Levitiko 23 nyutu sere me acaki ki sere me agiki; calo sere eni obedo ma peya‑ki‑lamal pa Lubanga i kit, kede rwate ma rom maber me kit pa acaki ki pa agiki i kit pa weng. Sere me acaki ki sere me agiki rwate kwede cingi. Levitiko 23 waco pi Palmoni, Lami‑pimo ma lamal, dok dok. Levitiko 23 rwate maber ki lamal kwede kwena me kare me agiki pa 144,000.

Namba “23” nyutu kwero, ma obedo kayo kit pa Lubanga ki kit pa dano me bedo dong acel. Nying Levitiko nyutu lupirisiti pa jo 144,000; pien lanabi weng waco ikom nino me agiki, ki lapirisiti me nino me agiki obedo jo ma Petero nyutu gi calo lupirisiti mamaleng. Lupirisiti mamaleng pa Petero obedo jo ma ngeyo medo pa ngec ma cweyo kwena me “Midnight Cry.” Jo ajwaka, onyo jo marac calo Daniyeli nyutu gi, gi kwer medo pa ngec; ki Hosea nyutu wa ni pi gin man, gi kwer woko ki bedo lapirisiti.

Jo pa an gupoto pi peya ngec; pien iweyo ngec, an bende abi iweyo in, me pe ibedo jadolo pa an; pien iweko cik pa Lubanga mamei, an bende abi weko nyithin. Ka gimedore, bene gitimo richo i an; pi mano abi yubo kica gi i kwer. Hosea 4:6, 7.

Jo lunyut pa Ephraim, ma Isaiah bende lwongo gi “crown of glory”, kitgi ma lamal odoko “shame.” Hosea cimo pire kene ni gin ma gikwanyo medo me ngec i nino me agiki obedo Kanisa pa Seventh-day Adventist ma Laodicea, pien oco ni, “Dano na.” Dano ne bigeny woko me bedo jadolo, ci mano obi i kare ma angwen, ma en ma agiki, pien pe bipo paro lutino gi; lutino tye calo kare ma agiki.

Bedo acel

Nying pa “Levitiko 23” tye ka nyutu ni “bedo‑kacel pa kit me jodolo pa 144,000.” Adieri man twero nongo keken ki nying pa kitabu, kacel ki namba pa chapta. Bedo‑kacel, ma Levitiko 23 tero lok ikom en, tye ka nyutu ni “bedo kacel,” ki tye ka nyutu keto kacel kit pa Lubanga ki kit pa dano. Keto‑kacel man kityeko cwalo ne ki alama mapol i Lok pa Lubanga; acel i gine en ni, temple pa dano myero obed kacel ki temple pa Lubanga.

Templu pa dano tye ki kit me kromosom "23" me laco ki "23" me dako. Pita nyutu ni rwom pa lami ma "144,000" obedo "ot me tipu." Kromosom magi rwatore kacel calo kit ma laco ki dako rwatore; ki gin ma Lubanga oketo kacel, pe ngat mo ogonyogi. Nyome obedo cal mapat me "bedo-macel." Levitiko "23" nyutu ni obedo rwate-kacel pa templu pa Lami Madit pa Polo ki templu pa lami ma gin "144,000."

Nyig me Coc 22

Cele me cawa me acaki i Levitiko 23 kityeko yaro gi i vese 22 me acaki me chapta, ento cele me cawa me agiki kityeko yaro gi i vese 22 me agiki me chapta. Vese me agiki obedo vese 44, alama me 1844, ka Cawa me Atonement ma antitipikal ocake i ceng me 10 me dwe me 7, me tyeko gin ma Levitiko 23 owaco. Chapta 23 kiyayo ne i dul ariyo me vese 22; dul ariyo magi tye ki kube i ngec pien gin cele, ento ki ywayo gi i ngec kun tic pa Kristo i lawang ki i Ka Maleng, ma ki yaro ne ki cawa me acaki, ki tic pa En i Ka Maleng Madit ma ki yaro ne ki cawa me agiki.

22

Cer me spring ki me fall dogi aryo gicweyo gi ki rek 22, ki rek eni gi rwate ki abet pa Hibru ma tye ki nyig lok "22". "22" obedo apar acel pa "220", ma obedo cal pa rwate me bedo Lubanga ki bedo dano. "220" nyuto cako pa mwaka 2,520 me ywayo Juda, kacel ki cako pa mwaka 2,300 ma okato i Nino me Golo Kica. Cako pa 2,520 en iye 677 BC, ki cako pa 2,300 en iye 457 BC, omiyo nyuto ni mwaka 220 obedo kube me lok pa lanen me goyo i wi piny lwak pa Lubanga ki lok pa lanen me goyo i wi piny pabit pa Lubanga. Lok pa lanen magi aryo gutyek i bot obino pa Nino me Golo Kica ma antitypical i October 22, 1844.

