Ka Levitiko 23 kityeko yabo ne i rek aryo ma rwate me lok me coc 22, ki rwate ki rek pa Kiristo, ka mere me cing orome ki antitaipu pa gi, to wanyalo nyutu rek ma ocako ki tere adek: Pasika pa oturo me Friday, kwon ma pe ki yisiti pa Sabat, ki Firstfruits i ceng me acel me cawa. Man en alama acel me yo, calo ma nyutu ne ki rum pa Kiristo; ento alama acel eni tye ki tere adek.
Ka wa cako ki kare me dwogo kwo ci wamedo anyim pi nino 40, wamedi i kare me loko wot; pien en aye kare no ma Kirisito ogol woko pwonyo i wang ki wang, ci omalo i ligweng. Jo 144,000 bende gimalo i ligweng.
Gi winyo dwon madit ki i polo ma waco botgi ni, “Bii malo kany.” Ki gi woto malo i polo i kom lela; ki lacamgi neno gi. I cawa acel keken obedo piny ogole madit, ki but apar pa bur oboto; ki i piny ogole eno dano alufu abiro gi onegi; ki gi ma odong gilworo madit, ki gimi dwong’ bot Lubanga pa polo. Peko ma aryo otyeko okeyo; nen, peko ma adek obino oyom. Ki malaika ma abiro ogoyo dwon; ki obedo dwonge madit i polo, ma gi waco ni, “Pinye pa rwot pa lobo man dong obedo pa Rwot wa, ki pa Kristo ne; en obiro bedo ka Rwot aa kare me kare.” Revelation 11:12-15.
Pire tek me aryo ki pire tek me adek gin Islam, ki lacar me abiro en pire tek me adek, ma dok bene en Islam. Pire tek me adek obino citen i gonyo piny. Gonyo piny en cik me Ceng’ Jube i United States; United States en le me piny i pot buk apar adek pa Revelation, ki cik me Ceng’ Jube en gonyo, ma obedo goro piny. Le me piny en rwot ma i acaki i rwodi apar, ki ka United States obol i cik me Ceng’ Jube, tim me apar pa gang dong obol. I cawa acel keken pa cik me Ceng’ Jube, sahidi aryo ma kinyutu gi Elija ki Mose—gi gin sahidi aryo acel keken ma oneno gi ka gi tyeko lokore kacel ki Kiristo i wang Pita, Jemi ki Joni—kigolo gi i polo i wingu, ki dano weng neno, pien lapii pa gin onenogi.
Ceng 40 inyim dwogo ki tho, Yesu ‘omalo’ i kome polo, ci ceng apar i ot me wi ocako. Omalo pa En obedo tem me neno, kaka bene malaika ma aryo pa gin adek obedo tem me neno. I kare me omalo pa En, malaika owaco ni obi dwogo ki kome polo, kaka kombedi omalo ki kome polo.
Ka otyeko waco gin magi, kun gi tye ka neno, gikwanyo ne malo; lapii omako ne ki wangegi. Kare ka gi tye ka neno maber bot polo ka en otye ka woto malo, nen, dano aryo obedo kungegi, i dogi maler; gi bene owaco ni, “Jo Galili, pingo un obedo kun neno i polo? Yesu man keken, ma gikwanyo ne ki botwu odonyo i polo, obino bene calo kit ma un gineno odonyo i polo.” Acts 1:9-11.
Dwogone i Dwogo pa En maromo aryo obedo i 'kica' pa lobo pa En.
Ngat mo keken ma oyaluc ki an ki waci na i tyen man ma opore ki keca ki richo; bende Wod Dano biyo yaluc iye, ka obino i duŋ pa Won ki malaika maleng. Mark 8:38.
