I Yesaya 28 “jo me puko ma tye ki teko i Yerusalem” gin nyutu calo “joma mabar pa Efraim,” ki calo “korona me ngwec.” “Korona” nyutu teko me lalo, “ngwec” nyutu kit pa Setani.
Jo me nyweno mwenge gigwoko yec ki jo ma odong keken (“otir”) ma gubedo “kec me wi” me rwom pa Lubanga; pien i cawa me “koth me agiki,” Lubanga oketo “lobo me rwom” pa en, calo ranyisi kun en oketo “lobo me kica” i msalaba. “Lobo me kica” i msalaba obedo ranyisi pa “lobo me rwom” i cik me Sande. Koth me agiki ocake i 9/11, ka ocake keto cal pa 144,000 ki bura pa jo matye ki kwo.
Aneno ni jami weng tye ka neno ki tutwal, kacel ki gicweyo paro gi ikom bal madit ma tye ka bino i anyimgi. Bal pa Israel myero gidony i wii wero con. Bal mo keken myero obyaro i kabedo maler, eka tic obino wot anyim. Myero kitimo kombedi. Gin ma odong i kare me bal gibicoyo dwon, Lubanga na, Lubanga na, pingo iyweyo an?
Koth me agiki tye ka bino bot jo ma maleng; dong gin weng bimeko ne macalo ma con.
"Ka malayika angwen gubiweko, Krisito obi keto teko me rwot pa en. Pe ngat mo keken nongo koth pa agiki, ento jogi ma tye ka timo weng ma gi twero. Krisito obi miyo wa kony. Ngat weng romo bedo joloyo ki ngwok pa Lubanga, kun remo pa Yesu. Polo weng tye ki cwiny ikom tic. Malayika bene tye ki cwiny." Spalding ki Magan, 3.
Twolo angwen me Buk me Nyutu, Yesaya bende opaki gi calo twolo madwong ma rweny ma onongo ogengo i nino me east wind; kamako keken, twolo angwen me lweny pa Nyutu kigengo gi ki jomalak angwen. Sister White omiyo nyinggi calo “faraga ma keco tye ka temo oyaro woko,” ma kelo “tho ki balo woko.” Twolo angwen gitye ka yalo woko kacoke-kacoke, ocako ki 9/11; ci gi ogero dwong matek i Sunday law, ci pien yalo woko weng ka kare me temo pa dano otyeko loro.
Weko Woko ki Gengo
Opuk me abicel, ma bende obedo marac me adek, ma opaco tyeko pa gin me mung pa Lubanga, kityeko tweyo ne ki lok pa nabi i 9/11, ka Islam kityeko weko woko, ci inyuma pa 9/11 George W. Bush kityeko gengo ne ki lok pa nabi. Nino pa Islam, Hagar, nino pa Ishmael, obedo cal me gengo ki weko woko. Sarah oweko ne me bedo kwede Abraham pi yuto nyithindo ki cik pa Sarah; ento pien nyeko obedo i cwiny, Sarah ogengo ne, omiyo Hagar oweko woko, nyaka lacam maleng ogengo Hagar me weko onwo woko ka owaco ne ni odwogi. Inyuma pa nywol Isaac, poto me Hagar ki Sarah omede, nyaka Abraham oyo dako lapur woko, kun kelo gengo mukene i iye.
Lacar angwen pa Islam kigweko woko i cakke me lagam me higa 391 ki nino 15 ma i buk me Revelation 9:15, ci dong gi obedo ki gengo i August 11, 1840.
Malaika me abicel ongoyo tarumbeta; awinyo dwon mo oaa ki i law angwen me kendo pa zahabu ma obedo i anyim Lubanga, ma owaco bot malaika me abicel ma obedo ki tarumbeta ni, “Yweyo malaika angwen ma kiyak i kume madit Yufurate.” Kiyweyo malaika angwen, ma kigero gi pi sa acel, ki nino acel, ki dwe acel, ki higa acel, pi kwanyo kwo pa dano acel i adek. Revelation 9:13-15.
Bang kigiweko woko Islam me keca adek me cako goro i 9/11, George W. Bush ocako lweny me bot terrorizim i piny weng, ci ogengo Islam. Kitito me acaki ikom Ishmael—ma tye calo alama me Islam—tyeko nyutu ni nyithindo pa Ishmael gibedo bot dano weng, ki dano weng bene gibedo botgi.
Lacak pa Rwot owaco bot iye: Nen, i tye ki lanyut, ci ibinywalo nyathi laco, ci ibimii nyinge Ishmael; pien Rwot owinyo peko ma itye iye. Ci en obedo dano ma orwogo; cinge obedo i kom dano keken, ci cing dano keken obedo i kome; ci obedo i wang lurem me en weng. Genesis 16:11, 12.
Islam obedo twero i agiki pa lobo ma ‘lwet pa dano weng’ bibedo i kom ne, ki Islam bibi bedo i kom dano weng, macalo kit ma dong tye ka tim maber tutwal kombedi. Tic ma pire tek pa Islam, macalo alama pa lok pa lacot, obedo me cako lweny me lobo weng. Lok man kimoko cing ki coc pa Elija ki Yohana Batisita, kede kitye kinyutu macalo ‘keco pa piny weng’ i Buk me Nyutu pa Yohana.
‘Cako pa cawa me peko’ ma kany ma kiwaco pe lube ki cawa ma masira gibicako yubo woko, ento lube ki kare macek matin ma pud pe giyubo woko, kun Krisito tye i Santuari. I kare meno, kun tic me lwoko kwo tye ka tyeko, peko bino i lobo, jo me piny gibedo gi odugu, ento gibedo ki kwanyo, wek pe ginywako tic pa lajal mar adek. I kare meno ‘yom me agiki’, onyo kweco ma bino ki i can pa Rwot, obi, me miyo teko i dwog madwong pa lajal mar adek, kacel ki weko jo ma Rwot oyero obed gi rwom i cawa ma masira abicel ma agiki gibi yubo woko. Early Writings, 85.