Ikare en, tic pa Kristo me keto kacel yekalu pa dano ki yekalu pa Lubanga ocako, ki i kare meno, Habakuku 2:20 ki Joni 2:20 weng ocokore. Habakuku onongo onyutu ni Lubanga tye i Kabedo Maleng Loyo Weng, ki Joni oketo i coc ni yekalu pa Millerite, ma onongo obidonyo ki geno iye i Kabedo Maleng Loyo Weng meno, onongo ogiko kare me higa 46, ma oyaro yab me yekalu pa dano pa Millerite ki 1798 i 1844. Lok me higa "46", ma obedo ki "23" ki "23", kityenyo gi ki tic pa William Miller, ma con con ocako cwalo kwena me lok meno i 1831, higa "220" malubo kacweyo i coc me King James Bible. Lok pa Lubanga ma ocweyo i coc i 1611, okete kacel ki lacot pa dano higa "220" malubo ne i 1831. Piro me cawa me spring ki piro me cawa me fall weng kityenyo gi ki nyig lok "22".

Nyig lok abicel aryo ma gitye ki rek aryo i kom gin acel keken mito ni, ki kit janabi, nyig lok abicel aryo ma acaki myero kiketo i wii nyig lok abicel aryo ma dong anyim. Ka i yik rek aryo ni i kit man, in itye kamedo kacel tic me abila ki Kabedo Maleng, ma ki nyutu i lewic me dwe me anyim, kacel ki tic pa Kiristo i Kabedo Maleng Maloyo Weng. I rwom man me janabi, mano nyutu medo ot pa Lubanga aryo bedo kacel, ma nyutu tic pa Kiristo me miyo bedo acel.

Ka giceto verse 1 bot 22 rwate ki verse 23 bot 44, rek me poro kicweyo mede, ma kikwedo cabane ki letta 22 me alfabet pa Hebru, kede alama ma nyutu i namba “22”, kede bene alama ma nyutu i cer, kacel ki tyeko pa cer magi i cuk me lamal.

Acaki pa fiesta me Spring nyutu Sabat pa nino me abiro, ki agiki pa fiesta me Fall nyutu Sabat pa mwaka me abiro. Kirisito, macalo Alfa ki Omega, oketo Sabat i acaki ki i agiki pa joneno aryo me ‘22’ i rek pa jodolo pa 144,000.

Sapata pa nino abic aryo obedo ler ma patpat i acaki me Nino me Atonement ma Antitipiko i mwaka 1844, ki ler pa Sapata pa mwaka abic aryo obedo ler i agiki. Sapata pa nino abic aryo bende obedo cok me lamal ma acel i Levitiko "23", ki Sapata pa mwaka abic aryo obedo cok me lamal ma agiki i pot buk en. Sapata obedo Alfa ki Omega pa rek pa jodolo i pot buk "23". Sapata pa nino abic aryo, ma en acel me acaki, obedo Alfa pa tic pa jodolo pa jo 144,000; ki Sapata pa mwaka abic aryo, ma en agiki, obedo Omega pa tic pa jodolo pa jo 144,000.

Gin ma tye i rwate kwede Lubanga woto i ler pa Ceng pa kit ma kare. Pe gi golo ducu Laler-gi ki kwanyo yo-gi i bot Lubanga. Ler pa polo orwategi. Ka gi luny i agiki pa gin ma otime i piny man, ngec-gi me Kristo, ki lok pa nabi ma kom en, medo madwong. Gin tye ki rwom ma pe tye agiki i wang Lubanga; pien gin kacel ki Wode. I botgi, Lok pa Lubanga tye ki ber ma loyo weng ki kamor maber. Gi neno rwate ne. Adiera kiyabo botgi. Tito me dwoko rwom okano ki ler malwol. Gi neno ni Lok pa Lubanga obedo lagony ma yabo mijara weng ki yeko peko weng. Gin ma pe gi rwako ler ki woto i ler, pe gibineno mijara me kare pa Lubanga; ento gin ma pe gicero me teto musalaba ki lubo Yesu, gibineno ler i lere pa Lubanga. The Southern Watchman, April 4, 1905.

Kany, “macok ki agiki pa tariik pa piny man,” i agiki pa Nino me Yweko Bal ma antitipikal, “tito me Obedo Ringo” kiketo iye “lumeny ma lanyut” calo ma obedo tito me Sabat pa nino abiro i cako pa Nino me Yweko Bal ma antitipikal.