"Glory" man kacel ni en aye gin ma Pita, Yakobo ki Yohana oneno i Got me Loko Kit. Got me Loko Kit bende obedo wot me aryo, ma Kesarea Filipi owot anyim ne, ki Kesarea Maritima otere ne lacen. Tem me aryo bende en tem me cal pa "beast", tem ma mito ngeyo me poropheti ni cal pa "beast" tye ka cweyo. Tem me aryo bende en Melzar ka talo Daniel ki latic-gi me pimo lok me wii-gi ki pa gin ma pe gicamo "pulse". En tem me neno ki wang. I wot adek me agano i riko pa agano pa Abram, wot me aryo obedo "ranyisi" me tohara. Wot me aryo nyutu "sealing" pa jo Lubanga ka kigolo gi malo calo bendera. Wot me aryo obedo kama "glory" onywuto pire keken, pien wot adek pa malaika me acel gin lworo, "glory" ki judgment. Nino me 40 me kare pa Pentekote rwate ki Got me Loko Kit. Golo sapatu ni, pien itye i piny maleng.
Woto me malo obedo tem ma kineno; ci i rek me cam madit, i cim me ceng piero angwen, me cake ceng abic cen tye Cam Madit me Turupet. Cam Madit me Turupet nyuto ciko pa turupet me abicel, ma obedo ciko pa Islam.
Woto i Polo olaro Opuk ki ceng abic; igen, ceng abic lacen ki Woto i Polo, Nino me Kwero Bal omako Yubu. Opuk en yore me con, en lok pa Laodicea, en Islam, ka en lok me tung pa malak acel. Ceng abic lacen, ka pwonya me “wang-wang” otyeko, tem aryo ma nen ki wang pa malak aryo kimako ne ki Woto i Polo. Ceng abic lacen ki eni, Yubu omako malak adek.
Ceng abicel piny ka kec ikom ot pa Lubanga otyeko, kec bino ikom United States calo ma Ceng me Pentecost onyuto.
En owaco bot Abram ni, “I bedo ki ngec ma adwong ni nyithin mii bino bedo jo ma pe ganggi i piny ma pe ganggi, ki bino timo tic pi gi; gi bino burogi pi mwaka mia angwen. Kadong piny en, ma gi bino timo tic pi ne, an abi leyo ne; ci ka lacen, gibino woko ki jami madwong.” Genesis 15:13, 14.
‘Great substance’ ma jo 144,000 gitye kwede i kare me ‘cik me Sande’, kun ‘nation’ pa United States kityeko keto kwac bot en, obedo ‘substance’ me chapta 6 pa Isaiah, ma rwako kit pa Lubanga. Porofesi me Kovenanti pa Abraham owaco ni ‘also that nation’, ci nyutu ni jo pa Lubanga gibedo ki ranyut mapwod pe otyeko ‘cik me Sande’. Ci i kare me ‘cik me Sande’—kare ma rwako gi ki ceng 7 me ‘feast of Tabernacles’—‘kot me agiki’ gikwalo piny pe ki rati, pien kwac kityeko tumo i lwak madit ma tye woko ki ot pa Lubanga.
I July 18, 2020, jo ma mi adwogi ariyo ne ogweyo gi i yoo me Sodom ki Egypt. Jo ma mi adwogi ariyo en Moses ki Elijah, ki William Miller ne obedo Elijah me ituk pa iye. I lacim pa iye ne o loro wange pi kare matin, ki i July 18, 2020 ne o loro wange i tho ki kit pa lanabi. Ka o yabo wange, i od ne pe tye gin mo; bur ki dirica ne oyabe. Ka Miller ne oneno tic ma dano me brashi me tura ne tye timo, ne okwayo en ni obed kwer, ki dano me brashi me tura ogamo bot iye ni gin weng bi bedo maber.