I 'nino' ma kot me agiki tye ka boro, Kirisito oketo lobo pa kitibwa pa en calo kit ma ki nyuto i buk Daniel.
I cawa pa rwodi man, Lubanga pa polo obiketo lobo pa rwot ma pe obityeko con; kadi pe obimiyo ne bot jo ma pat, ento obituk lobo pa rwot weng man i but but, kadi obiconye gi weng, kadi obibedo kare ducu. Daniel 2:44.
I 'cawa' ma Kristo tye ka yiko rwomne me 'duong',' gin ma en 'taji' me 'duong'' pa Kristo kicono gi lunyot ma gubo 'taji' me 'leyo'. 'Bision' pa Habakuku, ma myero kicoyo ki kityeko miyo obed 'pore' i 'tabule', nyuto ki cal maber lami me kit ma otime con ikom ada me twol pa Adventism. I lami pa Habakuku, dul aryo pa Jo-el, me 'leyo' onyo me 'duong',' ginyuto calo dul ma kiceko gi atir ki yie onyo ma ogolo malo i 'leyo'. Coc me angwen i kapita aryo owaco bot dul aryo, gin rwate ki cal ma loyo kare pa Fariseo ki Lacoo me cato. Lacoo me cato odwogo gang ki kiceko ne atir, ento 'cwinya' pa Fariseo 'pe atir', pien 'ogolo malo'.
Nen, cwiny ne ma opong pe obedo kakare iye; ento ngat ma tye kakare obi bedo ngima ki yie ne. Habakkuk 2:4.
I lok ma bino anyim, Habakkuk onyutu dul pa jo ma cwinygi gityeko yweyo i dwong-gi i “pride” calo jo ma gicen meth; kede mano, okwanyo jo me Isaiah ki Habakkuk ma gicen meth ki “pride.”
Bene, pien obalo yore ki kongo, en dano ma wii malo; pe obedo tung i ot; ma oywoyo mito me cwinye calo bur, kede en calo tho, pe romo opong; ento omako bot iye piny weng, kede ocweyo bot iye jo weng. Habakkuk 2:5.
Ber me poko wic ni lok magi i Habakuku pe keken gityeko time i histori pa Millerite, ento tyeko timegi obedo lok ma gicwalo kare-kare ki Ellen White kede joma odonyo anyim i acaki pa Adventism. Joma kicwero gi maber ki geno ma rek angwen nyuto i Habakuku, ma gityeko yaro ne i histori pa Millerite, obedo jo ma gikonye i kec ma tek me balo cwiny ma mukwongo, ma omiyo alama pi kare me kuro kede bino pa lok pa malaika aryo ma pobo ni Babilon obuto. Millerite gineno i histori me tem eno ni jo pa lagam ma mukwongo, ma i kare mukato gi ne obedo Protestanti, dong gi obedo nyiri pa Babilon. Protestanti magi gin Protestanti ma ki nyuto gi i kanisa pa Sardis, ma nyuto jo pa lagam, pien gi tye ki ‘nying’, alama me kit gi kede rwom pa lagam, ento gitye otho.
I co bot malaika me kanisa ma i Sardis ni: Gin man owaco en ma tye ki Roho abicel aryo pa Lubanga, ki nyota abicel aryo: An angeyo tic me in; in tye ki nying ni itye kwo, ento in otho. Revelation 3:1.
I tem me 1844 ma ocako i April 19, ci lacen otyeko i October 22—gin ma pe ogamo i temno giketo wi gi i malo i welo; ci ka wan wabedo kwano nyig coc ma lubo nyig coc 5, kit me welo pa dano kicwalo iye kany ki ranyisi me welo pa Papa ki keto wi kene i malo. Otyeko i nyig coc 20, kun kigamo ni Rwot obedo i ot pa en maler; piny weng obed mung.
Ento Rwot obedo i ot pa ne ma maleng: lobo weng obed otul i anyim ne. Habakkuk 2:20.
Lok ma aryo i chapta aryo me Habakuk nyutu goyo cwinya me acel pa April 19, 1844, ci chapta otyeko i lok me 20, ma nyutu maber ni October 22, 1844, ka Rwot obino ocake i hekalu pa En.
Kare angwen me bino i ceng October 22, 1844 (rek i iye rek)
Bino pa Kirisito macalo jadolo wa madit i kabedo ma maleng madit loyo, pi yweyo pa kacel, ma kinyutu i Daniel 8:14; bino pa Wod pa Dano bot Ladit pa Cawa Mapol, macalo kit ma kinyutu i Daniel 7:13; kede bino pa Rwot i kacel pa En, ma Malaki onongo opoko pi en, gin lok me nyutu pa gono acel keken; ci bene, en kinyutu calo bino pa lawot me nyom i nyome, ma Kirisito otyeko nyutu i loc me por pa nyako maleng apar, i Matayo 25.
Lok me namba 3 ki 4 nyutu rwom aryo ma gicweyo i yore me temo pa namba 2 aa i namba 20, yore me temo ma tye i kare me April 19, 1844 aa i October 22, 1844. Lok me namba 4 aa i 19 tye waco ikom twero pa Papa; ento lok me namba 14 keken waco ikom gin ma lubo dogo piny pa lacar me Revelation pot buk 18 i 9/11.
Piny obed opong ki ngec pa lamal pa Ladit Lubanga, macalo pi gubo pac pa nyanja. Habakkuk 2:14.