Yesu oyweyo kop me sanduuka, kede an onene tabul me kidi ma iye kicoyo Cik Apar. Arwenyo atir ka an nen cik ma angwen i tung atir pa cik apar, ki lero ma lamal ma tye ka yiko ne. Malaika owaco ni: ‘En keken i kin cik apar ma tye ka nyutu Lubanga ma ngima, ma ocweyo polo ki piny ki gin weng ma tye iye. Ka kityeko keto nger me piny, kadong nger me Sabat bene kityeko kete.’ Testimonies, Dul 1, pot 75.

Sabat pa nino me abiro, ma obedo “faundesoni”, ocako Leviticus 23; ci Sabat pa mwaka me abiro ogiko lagam pa jalami, ma kineno calo piro me “spring” ki “fall”. Sabat pa mwaka me abiro nyutu ot pa lamo ma gicweyo i faundesoni. Sabat pa mwaka me abiro i agiki kineno calo 2,520, macalo ni Sabat pa nino me abiro kineno calo 2,300. Sabat pa mwaka me abiro nyutu “doktrina me bedo pa Lubanga i ringo pa dano.” Sabat pa nino me abiro obedo alama pa Lami ma ocweyo gin weng, ci Sabat pa mwaka me abiro obedo alama pa kit pa Lubanga ma orwate ki dano.

Yaro rek me obed atir

Ka wa rwate lacer me Spring ki lacer me Fall i Levitiko 23, lacer me Paska ki lubo iye nino malubo lacer me makati ma pe tye ki yisiti, me nino abicel aryo; ci lacer me Firstfruits lubo nino ma lubo cako pa lacer me makati ma pe tye ki yisiti me nino abicel aryo. Alama me yoo adek i nino adek.

Kare me ceng abicel aryo pa Mere me Makara ma pe ki yisiti cako ki tuk lamal, ci dok otyeko ki tuk lamal. Ceng ma lubo cako Mere me Makara ma pe ki yisiti, obino Mere me Kec me Acaki; kede tye kwede yubo me kec me acaki me bali i cawa me ceng wii. Pentekositi, ma bene kwongo ni Mere me Sabiit, obedo inge bot Mere me Kec me Acaki ceng abic apar—Mere man aye cako kare me sabiit abicel aryo ma otyeko i ceng angwen apar abicel angwen—ci inge bot en obino Pentekositi, ma nyutu “apara abic.”

Paska cako i kare me pyem i ceng apar angwen. Paska pe obedo pwec maleng.

Ci i nino me apar abic, mwec me nino abicel aryo pa bredi ma pe ki yisiti obino. Nino me acaki ki nino me agiki pa mwec me nino abicel aryo gin rwom ma maleng.

Chieng’ malubo, chieng’ me 16, chieng’ me First Fruits obino. Ci wiki me 7 ma kicono ne i bot Loka me Pentekote ocako; kede Pentekote obedo acel i cok maleng’ me 7 ma kityeko yaro i loka me spring ki me fall. First Fruits pe obedo cok maleng’.

Eka i ceng me acel me dwe me 7, dugu pa tarampet obedo cok me maleng.

Nino me Yubo Bal, i nino apar me dwe me abic aryo, obedo lwak maleng, ento pe obedo cer.

Nino ma acel pa cer pa Weema en kacoke maleng. Piny cer ma romo nino 7, bene obedo nino ma 8 pa Weema, ento nino ma 8 kicoyo ne calo woko ki kare ma cer nyutu. Nino ma 8 eno en kacoke maleng.

Man rwate ki cunge ma maleng abicel, ka i medo ikom Sabat me nino me abicel ma oyabo cer. Cunge ma maleng abicel ki cer abicel; ento gikwano mabalo ki me cunge ma maleng. Alama me yore ma acaki ki ma agiki gin Sabat; ma acaki obedo pi nino, ci ma agiki obedo pi mwaka. I iye cer ma kiketo i tung Sabat pa Alfa ki pa Omega, tye cer abicel ki cunge ma maleng abic. Ka i medo Sabat me nino me abicel pa Alfa ki Sabat me mwaka me abicel pa Omega, dong itye ki cunge ma maleng abicel ki cer abicel. Kigwoko ngec ni nino me aboro me Tabernacles pe obedo but pa cer, ci kelo lapeny me ni aboro obedo me i abicel. Lok ma an atye ka nyutu kany en ni Yesu, macalo Palmoni, oketo i rwom wel me namba i chapta "23" i kit ma cwiny mokwako tutwal.