Ka Miller owoke i pat ma pe tye gang, i dwe me July 2023, Dugu me lacet ma pe ki yie obino, macok coki pi dwogo me kwo i ceng 31 December, 2023. I kare meno—lok me poropeti pa Coyo me rwom me nino ma atir, ‘coyo’ ma lok me poropeti weng mukene ma con kigi yabo woko gi nyuto cal pa en—ocako kiyabo woko; pien agiki me ceng adek ki nusu nyutu ‘cawa me agiki,’ kede ka i ‘cawa me agiki’ pol kare tye yabo pa lok me poropeti. Man tye apol kare weng, pien Kristo obedo acel con, kombedi, ki me kare weng. Kit ma otimo kwede dano tye acel kare weng, pien kombedi bene otimo i yore acel calo kit ma otimo con. I agiki me ceng adek ki nusu, Nyutho pa Yesu Kristo oyabo woko.
Kom ma kiddwogo i bedo kityeko nyutu ne i Adam, ma en obedo acel kicweyo ne, ci dong kicoyo iye ki pum me bedo. Lagwok ma malal me Ezekiel 37, bene acel kicweyo gi ki lok me nabi acel; ci lacen, lok me nabi aryo ma okelo pum me bedo kelo bedo i kom ma pe tye ki bedo, ki lok pa yamo angwen, ma en lok me keto ket. I gin me yaro aryo, lok me nabi ma kiyabo woko tye ki dul aryo, ma gityeko yaro gi i yo mapol. Gin en ma i wi iye ki ma ki woko; gin en rweny pa Ulai ki Hiddekel; gin en rweny chazon ki mareh; gin en shahidi aryo, tubi me zahabu aryo, ki mede piny.
I histori pa Millerite, Midnight Cry obedo poroc ma okube kacel ki poroc pa Malaika ma aryo. Poroc man tye ki but aryo. Ka lati ma ocoke ma otho gi odwogo i kwo i 2023, to me rwate pa poroc myero giteme; pien yabo pa poroc ma ki goro ki cal i kare weng cako yore me temo ma tye ki but adek. Temo aryo ma acaki obedo temo pa poto, eka temo pa Hekalu.
Ceng abic ka dwogo kwo otyeko time, “dwon ma i poya”, ma kityeko nyuto kwede kare me lipaan ma pe ki yisiti, otyeko; pien Elija, ma kityeko nyuto kwede Miller ki Yohana Baptiista, giyubo yo pi En ma gi pe rwate me cwako sapatu pa En. I dwogo kwo, Yesu ocako kare pa pwonyo “i wang me wang” pi ceng 40. Pwonyo “i wang me wang” meno ocake i ceng 22 bot Daniel i pot buk 10. Kany, kityeko nyuto calo tuk adek ki como adek, kede bedo tek ma oyubo aryo.
Ceng 5 mapud pe giko ceng 40, kigoyo tarumbeta me gonyo pa Islam. Gonyo pa Islam oneno kwede punda ma Kirisito ocamo iye i odonyo mabor pa En i Jerusalemu. Mapat ki opoto piny i kabe me Got Alivu me odonyo i Jerusalemu, con En ocik bot jengere pa En me gidhi gi gweo twic i punda.
Neno man kimii i higa 1847, i kare ma jo pa Advent ma tye ka gwoko Sabat onongo manok tutwal, kede ikin gi, manok keken onongo gitamo ni gwoko ne tye ki ber madwong ma romo miyo rek ma yubo jo pa Lubanga ki jo ma pe gene. Kombedi, tim pa neno meno cako onen. Cako pa ‘cawa me peko’ ma kiyaro kany, pe miti ni obedo cawa ma kec bicako yutgi; ento kare matidi i anyim me yutgi, ka Kristo tye i Ka Maleng. Ikare meno, ka tic me konyo tye ka kato, peko bibi aa i piny, kede gweng mapol bibi kwech, ento gibigwoko gi i kamu, pi pe gigeno tic pa malaika adek. Ikare meno, ‘kot me agiki,’ onyo dwogo cwiny ma aa bot Rwot, bibi aa me miyo twero i dwon madwong pa malaika adek, kede me miyo jo maleng bedo redi me bedo mot i kare ma kec me abiro ma agiki bibi yutgi. Early Writings, 85.