I yore me temo pa lacar ma aryo i cawa pa Millerite, rwom aryo me jolamo kicweyo, ci lacen gi oyaro piny i adwogi me October 22, 1844. Kit pa jo marac i coc man obedo kit pa Papasi, ci i cawa me temo man jo Millerite ma luny i yie otyeko cwalo lok ma rwate ki lok pa lacar ma aryo ni Kanisa pa Protestan odoko nyiri pa Lomo pi kwanyo lok pa Millerite. Lagam ma onyangore i cawa ma ocake i April 19 ki otum i October 22, en aye kabedo ma kit pa ngat oyaro pweny: bed ngat ma kongo wain pa Babulon ki cwiny ma malo, calo Belshazzar, onyo ngat ma, calo Daniel i anyim Belshazzar, kicwero maber ki yie. Lagam meno aye kabedo ma tuko onyangore kon, ma ocweyo piny ki ngec i gin matye atir ma kare peke ma ki yubu ki lok pa lacar ma adek. Kit me golo rwom pa ngat ma kongo ki ngat ma kicwero maber kityeko keto i kon me dwoko lok, ka dwoko lok obedo ni en kaka piny kumi ngec i gin magi, “Piny obed opong ki ngec pa dwong pa Rwot, calo pi ma gubo nyanja.” Leyo meno ocake i 9/11.
I agiki pa gin matime ma ki nyutu iye i Habakkuk dul aryo, Laa Rwot ocel obino i Yekalu ne i ceng abicel aryo pa dwe me apar, higa 1844. Obedo kamano i tyeko pa unabii ma, calo Palmoni, oyaro i lanyut apar angwen me Daniel dul aboro.
Palmoni
I ceng apar me dwe abiriyo me kalenda pa Baibul, ma i mwaka 1844 obedo i ceng 22 me dwe apar, Habakkuk 2:20 otimore, ki namba me alama "220" twero neno i 'chapta ki rec' ma nyutu loko me dispensation i tic pa Kristo i Kabedo me Maleng pa polo. Kit me porofeti pa jo 144,000 en ni gin jogi ma giluwo Dyang kama o woto weng. Luwo Kristo romo bedo luwo En i Lokne.
I Lok pa Lubanga, namba “220” i kit me alama nyutu keto kacel kit pa Lubanga ki kit pa dano, kede tic keken ma Kristo ocako i nino no obedo tic me keto kacel kit pa Lubanga ma tye iye ki kit pa dano. I mwaka 1844, i nino me 22 me dwe 10, onyo i kit me alama, 22 X 10 ma obedo “220” (22 X 10 = 220), onyo itwero waco ni, i nino keken ma nongo obedo “220” i kit me alama, Habakuk “2:20” otimore ka Kristo oceto ki i Kabedo Maleng odonyo i Kabedo Maleng Madit Loyo me cako kwero me yenyo.
Palmoni, Ngat ma ciko ma maloyo, tye i ‘penyo ki dwoko’ ma en apoyo me tung cen pa Adventism, ki Adventist mapol loyo pe gitye ki ngec mo keken ikom atir man.
Lok pa Lubanga ma loyo lok mapatpat weng, ma obedo kacel kit ma oketo i piny kede apok me iye i yie me Advent, en obedo waco ni, ‘Nyo i nino alufu ariyo ki mia adek; eka Ka Maleng biyiweyo.’ [Daniel 8:14.] The Great Controversy, 409.
Daniel 8:13-14 nyuto lapeny i veso 13, ma ki dwoko ne i veso 14. Lok me Leb Ebru “Palmoni” kigonyo ni “that certain saint” i veso 13, kede nying man pa Kirisito nyutu ni “the Wonderful Numberer” onyo “the Numberer of Secrets.”
Ka Ellen White nyuto ni lok me apar angwen obedo ludito ma i tung cen ki twolo pa Adventism, obedo oketo pire tek pa Lubanga i penyo ki lagam me lok aryo man, ma kwayo ni Kirisito, calo Lapim Nyig ma Lamal, myero obed gin ma i tung cen ma kicako kwede i yero lok man. Sister White dok dok oketo pire tek pa neno Kirisito calo lok me ada ma i tung cen pa lok mo keken, ki i lok me apar adek ki apar angwen tye neno pire atir pa Kirisito—“lajwii mo acel eno”—ma en Palmoni.
Ka Adventism oyweko “kare abicaryo” me Levitiko 26 i higa 1863, gicogo wanggigi bot Palmoni, pien kit me janabi pa peno ki lagam kityeko kelo piny i rom me “kare abicaryo” pa Musa ki “ceng 2300” pa Daniel. “Kare abicaryo” pa Musa—obedo higa 2520—ki “odhiambo ki okinyi 2300” pa Daniel—obedo higa 2300—kube megi ocweyo ki kare, ma kicimo kwede ki namba; ci Lami me kano namba ma pire tek tye i tung kany me peno ki lagam, ma gin kabedo ma i tung kany pa Adventism. Jo ma otyeko kwano coc pa Josephus romo paro lok me cing ma atir ma otyeko nyutu gin aryo ma pat ma Lubaŋa ocweyo. Acel obedo leb Ebru, ki mukene obedo kare ma kikano, ma dong mito matematiki.
Lok me apar adek openyo ni, "Kare adi?" Lok en pe openyo "cawa adi?"; en openyo "kare adi?" Ka peny tye pi mede pa kare (kare adi?) onyo tye pi cawa acel (cawa adi?) en gin ma pire tek me neno atir. Dwoko pa peny i lok me apar angwen romo nyuto cawa acel, onyo nyuto kare ma mede, kede bene romo bedo gin aryo; ento dwoko mo keken ma obed myero okete i kit me peny me lok me apar adek. Me yilo lok maber, onyo me neno maber dwoko pa lok me apar angwen, mito ngec ma atir pa kit me peny. En "cawa adi?" onyo "eka?"
Jonywe me Efraim gikwano i yoo ma pe ngec piny ni rwom 14 tye ka nyutu karacel me kare, ma gi ginyutu macalo 22 Oktooba 1844; ka gitye kamano, twero gikwanyo i loc ma wan okwaco con i The Great Controversy, ento Lok pa Lubanga pe loke, pe obur. Lapeny ‘tye kare mede?’ nyutu boro me kare, pe karacel me kare. 22 Oktooba 1844 ocako kare me bura me yenyo, kacel lok atir ma rwate ki tic meno ginyutu Lok me Ber ma pe kato, kacel gitye ki tek maloyo kwede nining ceng ma ocake.