Tyen pii

Yubu me Spring tye ki kare me yubu pa cawa 7 pa Mugati ma Pe ki Hamira, ki tye ki bedo kacel me maleng pa Alpha i acaki, ki bedo kacel me maleng pa Omega i agiki. Pentecost obedo bedo kacel me maleng ma adek i yubu me Spring. Pentecost bino inge kare me wiki 7, ma otum ki yubu i cawa 50. Yubu me Spring tye ki cawa me yubu 4 ki kare 3. Passover, Mugati ma Pe ki Hamira, First Fruits, ki Pentecost gin cawa me yubu 4, ki kare 3 gin: cawa 7 pa Mugati ma Pe ki Hamira; cawa 49 ma woto i anyim ki bene rwate ki cawa 50 pa Pentecost; ki cawa 3 me acaki, ma obedo kare ma opalo i cuk 3 me wot kacel.

Sadaka me nyutu me acaki me puro pa kare me Pasika rwate ki sadaka me nyutu me acaki me puro i nino me Pentekositi; sadaka me nyutu me acaki pa shayiri i nino adek pa Pasika, ki sadaka me nyutu me acaki pa ngano i Pentekositi i agiki pa kare me Pentekositi me nino 49/50.

Poto

Mekom me Fall cako kwede ceng meko ma peke keken, ma cwako kare me ceng 10 ma kelo i bura. Ceng 5 inge bura, kicako meko me ceng 7; i iye ceng me acel ki ceng me agiki i ceng 7 kigwaco-gi calo lwak ma lamal. Ki ceng 15 dok i ceng 22, Meko pa Tabernacles kimeko, dok i ceng 23 kikwoko Sabat pa lobo.

Ka wakawo cer me otum ki wa keto gi i wi cer me cec, wa bedo ki yoo aryo ma gin aryo duto ginyutu ki rek 22; eka ginyutu ki nukuta 22 me alfabet me leb Hebrew. Ka man otimore, kio me yoo ma acel en lwak me tung ma maleng me Sabat me nino me namba 7, ki kio me yoo ma agiki en lwak me tung ma maleng me Sabat me higa me namba 7.

Kede bene i ceng ma 15 i dwe ma 7, ka utyeko cwaka jami me lobo, myero ugwoko yieri bot Rwot pi ceng 7: i ceng ma 1 obedo Sabat, ki i ceng ma 8 bene obedo Sabat. Levitiko 23:39.

Pentekoti obedo kot me acaki, ki Tabernakolo obedo kot me agiki. I Pentekoti, cwalo woko pa Roho Maleng ki nyutu calo nino acel; ento cwalo woko ma Tabernakolo nyutu kwede, en kare ma giko, ci dong rwate kwede Sabat, ma en nino aboro ma bino bang nino abiro. Sabat ma bino bang nyutu ma agiki pa cwalo woko pa Roho Maleng nyutu Sabat pa piny me yweyo tic pi higa alufu acel.

I kare pa peko wan weng orwate woko ki i bur ki i gang; ento jo marac olubo wa, ma odonyo i ot pa jogi maleng ki tong. Gi malo tong me gikedho wa; ento obule, obwol piny calo yecu ma pe tye ki teko. Dong wan weng wanyaco nino ki matino pi lwak, ki dwon wa omalo i bot Lubanga. Ceng omalo, ki dwe ocungo maber. Laro weng gigweco woto. Cii me polo ma macek ki ma obuto omalo, gi tuŋore kicel. Ento tye kabedo acel maleng ki adwong ma ocungo maber, ki kany obino dwon Lubanga calo pii mapol, ma oyomo pol ki piny. Pol oyabo ki ogoro, ki ocako peko me ceto. Got oyomo calo yago i yamo, gi yeko yie ma oko oko i tung weng. Nyanja onyuut calo acanak, oyeko yie i piny. Ki ka Lubanga owaco nino ki kare me bino pa Yesu, kede ocwalo muma ma pe kato bot jo pa En, owaco lok acel, dong ocungo pi kare matin, kun lokgo ocako gololo i piny. Israel pa Lubanga ocungo, wanggigi giketo i malo, kun gi winyo lok ma bino ki i cok pa Jahova, ki gigololo i piny calo tur ma lamal loyo weng. Obedo ma lworo ki ceke madit. I agiki pa lok acel acel, jogi maleng giyaco, ‘Adwong! Alleluia!’ Wanggi ocwee ki adwong pa Lubanga; ki gigoyo cane ki adwong, calo wang pa Musa ka ocoki ki Sinai. Jo marac pe romo neno gi pien adwong ma obedo ki gi. Ki ka kica ma pe kato gikwano bot joma gimiyo Lubanga adwong kun gi gwoko Sabato pa En maleng, ne tye yaco madit me loyo i woko le ki cal pa en.

