lobo ma atir, ma cwiny atir, ma ki miyo cwinyne pe gen i twero pa Lubanga ma tye i Bibul, ento ma ki cwiny matir o mito ngeyo ada, en ne obedo dano ma Lubanga oyero pire keken me cako nyutu pi lwongo dwogo pa Kiristo marom aryo. Macalo jo yubu kit mapol, William Miller i cawa me con olwenyo ki kwor, kadong ameeno oyaro tam madito me teko ki kwallo keni. Jo i dul ma iye ocako, gi tye ki cwiny me timo keni keken, ki mito twero, ki romo kwegi, kede mito lobo mamegi macok coki—jami ma bene ne nen maber i kit agiki mamegi. Ladit mamegi ne obedo kapiten i dul lutik pa lweny pa Revolusen, kede ki golo jami ma oweko i lweny ki peko me kare ma macer meno, gin ma kelo bedo kwor i cawa me con pa Miller.

Obedo ki teko me kom maber, ki ka obedo lutino bene, onongo onyuuto ni tye ki teko me paro ma loyo ma piny. Ka obedo madongo, man dong oneno maber. Wii ne onongo tye macek, odoko maber, ki onongo tye ki kec maber me ngec. Pe onongo obedo ki lagam me yub i koleji; ento hero me nongo ngec, kacel ki kit me paro ma ki kuro ki yik mapek, omiyo obedo dano ma tye ki ngwec me yero maber ki neno ma bor matwal. Obedo ki kit pa tim maber ma pe itwero yeki, ki nyinge maber ma jo mapol ne coye; onongo gicako geno ne mapol pi matiangi i cwiny, gwoko jami ki ceken, ki kica. Ki pire tek ki keto cwiny i tic, i kare macer oywako jami ma rom pi kwo; ento kit mere me kwano onongo ogwoko piny. Onongo otime tic i kabedo mapol me cik pa piny ki me lweny ki nying maber, ki yo me donyo i lonyo ki yele oneno calo oyabe maber bot ne.

Ngec pa Lubanga pe ki nongo labongo tek pa wii, pe ki kwayo pi ngec mamer, pi i twero yweyo puk ki i koko ma lamal me atir, pien dano ki Lubar Satan gi tyeko giloko pwony me atir ki puk. Lubar Satan, ki lutegi pa dano, gi tye ka temo medo puk me bal i buruu me atir. Myero wa yeny maber duk ma okano, ka wa penyi ngec mamer ki Polo, pi yweyo jami ma dano ocoko ki cik pa Lubanga. Tipu Maleng biconyo ngat ma tye ka yeny gin atir madit kede ma wel, ma rwate ki kite me cwaro woko. Aconye bot weng ni kwano madeke i Makwalo me Lok pa Lubanga pe rwate. Myero wa yeny; mano nyutu ni myero watim gin weng ma Lok pa Lubanga ociko. Macalo ka latic me yeny gol oyeny piny ki rwatte me nongo rop me gol, kamano ite myero iyeny Lok pa Lubanga me nongo duk ma okano, ma Lubar Satan otemo tutwal me cano i wang dano. Rwot owaco ni, ‘Ka ngat mo mito timo dwaro pa En, obino ngeyo lok me pwony.’ Yohana 7:17, Revised Version.

Lok pa Lubanga obedo adieri ki ler; en myero obed lero pi tyen in, me weko i wot maber i yo, nyo i bur pa gweng pa Lubanga. Pi man keken Setan otyeko temo ki dwong me gengo yo ma kigero pi jogi ma Rwot ogwoko gi, wek gi wot iye. Pe myero icwal paro mamegi i Baibul, ka i miyo tam mamegi obed tung ma iye adieri myero opoto. Myero i wil paro mamegi i bur me yenyo; ki cwiny ma opiny, ma ocubu; kede keni mamegi ocobo i Kiriisto; ki kwayo ma cwiny, myero i yen ngec ki i Lubanga. Myero icwiny ni myero ingene dwaro pa Lubanga ma oyaro, pien obedo ikom maber pa i kene, ma pa kare matwal. Baibul obedo buk me lapwonyo ma ki twero kwede ingene yo me kwo pa kare matwal. Myero idwaro loyo gin weng, me ingene dwaro ki yo pa Rwot. Pe imyero iyenyo ki cwalo wii me nongo lok me Baibul ma itwero yilo me coye me tyek tam mamegi; pien lok pa Lubanga owaco ni man obedo yiko lok me Baibul pi giko mamegi keken. Myero i weko woko iye in gin weng me ywayo ki paro marac, ki ibin ki cwiny me kwayo i yenyo lok pa Lubanga. Review and Herald, September 11, 1894.

William Miller onywolo i Pittsfield, Massachusetts. Kwan pa kene ma lamal onongo obedo keken dwe apar aboro, ento ki kit me kwano ma maber, otyeko kwano pa pire kene. Pe ki kare ma opoto, ocako cono; ocoyo coc me nyutu, ci otongo buk me keto gin matime kare ki kare. Kwano pa kene oketo iye bot ngat me cono ma pe geno, ma gikonye i yo pa deism. I agiki pa cawa pa kene me apar aryo, otyeko bedo Justice of the Peace, ci obedo i Lweny me 1812. Gin mapol ma oneno ikare me lweny man gigoyo cwinyne dwogo bot Rubanga ma piri pa piri. Pud i 1816 dong oyub woko, ci ocako pwony me Bibul maber tutwal. Ocono ni, 'Makwalo Maleng ... obedo meraga, ci i Yesu, anongo lawi.'

I mwaka 1818, i kwano pa lok me lanen, oyubo ni Yesu binodwogo i tung me 1843. Inyim yie ma matek ki woyo pa Lubanga me timo kamano, i mwaka 1831 ocako yabo jami me kwano pa iye bot lwak i kabedo matino. Inyim bedo oyube ki J. V. Himes, luyubi me coc ma bieny, i mwaka 1839, yo oyabe me pako bot dul madwong i poto madwong. Ka jo mapol kigenye, pako pa iye, kacel ki pa jo mukene ma ogamo Kwena me Advent, opongo woko kelo mwonya madwong, ki jo nyo macalo 100,000 ma ogamo yie i bino cok cok pa Kristo. Ellen Harmon owinyo iye i Portland, Maine, i dwe me March me 1840, kare onongo tye ki higni apar aryo. Ocoyo ni, “Mr. Miller onongo oyaro lok me lanen ki atir ma tet ma oketo yie matek i cwinyo jo ma onongo owinyo iye. Odongo ikom kare me lanen, kede okelo ranyisi mapol me cweyo kabedo pa iye ma cing. Ci waco pa iye ma goro ki ma teko, kacel ki ciko bot jo ma pe gi ocoke, omako dul mapol calo gityeko kanygi.” Life Sketches, 20.