Sarufi me Leb Ibrani tye maber keken, kede ngec acel acel bene kityeko loko ne i King James Version. Pe keken ni sarufi tero lapeny peya i yore me kare; ento bene lapeny ‘nyaka kare mane?’ en alama me poropheti pa Bibul. Ki twero nyutu ki lami neno mapol ni lapeny ‘nyaka kare mane?’ calo alama nyutu hitoria me 9/11 nyaka i cik me Sande. Wabicako ki neno alama me ‘nyaka kare mane?’ mapwoyo wabidwogo bot Palmoni kede Joel.
Pi kare adi? Yesaya Abicel
I Yesaya 6:3, malaika ginyutu ni piny opong ki dwong pa Lubanga.
Ci acel oyaro i bot acel, owaco ni, Maleng, maleng, maleng, en Rwot pa lwak; piny weng opong ki dwong pa iye. Yesaya 6:3.
Sista White oketo cing i kin bino piny pa lakwena me Buk me Nyutu rwom apar aboro ki lakwena ma i rek adek.
Ka malaika gineno ma bino, ikare ma piny weng opongo ki lagwok pa En, wer me ywayo ma loyo kigamo acel dok ikom acel i wero ma ber, “Maleng, maleng, maleng, En aye Rwot pa jo lweny.” Review and Herald, December 22, 1896.
Isaya tye i 9/11, ci openyo ni, “nyaka cawa mene ma myero ami kwena me 9/11 bot jo me Laodicea ma pe mito neno onyo winyo?” Gi waco ne ni myero odong nyaka ka siti gibalogi, ci balo me siti dong cako i Cik me Sunday, ka weyo woko pa piny kiwotogi ki bal pa piny.
En an owaco, “Rwot, nyaka kare mane?” En owaco ni, “Nyaka dyere obedo pobo woko, pe ki ngat ma bedo iye, ki ot obedo pe ki ngat, ki lobo obedo pobo matwal; ki Rwot okwalo jo i bor madit, ci bed kato madit i tung lobo. Ento pud i iye bi bedo abicel me apar, ci obi dwogo, ci obi rume: calo yoo me teil ki calo yoo me oak, ma tong-gi obedo iye ka gilego yela-gi; macalo meno, nyithindo ma maleng obedo tong ne.” Yesaya 6:11-13.
I 9/11, ka piny odoko ler ki duŋ pa Lubanga, Isaya okwiro ki mafuta me cobo lok me koth me agiki, ci en penyo ni, "nyaka kare mane" myero ocobo lok me 9/11 bot jo ma cwinygi odongo? Dwoko en ni "nyaka" cik me Sande, kun "lweyo woko madwong" obedo i tung piny. "Lweyo woko madwong" kityeko timo ki jo Adventis me Laodikea, ma Isaya i git 22 onyutu calo Shebna.
Nen, Rwot obikayo in woko i tigo madwong, ki dong obipango in maber. Dong, obiwiro ci ocweyo in calo bolo i piny madwong; kany yin obitho, ci kany gari me pire tek ma in obedo apok i ot pa ladit ma in. An abikwanyo in woko ki kom ma in, ci ki kit ma in en obikolo in piny. Yesaya 22:17-19.
Adventism me Laodikea gi weko adiera ikare me cik me Ceng abicel, ci i kany gin “gikono piny,” macalo kit ma kiyaro ne i buk Daniel, diro apar acel, lok piero angwen acel.
Obi donyo bene i piny ma lamal, ki piny mapol bi buto woko; ento magi bi wut ki cing pa iye: Edom, Moab, ki ladit pa nyith Ammon. Daniel 11:41.
Ka Yesaya openyo, “Obedo tutwal nining?”, kimito ni omii kwena bot Adventizimu nyaka i kare me cik pa Sande, ka “gi mapol” ma i Daniel 11:41 “gubalo piny,” ka gileko Sabat ki Lubanga. Bang eno gibino “gipuk woko” ki i dho pa Rwot, macalo kit ma ki nyutu kwede i Buk me Nyuto (Revelation), kama buk weng me Baibul gubedo kany ka gitung i agiki, ki kama Yesaya 22 nyuto ni Shebna “kigoyo ki matek” “macalo bul i piny madwong” ka “gikwanyo” “mabor tutwal.”
I kare meno, jo ma odong, ma kinyutu gi calo “dul me apar” (ma en “taith”) ki “dwogo”; ma i coc me gin waco, kityeko yiko gi calo yago ma tye ki “dwong” ma odong ka kikwanyo “laleng” gi. I ranyisi me poropetik, “laleng” nyutu “waco me yaro.” Ka Adventism obino i cik me Sande ki gamo ceng acel me wiki i kabedo pa Sabat pa Luba, gin gibol “laleng” gi me “waco me yaro,” ki pe dong gubedo waco ni gikwoko Sabat pa Luba me ceng agiki me wiki.
Waco lok marac bot yalo ne obedo pim ma kityeko timo i kit tic. Yalo man ma pe nyutho, ma tye ka nyuto lacor mamegi i wang Yesu Kricito keken, onongo obedo lamal pa jo Juu. Lagwoko onongo omaro miyo jopuonj mamegi ngec maler pi karo ki atir pa ogore pa Isirayel. Pi tic man, omiyo yalo ki kit me bedo maber, kede ocwako ne obed jayaro ada pa Lubanga. Jo Juu onongo gitye gi bedo ma pe kacel ki jo lobo mukene weng, ka giporo ni gitye bot Lubanga. Gi onongo kigwoko‑gi pamba iye, ki gi waco ni gitye ki bedo maleng loyo jo mukene weng. Ento gi otyeko boro ki cwinya me lobo ki cagro me cano keno. Gi onongo gico ki ngec mamegi, ento gi pe ngene jami ma Lubanga mito, kede gi opiny ki adoko ma pe atir. Calo yalo ma pe nyutho, gi opodhiyo olucgi malo, gi nongo rwate i wang ki ber, ento pe gi nyutho mo—lacor keken. Ton pa jo Juu, ki tempe mamegi ma malonga, ki yubu lamogi ma maleng, ki lami lamogi ma kiwoto ki mwalo i wi gi, ki kit lamo mamegi ma ngolo cwiny, onongo ber dok ber i wang, ento yengo piny, kimer, ki kec maber pe tye.