"Dong yubili ocako, ka piny onego obed i kuc." Early Writings, 34.

Yubili obedo omwaka ma 50, piny ka lur me 7 me 7 omwaka otyeko, ma en ceng 49 ma kelo bot ceng ma 50 me Pentekoste. Ka gikwanyo rek pa suk me ‘fall’ ki suk me ‘spring’, tye ceng 49 ma kelo bot Pentekoste, ma tito acaki me kar ceng 7 me Tabernakulo. Pentekoste ki Tabernakulo rwate, kede gin acel gin nyutu kar me ‘Latter Rain’ ma cako i ‘Sunday law’ ma bino cok-cok, ci omedo nyaka ‘probation’ otyeko, Rwot dok bino, ci eka lobo oywoto, calo ma nyutu ki Sabat me omwaka ma 7, ma en ceng 8 pa ceng 7 i Suk me Tabernakulo.

Ka wakelo rek aryo me nyig lok 22 weng kacel, watimo man pi adwogi mapol. Rek aryo weng tye ki nyig lok 22; 22 obedo acel i apar pa 220, alama me bedo kacel pa kit pa Lubanga ki kit pa dano.

Rek aryo weng nyutu Alifabet me Leb Ibrani ma tye ki nyukuta 22.

Rek aryo gibedo ranyisi me cer.

Rek aryo weng ginyiso kare aryo me kwanyo ma i higa.

Rek aryo weng nyutu tic pa Kristo i bungu me Hekalu, i Kabedo Maleng, ki i Kabedo Maleng Maloyo. Levitiko nyutu lapirisita, ki Yesu obedo Lapirisita Madit me i Polo. Pi gin ma eni ni, wa tye ki twero ma opore me keto kit me ‘line upon line’ i nyig lok 44 me Levitiko 23.

Pentekoti obedo kuc me acaki pi Kirisitiani, ki Tabanako obedo kuc me agiki pi Kirisitiani. En aye, wacako rwate “nino me Pentekoti” ma i kare me acaki ki nino abiro me Tabanako ma i kare me agiki. Kare ma Sista White owaco ni, “I kare me peko wa ducu oguro ki i taun ki i gweng,” obedo ka nyutu kare ma jo pa Lubanga tye ka bedo i gungu pi lalaro. Bedo i ot me yie i kare me Tabanako tyeko nyutu calo lok me con ma kelo mapatpat i kuc me Sabat me Jubili pi lobo.

Ceng me Pentekoste nyutu cako me ceng 7 me Tabernacles. Ci Yubili nyutu ki ceng me 8, ma obedo i agiki pa ceng 7 me Tabernacles. Ceng 5 anyim gamo me Tabernacles obedo Ceng me Atonement. Ero, ceng 5 anyim Pentekoste ma nyutu cako me Tabernacles, 'judgment' nyutu. Ceng 10 anyim 'judgment' me Ceng me Atonement obedo gamo me Trumpets. Ka gin kicako kacel, ceng 5 anyim cik me Sunday, ma nyutu ki Pentekoste, 'judgment' nyutu. Ceng 10 anyim eni, gamo me Trumpets nyutu.

Baptiismo pa Kristo nyuto tho pa En, keto iye i wang apur, ki dwogo i kwo pa En. Tyen adek meno kinyutu ki tho pa En i Paska, ki keto iye i wang apur ki kuro i Sabat, ki dwogo i kwo pa En i Sande. Ceng adek pa tho, pa keto iye, ki pa dwogo i kwo pa En, obedo alama me yoo acel ma tye ki tyen adek. Omiyo wa cako keto rek aryo me Fiist pa Spring ki pa Fall weng dok acel i kare me dwogo i kwo. Dwogo i kwo pa ceng adek cako kare me ceng 49 ma kelo bot Pentekoti, ma en Cik pa Sande. Kare me ceng 49 meno ki cako ma con kwede Fiist pa mukate ma pe ki yie, ma cako ceng 1 mapwod pe i ceng me yom me acaki, ki olubo ceng 5 loyo ceng me yom me acaki.