I 9/11, En omiyo cik bot malaika pa En me yweyo punda, ci George Bush ma matin okayo punda. Cyrus obedo cal pa malaika ma acel, pien opoyo cik ma acel. Ci en nyutu August 11, 1840 kacel ki 9/11, ci i 9/11 Islam, macalo ki ranyisi me ‘keco pa piny,’ oyweyo woko, ci okayo ne. I cawa meno, kot me agiki ocako poto. Cyrus nyutu alama me yore aryo pa Islam ma i August 11, 1840 kacel ki 9/11.
Pi ceng 21 Gabriel olwenyo ki teko pa otum, ka tye ka temo me gengo teko ma tye katic i wic pa Cyrus; ci mapwod pe ogiko lweny, Kristo keken obino me konyo Gabriel. “Lawi rwot pa Peresia ogengo an pi ceng 21,” Gabriel owaco; “ento, nen, Mikael, acel i bot lawi rwot madit, obino me konyo an; ci abedo kun ki rwodi pa Peresia.” Daniel 10:13. Gin weng ma polo romo timo pi jo pa Lubanga otime woko. Loyo dong otyeko; teko pa lami kigengo i ceng weng pa Cyrus, ki i ceng weng pa wode, Cambyses, ma obedo rwot pi higa macok coki 7½. Prophets and Kings, 571.
I i tuk pa Cyrus, kacel ki i 11 August 1840, ka twero madit pa Ottoman ogik, macalo kit ma jo me acaki owaco ne, Islam pa bal madit aryo ogengo. Gengo ne onongo nyutu agiki pa poropheti me cawa ma romo higa 391 ki ceng 15, ma ocako ka malaika angwen, ma ginyutu sultani Islam angwen, keweyo gi ki malaika ma 6, ma nyutu bal madit aryo i bal madit adek pa Islam. I 9/11, Islam ogoyo, eka ogengo, macalo ma gengo onyutu i tuk pa Cyrus ki pa 1840. Jami adek magi weng ginyutu gengo onyo keweyo pa Islam, kede i acaki pa donyo ma loyo maber pa Kristo, punda ne keweyo.
Yweyo punda ma pi anyim donyo pa En me loyo nyutu ngec me opuk ma obino i ceng abic anyim woto malo. Ngec me Islam ma gigolo doki, macalo i 9/11, ki macalo bino gigolo doki i ceng apar abic anyuma i cik me Sunday, ma en aye Pentecost, en aye ngec ma ciko cako pa Kwoo me otum i odii. Yweyo punda ciko cako, onyo alfa, pa lwalo ngec pa Kwoo me otum i odii; ki i cik me Sunday, ka Kwoo me otum i odii loke i Kwoo madwong, Islam koyo le me piny doki.
Kare pa Midnight Cry cako ki gud me alpha ma oa ki Islam, ki giko ki gud me omega ma oa ki Islam. Gud pa Islam i United States kityeko nyutugi i lamal pa Balaam ki anyim pa iye, ma con keken kiketo i Numbers kacapo 22. Gin ma bino otime bot Kanisa me Seventh-day Adventist ma Laodicean, calo “horn” me Protestant pa “leca me piny”, kiketo i Aisaia 22:22 (ma iye); ki gin ma bino otime bot “horn” me Republican kiketo i Numbers 22:22 (ma i woko), ki mede anyim.
Cwiny pa Lubanga ocako nino pien owoto; ci malaika pa Rwot ocheno i yo me bedo laco bot en. Onongo en ocobo i punda pa en, ki latic pa en aryo bene tye ki en.
Punda oneno lacar pa Rwot ma ocung i yoo, ki ligangla ma ogolo woko i cing pa iye; punda oweko yoo, oceto i pur; Balaam ogoyo punda me odwoko ne i yoo. Numbers 22:22, 23.