Yat weng i pur me yat opwoya ne pe gitye ki mabur; ento yat ma pe tye ki yar ne pe gu cako paro me mito, ci pe gu geyo cwiny piny. Yat magi gityeko nyutu jo ma pe Yude. Gin bene ne pe gitye ki bedo ma woro Lubanga, calo Yude; ento pe gi ciko ni gitye ka tic bot Lubanga. Pe gi yaro mede ni gi bedo maber. Gi ne pe gi neno tic ki yoo pa Lubanga. I botgi, kare pa mabur me opwoya pe obino kombedi. Gin bene tye ka kuro cawa ma bi kelo gi cal ki geno. Yude, ma gi okwano ki bot Lubanga kica madit loyo, gi ne tye ki tung pi kit ma gi otiyo marac kwede kica magi. Twero ma gi yaro kwede omede keken peko gi. The Desire of Ages. 582, 583.
Ka cik me Sunday obino, lwongo pa Adventism me Laodicea ni gin jo me lagam pa Lubanga odok woko, pien giyub cim me lagam me tho, ki giyweyo woko laket me lagam me kwo. Ci giyweyo yang me lwongo, ci gin ma kitero i neno obedo dul ma odong ma ki nyuto kwede Yesaya, ma i 9/11 odwogo i yoo me con, ci ogolo piny i opuk ka oneno ni yore me bedo pa iye obedo ma lonyo, ci ki puc iye ki mabur mac ma ki kwanyo ki alita. Sister White owaco wa ni mabur ma i alita nyuto puc, ento puc en keken gin ma otyeko timo ka mabur okom lips pa Yesaya.
Keng me mac en cal pa yweyo. Ka okete i lap, pe bi aa ki iye lok ma pe maleng. Keng me mac en bende cal pa rwom ki twero pa tem pa latic pa Rwot. Review and Herald, October 16, 1888.
“Yoot” ma ki iye kac ma ki coyo i piny i cawa me agiki, gin aye yoot ma ki coyo i piny ka ki yabo kidit me gonyo ma abicel aryo—ma agiki—i ves abic me acaki me Revelation chapta aboro. Isaya, kede 144,000, gi kwero gi ka yoot oketo i lwedogi; ento “yoot” en lok. Lok eno keto i lwedogi ka gi kwanyo buk ki i lwete pa malak kede gi cham.
Mi gi bed maleng ki adiera me In: lok me In en adiera. Yohana 17:17.
Gin ma "odwogo" ki bedo gin ma ocweyo piny, kinyutu gi calo yat oak ki teil; ci calo ma Kristo "omiyo iye yat kit me morali, ki omiyo obed laloc me ada pa Lubanga," yat me Isaiah bene tye ki "kit me morali" matye iyegi, ma kinyutu ki "yub." "Yub" odong ki yat, kadi bene ka gin ma obedo lapi me yaro keken kigweyo piny. "Koko maleng" obedo "yub," ki Kristo aye "koko maleng" pa poropheci. Yat jene ma kinyutu calo gin ma ocweyo piny, kacel ki nyutu pa Isaiah keken i gin abicel, kinyutu dano, kacel ki dano weng; ento "koko maleng" kinyutu calo kit pa Lubanga. Ci, gin abicel me Isaiah nyutu yweyo pa Adventism ki 9/11 dok i "cik me Sunday," ki rwate matidi ma Isaiah medo i mukato pa poropheci kinyutu weng i lapeny mamege me "kare adii?". Pi Isaiah, lagam me "kare adii?" obedo ki 9/11 dok i "cik me Sunday."
Kare me nining? 1840-1844
Agasti 11, 1840 oketo cal pa 9/11, ci ki gin matime me nyutu ma ocako ki Agasti 11, 1840 nyo otyeko i Okotoba 22, 1844, lweny i Gang Karmel ma i kind Elija ki lanen pa Jezebel otime. Ma lacen, lanen pa Baal onyutu ni gin lanen me bur, ci Elija ogero gi otho; ento i acaki pa med-gi Elija openyo ni, “en niningi ibedo gonyo i kind tam aryo?”
Elija obino bot dano weng, owaco ni, “Itye nining me ibalo wiyi i kin tami aryo? Ka Ladit obedo Lubanga, luwuru en; ento ka Baal, luwuru Baal.” Dano weng pe gidwokone lok mo keken. Ci Elija owaco bot dano ni, “An—an keken—dong atye lanabi pa Ladit; ento lanabii pa Baal tye gin dichwo 450.” 1 Kings 18:21, 22.
Elija tye i 11 me August, 1840; openyo jo me kare meno ni lok me Millerite tye ada onyo pe tye ada? En lok mukene bot Laodicea, calo ma en onongo obedo i Isaya 6.
Alufu mapol gutelo me ogamo adier ma William Miller otito, ki Lubanga otyeko okwanyo latic pa En ma tye i cwiny ki i twero pa Elija me tito lok. Calo Yohana, ma obino anyim pa Yesu, jo ma otito lok man ma dut gineno ni myero gi keto turu i pur pa yago, ki lwongo jo me cweyo tici ma rwate ki dwogo. Lok pa gi onongo oketo cako cwiny ki loyo matek i kanisa, kacel ki nyuto kit pa gi ma adier. Ka lunyodo ma dut me woto oko ki poto ma bino ocoyo, jo mapol ma onongo gityeko kube ki kanisa ogamo lok ma kelo kwedho; gineno dwogo woko pa gi, kede oyo ma rac me dwogo, ki peko madit i cwiny, gipukore piny i nyim Lubanga. Kede ka Roho pa Lubanga obedo i wi gi, gi konyo me coyo dwon ni, ‘Bworo Lubanga, kede mii yegi bot En; pien saa me bura pa En dong obino.’ Early Writings, 233.