Cak ki dwogo kwo pa jam me acaki nyo i cik me Sande, obedo ceng 49; cik me Sande obedo ceng 50. Ceng 5 mapwod pe obino cik me Sande, kec kityeko tito; ci ceng 10 mapwod pe kec meno, lagam me trompet kiketo alama. Dwogo kwo en alama me yoo ma acel; ci i ceng 5 ma bino, kare me buredi mape ki yis otum. Ceng 30 ma bino i kare me buredi mape ki yis otum, lagam me trompet otime. I ceng 10 ma bino, kiketo alama pa kec me Nino me Atonement, ci i ceng 5 ma bino, cik me Sande pa Pentekoti obino.

Man nyutu alama abiro me yo i tic pa 'rek bot rek' pa cer me acaki me higa ki pa cer me agiki me higa; cako me Magaati ma pe ki yisiti, Dwogo i Kwo, tyeko me Magaati ma pe ki yisiti, Keb me tarumbeta, Hukumu, Pentekost, ki Kot me Agiki. Alama abiro meno kiketo gi iye Sabat me nino me abiro me Alfa, ki Sabat me higa me abiro me Omega. Alama abiro ma tye i kin Sabat aryo gi weko woko ka keken ki nyutu kare me ceng 5; ci kom eno dong bino kare me ceng 30, kare me ceng 10, kare me ceng 5, ki kare me ceng 7.

Ka wa keto dwoko kwo pa Kirisito i rwom, wa nongo kar ceng piero angwen ma En opwonyo lupwony mamegi ki wang ki wang, ci con ooro malo. Ci pi ceng apar, lupwony onongo tye i ot ma i malo. Ceng apar meno ocoke i Nino me Pentekote, ma obedo cik me Jumapil. Man medo kar ceng piero angwen ki kar ceng apar i rek pa jo-Lawi ma Levitiko “23” nyuto.

Cako ki dwogo kwo, tye nino 5 nyo bot agiki me mugati ma pe ki chachu, ci nino 30 nyo bot gamo me trampet, ci nino 5 nyo bot Yweyo pa Kristo i polo, ci nino 5 nyo bot bura, ci nino 5 nyo bot nino 7 me kuc pa agiki pa Pentekost.

Cako pa ceng abicaryo me kwon ma pe tye ki yec, dwogo kwo pa cek me acaki lubo ne i ceng agiki. Dwogo kwo obedo iye ceng abicaryo me kwon ma pe tye ki yec, ci i ceng abic ka oko dwogo kwo kare me kwon ma pe tye ki yec otum.

Ceng apar adek i con giko me pange ma pe ki yie, opuk gimiyo alama me ciko.

Nino abic ka opur ocimo me ciko, Kirisito ooro malo ka omiyo ngec pi nino piero aryo. Oro pa en malo ocako nino apar i ot me wi.

Ci ceng abic bang oro pa En i polo, bura kiketo woko.

Ka ceng abic anyim, cik me Cawa pa Pentekoste oyabo kare me ceng abiro me koth me agiki.

Jo 144,000 gin jo ma lubo Rombo ka en odhi keken. Eliya ki Mose gigayo i Julai 18, 2020. Gigayo i kabedo acel keken ma Rwot wa bende obeco i kom Musalaba. Chier pa Kristo obedo calo kite me nyutu chier me Desemba 31, 2023. Mapwod pe obino kare en, i Julai 2023, dwol i thim ocako dwolo wac ma gitito calo mokati ma pe ki yis. Yis nyutu bal, bwony ki richo, ento wac ma obino ki thim ne pe ki yis. Ki Desemba 31, 2023 nyaka ikom cik me Sande, Levitiko 23 oseyubo pire-tek me kwer pa jo 144,000. Pire-tek en rwate ki nindo me neno pa Miller, Malaki 3, ki dirica pa polo i Buk me Fweny 19. Bende rwate ki saa 3 ki saa 9 i sabiiti maler ki 27 nyaka 34 AD.

Wa bi mede gin eni i coc ma obino.

Kun ngec, dyelo opongo ki jami weng ma rwate ki ma peya.

Pi piny wic ki cwiny, kacel ki ring, cik pa Lubanga ni teko kinongo ki temo. Latiyo aye ma kelo medo. Kakare ki cik man, Lubanga omiyo i lokne yore me medo pa piny wic ki pa tipu.