I kare me 9/11, Balaam janabi mape atir, ma nyutu Amerika ki George Bush ma matidi, obedo ka tem me tyeko tic ma won pa en, George Bush ma acel, ocako, i temo pa jo‑globalist me kwanyo woko ki te Amerika, ki keto gin ma olingo “telo manyen me piny”. Pire tek pa jo‑globalist ma i Biblia, obedo me kwedo jo Nyasaye ma odong manok; ki George Bush ma matidi nyutu agiki pa lwak me janabi pa won pa en me cako kelo “telo manyen me piny”, calo kit ma olingo. “Telo manyen me piny” pa Bush obino i kube me adek pa “dragon”, “beast” ki janabi mape atir i cik me Sande; ki George Bush ma matidi oketo alama me cako me kare ma oyubu i cik me Sande—ma obedo cawa me cimo, cawa me temo “cal pa Beast”, kare ma ki nyutu ne ki “dweni me acel” i Revelation apar aboro, ki gin mapol tutwal. Punda pa Balaam odiyo woko agenda pa jo‑globalist nyo i kare ma jo 144,000 gicimo gi i wi‑gi.
Wer onyo Zabura pa Asaf. Pe i bedo otum, O Lubanga; pe igwoko kuc, pe i nindo peke, O Lubanga. Pien, nen, gin ma gicako lweny i kom in gitye ka gumo; kede gin ma pe ghero in gilwilo wi gi. Giketo paro ma kwer i kom jo me in, kede gityeko bwoyo wic i kom gin ma igwoko i mung me in. Giwaco ni, “Bi wa, wamii gi woko ki bedo ogwanga; pi nying Israel obed pe dok i poyo.” Pien gityeko bwoyo wic kacel ki cwiny acel; giyubu kacel i kom in. Zabura 83:1-5.
Rek abicel ka anyim nyute ni “lupok” obedo “piny” “apar”, ma kiloro calo rwodi apar i Kitap me Alokaloka, mukene apar abicel. Kany rwodi apar obedo gi wic acel; ento Asaph owaco ni, “gi otamo kacel ki koba acel: gi olare kacel ikomi.” Rwodi apar en aye lare marac pa lobo weng i cawa me agiki, ma gicimo wii tek me “nywako woko” “Israel” “gin ma imunge” ki bot “bedo piny.” Tic pa lare pa rwodi apar, ma “gweyo malo” twero pa Papa calo “wit” pa lare me adek, obedo me ryo woko “Israel” pa Roho, ma gicwako i “kabedo me mung pa Lubanga Madit.”
I 9/11, dongi me Islam opidhone plani pa lawor ki bot yore ne, pien malaika madwong me Revelation 18 oboro piny ki sword i lwete. Tem me iye i kare meno ne obedo dwogo i yore macon. I kare meno, dwogo me lok me gin ma otime con i Millerite pa malaika me acel ki pa me aryo ocake dwogo, kaka kicweyo i lok me gin ma otime i Revelation 18, i verses adek ma acaki. Verses adek ma acaki magi en aye gin ma Sister White owaco ni gibirwate ka ot madit me New York City gibiloro piny.
I 9/11, Nyutu pa Yohana 18:1-3 otimo piny, ki rwate pa malaika me acel ma obino piny me miyo piny obed ler ki adwong pa cwinye i August 11, 1840, dong kimedo kwede malaika me aryo ma oyabo boto pa Babilon. Balaam obedo alama pa malaika me acel, kede Balaam onongo okwede latic pa ne aryo, ma ginyutu malaika me aryo.
I nyutu ma Balaam omiyo pi otit me Ripablikan pa lanabi ma pe atir, Balaam obi bedo ki kwer aryo mede ki punda pa Islam. I kwer adek punda obiwaco, ki waco me porofesi nyutu Cik me Ceng pa Aica. I ceng 7 me October 2023 punda ogoyo doki, ento pe piny ma maler me Lamo ma kombedi. Ogoyo piny ma maler ma atir me kare me con, ki Balaam ki punda pa iye tye kombedi i kwer aryo.