I kare me temo pa 1840 dok 1844, jo Protestant ma gikwero lok pa Elija obed gi nyiri pa Loma, ki gicwalo adol pa Protestantism bot Adventism me Millerite. Ki Isaya ki Elija, wa tye ki jo yubu aryo ma giyubu ni lapeny 'how long' obedo alama pa gin mukato ma ocake ki 9/11 kadong otum i Sunday law. I gin mukato pa Millerite, August 11, 1840 rwate kwede 9/11, ki October 22, 1844 rwate kwede Sunday law. Ka mach okolo piny ki i polo ki ocamo lim pa Elija, kidi 12 gibedo weng giter lacer ki lim, ci oketo alama ni 144,000 obedo bendera ma kigero calo kidi ma giter lacer. Lanabi ma pe adier nono, Elija ogengo gi; kakana, United States—lati ma pe adier—obi gengo calo kingdom me 6 i Sunday law.
Yesaya gony abicel cweyo dwong i kit me tem, yweyo ki puro opwot i iye jo pa Lubanga, ki 9/11 nyo i bot Cik pa Ceng Abicel. Elija tye ka tongo kit me Laodicea me jo pa Lubanga, ento bende tye ka keto angeya ikom yubu ikin lanen ma atir ki lanen ma goba, kacel ki ngec ma atir onyo ma goba. En aye, kacako ki August 11, 1840, nyo otum i October 22, 1844, tem me porofetik otero bot jo Protestant me kare pa Sardis; ci kaka mac i Got Karmel oketo pongo i dul aryo, dul aryo bende onen kwede i 1844. Dul acel i kit me temo obedo jo me dul pa Lubanga ma pud tye ka obedo jo me dul pa Lubanga me con; ki dul mukene obedo Millerite Adventism, ma i October 22, 1844 Lubanga obino donyo i dul kwede. Kare me temo ki pongo en aye lok me Vineyard, pien i tyen acel kono Millerite Adventism onwongo onyutu ni obedo lanen ma atir, ci i tyen acel kono Protestantisme me Sardis ocako timo rwom pa en calo Protestantisme ma ojuki. Kaka lanen pa Baal onwongo onyu tigi ni gin ma goba, ka cen jo me dul pa Lubanga ma con bende onyu tigi, ci jo Millerite oneyo gi calo nyara pa Rome. Lok me Got Karmel, kacel ki tyeko gin meno i cawa pa jo Millerite, kelo angeya me aryo pi Yesaya gony abicel ni lapeny, ‘kare adii?’ en alama pa kare ma ocako ki 9/11 nyo i bot Cik pa Ceng Abicel.
'Rwot Lubanga pa Abraham, Isaka, ki Israel,' lanabi okwayo, 'tim obed ngeyo i tin eni ni In itye Lubanga i Israel, ki ni an latic pa In, ki ni an atimo gin weng man ki cik pa In. Winya, A Rwot, winya, paka jo magi ngeyo ni In itye Rwot Lubanga, ki ni In idwoko cwinygi dok cen.'
Twol ma loyo cwiny ki kit maleng matek ocungo i wi dano weng. Lapriist pa Baal giyiyi ki luoro madwong. Pien gi ngeyo balgi, gineno ni dwoko kum me balgi obi i tem ikomgi.
Pe otyeko kwayo pa Elija, to leb me mac, calo loc ma ler-leng, obur ki polo i kom ma ogwal malo, omoko rwate, ololo pii ma i bur woko, kacel ki omoko kidi pa kom pire keken. Ler pa mac olero got, kun olia wange pa jo mapol. I coo ma piny, kama jo mapol tye ka neno ki cwinya pe kuc kit timo pa jo ma i wi got, obur pa mac nen maber, kun jo weng gumito i neno ne. En calo cal me mac ma i Red Sea ogoro nyithindo pa Isirayel ki lwak pa Misri.
Dano matye i got gi kwanyo wiyegi piny i lworo i bwot Lubanga ma pe nen. Pe gi twero mede neno mac ma ki polo ocwalo. Gi bwoyo ni mac obi camgi; kede, ka gi poko cwinye woko i ticgi me yee ni Lubanga pa Elija obedo Lubanga pa laditgi, ma gi mito bedo gi bwot iye, gi wuo kede dwon acel, “Laa Rwot, en aye Lubanga; Laa Rwot, en aye Lubanga.” Ki ceke ma peke, kwon mane gi wuoyo oyabo woko i wi got, kendo odwogo i piny matye ii tere. Pien, Isra’el ocung woko; pe dong gicayo; gi loko cwiny. Pien, dano oneno kit madwong me gicoyo nying Lubanga. Kikome pa woro Baal, i kobo ki tic ma rwate ma Lubanga ma atir mito, dong oyabe maber weng. Dano gi ngeyo kom pa Lubanga ki yec ne i gudo lany ki koth, nyaka obedo ma gigamo nyinge. Kombedi gi tye pire tek me yee ni Lubanga pa Elija obedo maloyo nyigogi weng.
Nyaka kare adi? Mose
Cawa ma acel ma lapeny me alama, ‘cawa ade?’ kiwaco i Lok me poropesa, obedo i kwo marac ma aboro ma otime i kom jo Ijipti i cawa pa Mose. Kwo marac ma aboro obedo ‘locusts’ (alama me Islam) ma kikelo gi ki ‘east wind’ (alama me Islam).
Mose ki Aron obino i bot Farao, ci gi owaco bot en ni, ‘Ma eni ni Lubanga Rwot pa jo-Hebru owaco: Pien kare nining in pe iketo piri piny i wang an? Yweyo jo amara wot, pi gubed gilimo an. Ento, ka in pe iweyo jo amara wot, nen, kin abiro okelo akuru i piny mamegi; gin bicwilo wi piny, piny pe binene; ki gin bicamo dong ma odong botu ki kidi me lela, ki bicamo yot weng ma tye medo botu i lum. Gin bipongo ot mamegi, ki ot pa lutic mamegi weng, ki ot pa jo-Misri weng; ma cwin mamegi, onyo cwin pa cwin mamegi, pe gineno, ki kare ma gitye i piny okato tin kombedi.’ Ci en odwogo iye, oaa woko ki bot Farao.