Biblia tye ki cik weng ma dano mito ngeyo, wek gi yub maber pi bedo man onyo pi bedo ma bino. Kede, cik magi romo ngeyo gi dano weng. Pe tye ngat mo ma cwinyne yaro mapwonyone, ma romo kwano lok acel i Biblia ka pe oyudo i iye par ma konyo mo. Ento mapwonyo pa Biblia ma pire tek pe yudore ki kwano me kare kare onyo kwano ma pe ogamo. Kit ma dit me adwogi pa ne pe kiketo kam ma ngat ma turo tutwal onyo ma pe paro maber romo neno. Jami ne ma wel mapol obedo tutwal i piny mabor, kede romo keken yudo gi ki yenyo ma rigoro kede temo ma pe ocung. Adwogi ma cweyo rwom madit weng myero ki yenyo gi ki rwako gi, ‘ka kany matin, kede ka kany matin.’ Yesaya 28:10.

Ka gin opuro kany kede gitere kacel, gubinongo ni gikwero rwate maber ki mukene. Injili acel acel tye macedo bot mukene; lok me lanabi acel acel tye macalo poyo me mukene; gin atir acel acel tye macalo medo me cweyo gin atir mukene. Gin me cal i cik pa jo Yahudi ginyutu maler ki Injili. Cik acel acel i Lok pa Lubanga tye ki kabedo ne; gin acel acel ma atir tye ki tiyo ne. Ki rwom ma opong weng, i yore me cimo ne ki i timo ne, nyutu lamal bot Lacoyo ne. Rwom calo man, pa par mo keken pe romo paro onyo cweyo ne; par pa Ma Pe ki Agiki keken obedo ma romo.

I pango yik mapol keken ki kwano kit ma gitye kwede, twero ma madwong loyo me paro pa dano obedo i tic ma tek tutwal. Pe tye dano mo keken ma twero donyo i kwano macalo eni ka pe omedo twero me paro.

Ber pa wii ma pwony pa Baibul kelo pe tye keken i yenyone ada ki kelo gin kacel. Obedo kede i temo ma mite me mako ngec pa jami ma ki nyutu. Wii ma gityeko tic kwede keken i jami me kare kare, dong doko matin ki teko peke. Ka pe gityeko temo ne me ngeyo ada madit ma turo loyo, ci i cawa mo twero me medo woto woko. Pi gwoko woko ikom kato wii piny man, kede pi kwanyo me medo, pe tye gin mukene ma romo rwate ki pwony ikom Lok pa Lubanga. I yo me puko wii, Baibul ber loyo buk mukene weng, onyo buki weng ka ki keto kacel. Madit pa jami ma ki nyutu iye, yot pa lokone ma tye ki kica, kede ber pa calone, gicoyo tami wii ki giyubo i malo, macalo pe tye gin mukene ma romo timo kamano. Pe tye pwony mukene ma romo miyo teko pa wii calo temo me mako ada ma madit loyo me nyutu. Wii ma ki keto i kube kwede tami pa En ma pe tye agiki, nyaka mede ki doko tek.

Keken bene twero pa Bibul en madit loyo i yub pa kit me lamo. Dano, ma ocweyo pi ludito kwede Lubanga, romo keken i ludito man nongo ngima ma adaa ki yub pa bedo ne. Ocweyo ne pi nongo i Lubanga mor ma maloyo weng; pe romo nongo i gin mukene mo keken gin ma romo keto kuc i cwinya, ma romo pongo lapir ki leny me cwinya. En ma ki lamo ma adaa ki cwinya ma mito yubo, ka tye ka kwano Lok pa Lubanga, ka yeny me ngeyo ada pa ne, bikobo ne i rwom kwede Lacoyo pa Lok en; ci, labongo ka yero pa kene keken, pe tye rim me gin ma romo i yub pa bedo ne.

I kit me coc ne mapol-lapol kede lok pa gin mapol, Bibul tye ki gin mo ma weko paro pa dano weng te, kede ma yuko cwiny pa jo weng. I pot buk ne gineno gin ma otime con tutwal; lok pa kwo pa ngat ma atir maloyo; yore me tero lobo pa piny me weko piny obed i kwer, kede me weko ot obed i kwer—yore ma ngec me paro pa dano pe otyeko maromo kwede. Tye kwede tam ma piny mako madit, kede coc me wer ma mamit maloyo kede ma malo loyo, ma cwiny tedo maloyo kede ma coyo cwiny loyo. Kadi ka ki tam gi calo man keken, coc pa Bibul i wel tye maloyo tutwal ma pe ki twero pim bot tic me coc pa ngat acel keken; ento ka ki neno gi i rwomgi ki paro madit ma i wi, gitye ki piny ma gicwalo mapol tutwal, kede welgi bedo madit ma pe ki twero pim. Ka ki neno gi i lero pa paro man, lok weng tye ki mit manyen. I lok atir ma kiwaco gi ceke maber tutwal, tye iye yore ma malo calo polo, kede ma gubello kare ma pe giko.