Ento malaika pa Rwot ocung i yo me gaden me zabibu; geng tye i tung kany, ki geng bende tye i tung kanyo. Ka punda oneno malaika pa Rwot, opoko pire i geng, opuro ti pa Balaam i geng; ci Balaam ocule ne dok. Numbers 22:24, 25.
Pur me yath waini pa Isirayel me con nyutu pur me yath waini pa Seventh-day Adventism me Laodikea. Gin dano me kica ma kimiyo gi tic me bedo jo me gwoko Cik pa Lubanga, ma kiyaro calo ‘opuk,’ ki obedo acel i kin jami ma cweyo pur me yath waini.
Ngo mede onongo twero atimo i cawa na me zabibu, ma pe atimo iye? Pien ngo, ka onongo abinene ni obinokelo zabibu, ento ngo ma omiyo okelo zabibu marac? Kombedi, winj: abibaco boti ngo ma abino timo i cawa na me zabibu: abikwanyo lar me cuke ne, ci gubialye woko; abibaro olal ne, ci gubityeno iye. Yesaya 5:4, 5.
Isirayɛli macon ma atir, ka ki Isirayɛli me kare man ma me tipu, gi weng gi ogonyo, gi kwanyo woko dutgi ma lamal. Kare ki 9/11 nyo i tung i cik me Ceng Acaŋ, tye poc me porocan ma ki nyuto kwede “ogweng”. Poc me porocan en aye kwanyo piny woko “ogweng” me lwalo bot kanisa ki gamente i Constitution pa United States. I 9/11 Bush oketo i tic Patriot Act, ma ne obedo dwong madit i wiro woko Constitution; pien kany keken ne filosofia ma ogudo Constitution ki ketone wi i piny, ikare ma cikke pa cik pa Roma—ma waco ni ngat obedo ki peko, nyaka ka ki turo ni en pe ki peko—kicako cwiny kwede, ki keto gi i wi cikke pa cik pa Engiland, ma tero ni ngat obedo pe ki peko, nyaka ka ki turo ni en ki peko.
I kare ma aa ki 9/11 nyaka cik pa Nino, tye ki lok me lanen pi 'walls'. Islam, kun oguro 'walls' macalo atipa pa Balaam, nyutu ni en aye kit me Islam ma bino miyo paro ma pe atir me loko yub me cik matye i Konstitusiyon woko. I kit me lanen man, Islam—janabi mape adwogi pa Baibul—en aye ma miyo United States obale i cawa me temo pa 'image of the beast', macalo ka janabi mape adwogi pa United States bitye ka miyo piny weng obale i cawa me temo pa 'image of the beast' pa piny.
Oktoba 7, 2023, punda pa Islam ogero lweny i piny me dwong me pire kene pa con; kede ka punda oyweyo mapwod pe waco dwon me ‘Midnight Cry’, Islam dok ogoyo United States, piny me dwong me Roho pa kombedi, macalo calo ma otimo i 9/11. I kare me aryo ma Balaam ogoyo punda, man en Malaika aryo; kede Malaika aryo pol kare kelo mede aryo, macalo ma nyutu ki ‘yo i pach me zabibu’ ma tye ki ogoga aryo.
Malaika pa Rwot dok ocungo i kabedo macuk cuke, kama pe tye yoo me dwogo i tung acel onyo i tung aryo. Ka punda oneno malaika pa Rwot, obedo piny ka Balaam tye i wiye; cwiny pa Balaam ocako tek, ogoyo punda ki fimbo. Rwot oyabo dhok pa punda, owaco bot Balaam ni, “An atimo in ngo, ma ingoyo an kare adek magi?” Numbers 22:26-28.
Ka wan paro matek loyo i tyen coc 22 ki 23, wanongo ni atir en tyen coc 23 ma punda kigoyo pi kare me acel.