Latici pa Farao owaco bot en ni, “Ngacel ngat man obedo kop i wa? Wek lacho wot, myero gubed me timo tich bot Rwot, Lubanga gi. Pud pe itye ki ngec ni Misri dong obale?”
Gikelo Moses ki Aron dok bot Farao; Farao owaco botgi ni, "Wut, tim tic i bot Rwot Lubanga mewu; ento nga gin ma biwut?"
Moses owaco ni, “Waceto ki lutino wa ki ladit wa, ki lawi wa ki nyako wa, ki loke wa ki dyang wa waceto; pien wa myero watim mere bot Ruwa.”
En owaco botgi, “Mi Rwot obed kede wunu macalo an abiro weyo wunu ki lutino wunu; nen ni, pien peko tye i anyim wunu. Pe kamano: wut kombedi, wunu ma laco, ki tim tic bot Rwot; pien mano onongo wun mito.” Ci gi kwanyo woko ki bot Farao.
Rwot owaco bot Mose ni, Ket lweti i wi piny pa Misiri pi ajwara, mondo gibin i wi piny pa Misiri, gi min yier weng me piny, bene gin weng ma kal me polo okwongo cen. Mose onyutho twakne i wi piny pa Misiri, kede Rwot okelo yamo me tung ceng i wi piny pi ceng weng, ki pi odii weng; ka okinyi obino, yamo me tung ceng okelo ajwara. Ajwara ogolo malo i wi piny pa Misiri weng, ki gibedo i tong piny pa Misiri weng; gitye matek atir; con pe obedo ajwara calgi, ki bangegi pe binedo calo gin. Pien gigengo wii piny weng, omiyo piny obedo buth; gi min yier weng me piny, ki megu weng me yadi ma kal me polo okwongo cen; pe odong gin mo keken ma yier i yadi, onyo i yier me pur, i piny pa Misiri weng.
En dong Farao ocako kwayo Mose ki Aron otito; ki owaco ni, “Atyeko timo richo bot Rwot, Lubanga mwu, kede bot wunu. Kombedi ento, i weki an richo na man keken i tung’ acel, apeny wunu; penyu Rwot, Lubanga mwu, obed ogolo ki i an tho man keken.” En owuok bot Farao, openy Rwot. Rwot ocoyo yamo madwong ma tek me tung cen, ma ogolo lagony woko, oketo-gi i Red Sea; pe onwongo tye lagony acel peke i kom ducu pa Misri. Exodus 10:3-19.
Ma acel, “Rwot Lubanga pa jo‑Hebru” openyo ni, “Pi kare adii ibalo kiyube piny i anyim an?”; ci dong lacoo pa Farao dogi openyo Farao ni, “Pi kare adii ngat man obedo lacup iwa?” Lapeny man kityeko penyo i kare me bal me aboro, ma rwate kwede 9/11 pi lok mapol. Bal me apar obedo goyo tho pa gin ma nywako me acel, ma rwate kwede musalaba, ci dong obed ki bwor cwiny i but “Red Sea”, ma ngec me Lamo omoko rwate kwede bwor cwiny pa latic pa Yesu i bot musalaba, ma rwate ki Bwor Cwiny Madwong pa jo Millerite i 1844. Atura adek magi weng rwate kwede Cik me Sande. Bal me apar obedo Cik me Sande, ci i con con, bal me aboro okelo “locusts” i “poyo me tung’ anyim.” “Locusts” ogero opong piny weng, macalo Islam tye ka omoko piny weng kombedi, pien opwodho ocel pa en ki “immigration” ma kica. Nining pa Latin pa “desert locust” en “locusta migratoria,” ma nyutu pwodho pa Islam ki “immigration” ma kityeko nyutu i kit‑nen pa piny calo “migration.”
Peko me ochiko onongo obedo kec ma ki twero keto kede cing.
Rwot owaco bot Musa, “Yar cing mamegi i polo, pi obed otur i lobo pa Misri, otur ma romo cimo.” Musa oyar cingne i polo; ci otur ma mot tutwal obedo i lobo pa Misri weng pi ceng adek. Pe gineno acel ki acel, pe bene ngat mo otunge woko ki kabedo ne pi ceng adek; ento lutino pa Isirael weng ne gi tye ki ler i ganggi. Exodus 10:21-23.
I cal me "how long" ma kityeko yaro ki Got Karamel ki Elija, tye lapok ma oneno ka mac obur ki polo. Lubanga pa Elija otime gin ma Baal pe twero timo. I mukato pa Millerite, lapok kityeko miyo bot Protestantism pa Sardi ma oboto ki Adventism pa Millerite. Ki Mose, lapok obedo oturu onyo liel. Liel obedo i ot pa Jo-Hebru. Aisaia dong mii wa ngec ni gin ma pe tye ki liel i rek pa Mose, kacel ki gin ma Elija obalo, kede gin ma gwire woko agwata pa Protestantism i kare pa Millerite, gin "jogi" ma "winyo" "adada, ento pe ginenge; ki neno" "adada, ento pe gipeko." Eka kityeko waco lok pa jogi ni, "Tim cwinya pa jogi obed matut, ki tim gedo pa gi obed matek, ki yew wanggi; pede gi nen ki wanggi gi, ki winyo ki gedo gi, ki nongo ngec ki cwinya gi, ki gilok dok, ki gubed gi yot."
Isaya ne obedo mito timo tic, ento tic ma kiketo iye me nyutu lok bot joma pe bi winyo odoko pire tek; pen owaco ni, “Rwot, nyaka kare mene?”