Kit ma iye matut me Baibul, kit ma gin weng i buk weng otung iye, en aye plani me konyo: dwogo cal pa Lubanga i cwiny pa dano. Cako ki nyutu me geno ma me acel i lok ma kicoyo i Eden dok okato i kica ma maler me agiki i buk me Revelation, ‘Gin bineno wang-ene; ki nying-ene bityeko i wi gi’ (Revelation 22:4), mit pa buk weng kacel ki lok weng i Baibul en aye yabo pa kit ma pire tek man,—miyo dano malo,—twero pa Lubanga, ‘ma omiyo wa loyo ki bot Rwot wa Yesu Kristo.’ 1 Corinthians 15:57.

En ma omako maber paro man, i anyim en tye piny madwong me kwano ma pe ki pimo. En tye ki lagi ma bi yabo pi en ot me wel weng pa lok pa Lubanga.

Ngec pa konyo woko obedo ngec pa ngec weng; ngec ma en aye gin ma malaika ki jo me ngec weng i pinye ma pe obalo i kwer tye ka kwano; ngec ma oketo cing pa Rwot wa ki Lakony wa; ngec ma donyo iye i dwaro ma kipoyo i cing pa En ma pe giko—‘kigwoko ma pe kiwaco pi kare ma pe giko’ (Roma 16:25, R.V.); ngec ma obedo gin me kwano pa jo ma Lubanga okonyogi woko i kare weng ma pe giko. Man obedo kwano ma dwong loyo weng, ma dano twero donyo iye. Macalo pe kwano mukene twero timo, obiro miyo cing matek kede yilo cwinya malo.

'Lamal pa ngec en ni: rieko miyo kwo bot joma tye kwede.' 'Lok ma an awaco bot wun,' Yesu owaco, 'gin tipu, kede gin kwo.' 'Man aye kwo ma pe otum, ni ginyalo ngeyo in, Lubanga ma adier acel keken, kede en ma i cwalone.' Ecclesiastes 7:12; John 6:63; 17:3, R.V.

Teko me cweyo ma owongo piny mapol i bedo tye i Lok pa Lubanga. Lok man omiyo teko; omiyo kwo. Cik weng obedo kica; ka kiyero gi wii, ka kicwako ne i cwinya, kelo kwede kwo pa Lubanga ma pe ki por. Lok man oloko kit, ci dwogo cweyo cwinya i cal pa Lubanga.

Kwo ma kimiyo kamano bene i kit acel kigwoko. “Ki lok weng ma aa ki cogo pa Lubanga” (Matayo 4:4) ngat obedo kwo.

Paro pa ngat, cwiny pa ngat, medo bedo tek ki gin ma en camo; kede obedo i lwet wa me cimo gin ma obino camo. Obedo i twero pa dano weng me yer gin ma obino dok bedo i paro kede me yiko kit pa ngat. Pi dano weng ma gubedo ki twero me nongo Coc pa Lok pa Lubanga, Lubanga waco ni, ‘Aco wiro bot en gin madit pa cik na.’ ‘Kwac bot an, an abi dwoko in, kede abi nyuto in gin madit ki matek, ma in pe ingeyo.’ Hosea 8:12; Yeremia 33:3.

Ki Lok pa Lubanga i lwete, dano weng—keken ka kiketo ne i kit pa kwo ne i lobo—otwero nongo rwate calo ma oyero. I pot ne, otwero medo lok ki jogi ma lamal ki maber loyo i kit dano, ki winyo dwon pa En ma pe giko ka En tye cwako lok ki dano. Ka tye kwano ki paro piny i kit jami ma ‘malaika bene mito neno iye’ (1 Pita 1:12), otwero nongo rwate gi. Otwero luwo rek pa Laloko pa Polo, ki winyo lok pa En calo kare ma En laloko i got, i pat, ki i pi madit. Otwero bedo i lobo man i yot pa Polo, ka omiyo bot jogi pa piny ma tye i cwinya piny ki gitemo me bal paro me geno ki mito lamal; en kene pinyo pinyo i rwate ki En ma pe nen; calo dano me con ma owoto ki Lubanga, kun pinyo pinyo i wang bungu pa lobo ma pe giko, nyaka ka bungu bi yabo, en bino donyo iye. Pe bino nongo kene calo dano ma pe ngene. Dwon ma bimechine gin dwon pa jogi maleng, ma pe ginen, mane i piny obedo rwate ne—dwon ma kany otyeko ngeyo gi ki mero gi. En ma kubo Lok pa Lubanga obedo i rwate ki Polo, bino nongo kene i gang i rwate pa Polo.