Bal apir pa Ijipita ma adek agiki miyo adwogi pi tung adek ki 9/11 i bot cik pa Sande. I August 11, 1840, kwena pa malaika ma acel omino teko; i April 19, 1844 malaika ma aryo obino, kadong i Camp Meeting pa Exeter, August 12–17, kwena ne omino teko; kadong malaika ma adek obino i October 22, 1844. Malaika ma adek rwate ki cik pa Sande, kamano nyutu yore me wot i tung adek; pien pe itwero bedo ki ma adek labongo ma acel ki ma aryo.
Kwena me acel ki me aryo onongo kimiyo i 1843 ki 1844, ki kombedi wan tye i yaro pa me adek; ento kwena adek weng pud mito yaro. En pire tek kombedi calo con con ni kikobo dok dok bot jo ma tye ka yeny ada. Ki coc ki dwon, wan mito cwalo yaro, ka nyuto rwomgi, ki kit me tic kwede lok pa porofeci ma kelo wa i kwena me lami pa Lubanga me adek. Pe romo bedo kwena me adek ka peke me acel ki me aryo. Kwena man wa mito mi bot piny i coc ma ki goyo, i waco, ka nyuto i rwom pa mukato me porofeci gin ma obedo con ki gin ma bi bedo. Selected Messages, book 2, 104, 105.
Ki lamo pa Lubanga, kityeko nyutu ni bal ma me apar pa Misri rwate ki Kurusi, ki poto cwiny ma ocake kwede. Omiyo bal me apar en obedo lok me adek; ma i kicwinya me porofetik, myero lok me acel ki me aryo weko anyim. I 9/11 Rwot openyo Farao, “kare nining?” ci dong i kono, latic pa Farao bene openyo, “kare nining?” Ka Mose ocwalo lapeny pa Lubanga me “kare nining?” bot Farao, ci mapwod pe latic dwogo lapeny pa Mose bot Farao, Mose nonye kare me loko wot, ni, “ocoyo woko, ci o aa woko ki bot Farao.” Cweyo 10:6.
9/11 obedo kare me dwoko tung me porofeti, ma kireyo calo kit i kare ma Mose omiyo kome me apuk ma obino ki yamo me tung anyim.
Tye kare ma gikel yiko madwong i lok me con pa piny mapol ki pa kanisa. I rwom pa Lubanga, ka kare ma matek magi mapatpat obino, kimiyo ler me cawa meno. Bible Echo, August 26, 1895.
Peko ma obino anyim ocweyo cun onyo otum, malubo ki rwom ma itye iye. 9/11 obedo “tung me yiko yore i gin pa kare me pinyno ki pa Kanisa.” I kare meno, jo pa Lubanga kicoyo gi me dwogo ki wot i yore macon; ento gikwero wot iye, ki pe giwinyo dwol me tarumbeta. Pwoyo i kin cun ki otum kityeko otime inyim Elija, ki Mose openyo ni, “pud adii?” En dong medo waco i coc man ni:
Tye kare ma loyo tutwal i lok ma otime con pa piny ki pa Kanisa. I cing pa Lubanga, ka tem mapatpat magi obino, ler me kare meno kimiyo. Ka kigamo, wot anyim i kwo me cwinya; ka kiketo woko, dok piny i kwo me cwinya ki poto bote odonyo anyim. Bible Echo, August 26, 1895.
Wabimedo kom me ‘kare mene’ i coc ma bino.
I dwe me May, 1842, gidutu General Conference i Boston, Massachutes. Ikare ma gicako dul man, Owadwa Charles Fitch ki Apollos Hale, pa Haverhill, ginyutu cal me lok me nabi pa Daniel ki Yohana, ma gigoyo iyi lada, kacel ki namba me lok me nabi, ma nyutu kit ma lok magi otimore. Owadwa Fitch, ka onongo tito ki cal ne i wang General Conference, owaco ni, ka onongo tye ka neno lok me nabi man, oparo ni, ka onongo twero kelo jami macalo ki ma ki nyutu kany, obimiyo lok man obed yot, ki obiweyo yot pi onyutu ne bot jo me winyo. Kany obedo twic maloyo i yore wa. Jogi man gitye timo gin ma Rwot otyeko nyutu Habakkuk i neno ne pi higni 2,468 con, waco ni, ‘Coyo lok me neno, ki i timo ne maler i tabul, pi ngat ma kwnyo ne obed twero ocwal. Pien neno pud tye pi cawa ma kiketo.’ Habakkuk 2:2.
Ingo ka gityeko waco lok manok ikom jami eni, kimiyero ki dano weng ni kicwalo i lithograph mapeca dul adek macalo eni, ma kityeko timo oyot. Ki lwongo gi ‘mapeca me ‘43.’ Man obedo Konferens ma tek tutwal. The Autobiography of Joseph Bates, 263.
Atyeko neno ni cal me 1843 onongo otere ki lwak Rwot, kede ni pe myero ocoyo ne; ni lim ma iye onongo obedo calo kit ma En onongo mito; ni lwakne onongo i wi ne, omwoko bal i tung lim mogo, pi pe ngat mo romo neno ne, nyaka lwakne okwanyo woko. Early Writings, 74.
“Obedo cobo me tyeko pa jo mukwano ma pwonyo me Second Advent kacel ki papula gi, ka ginywako i ‘wiye me niye ma con,’ ni kwanyo me chart obedo tyek pa Habakkuk 2:2, 3. Ka chart obedo gin ma ajwaki pa lanen (kadi jo ma gikwero man gibayo niye ma con), ci gin man twero nyutu ni mwaka 457 BC en mwaka ma kikome iye me kwan kwede nino 2300. Omito ni 1843 obed mwaka me acel ma gicoyo ka gikwanyo ka lok me kare, pi ni ‘lanen’ myero ‘oturo,’ onyo obed kare me tur, ma iye gurup me nyako ma ngwen gi myero ginin ki gituru i kom lok maduongʼ me kare, cokcok ka pe gitye ka gibino cogo gi i dwong me “Midnight Cry.” Second Advent Review and Sabbath Herald, Volume I, Number 2, James White.