Cwiny pa Lubanga ocako nino pien owoto; ci malaika pa Rwot ocheno i yo me bedo laco bot en. Onongo en ocobo i punda pa en, ki latic pa en aryo bene tye ki en.
Punda oneno lacar pa Rwot ma ocung i yoo, ki ligangla ma ogolo woko i cing pa iye; punda oweko yoo, oceto i pur; Balaam ogoyo punda me odwoko ne i yoo. Numbers 22:22, 23.
Kica pa Lubanga i kom Balaam pi ogamo kwayo me bedo laneni me bul obedo rwome kwede ka Kirisito ogiko wang-lok kwede jo Yudaya ma gicokcok i rek ma agiki pa Matayo 22. Rek 23 pa Numeri 22 rwome kwede pot buk 23 pa Matayo, ki rek 24 ki 25 pa Numeri 22 rwome kwede pot buk 24 ki 25 pa Matayo. Rek 26, 27 ki 28 pa Numeri 22 rwome kwede pot buk 26, 27, 28 pa Matayo.
Matayo chapta 23 obedo malaika me acel, 24 ki 25 obedo malaika me aryo, ki 26, 27 ki 28 obedo malaika me adek. I Numbers 22, ves 23 obedo malaika me acel, ves 24 ki 25 obedo malaika me aryo, ki ves 26, 27 ki 28 obedo malaika me adek. Matayo tye ka waco bot jo me lagano, macon ki manyen; Numbers tye ka nyutu tic pa Islam calo rwaki pa Lubanga me yubu i woro pa Sande ma ocako i United States, ci anyim i lobo weng. Bang gogo ma adek, ka punda owaco, Balaam ocung ki ngec pi ngo ma ocake keken.
Ka dong Rwot oyabo wange Balaam, ci oneno malaika pa Rwot tye ka chung i yo, ki okwang me lweny ocweyo woko i lwete; ci oboyo wi piny, owoto piny i wang pa iye. Ci malaika pa Rwot owaco bot en, "Pingo i balo punda pa in kare adek? Nen, aceto woko me gengo in, pien yo pa in okor i wang an. Punda noneno an, ci olok woko ki an kare adek; ka pe onok olok woko ki an, dong kombedi anego in, ento agwoko en gi kwo." Balaam owaco bot malaika pa Rwot, "Atyeko timo bal; pien pe angeyo ni itye ka chung i yo me gengo an. Kombedi, ka pe obedo maber i wang in, adwogo." Numbers 22:31-34.
Balaam tye macalo laloc ma pe atir, ma en obedo United States, ma owaco macalo dragon ikare me cik me Sande. Ikare me cik me Sande, ka dong oyaro iye, en rwate ki jo ma pud tye i Babylon, ma ci kiyabo wii gi kom cik me Sande, ki lwongo gi woko ki Babylon.
Nino abicel me mi kwan lok me paan ma pe ki yie ma bino ki bot Miller, ci nino 30 ma Kristo tye ka mi kwan jodolo pa en, ma ki nyutu gi calo 30, ma tero bot lok me ciko pa tarumbeta pa golo woko pa as, ma tye mapwod ki nino abicel me weyo malo bendera, ma tye mapwod ki nino abicel me closed door i parabol pa virgin apar, ma tye mapwod ki nino abicel me cik me Jumapiri pa Pentekote, ma kelo i cako me kare me nino abicel aryo me Tabernako, ma obedo golo piny weng pa kot me agiki i kare pa peko me cik me Jumapiri, pien tem pa kare eno tye i kom ceng me abicel aryo.
Lim 5 obedo cal pa nyako ma pe gicako gi laco, ma loyo i ngec onyo ma pe gi ngec. Lim 30 obedo cal pa jodolo; man aye gin ma nying Levitiko nyutu. Lim 7 obedo Sabat. Levitiko 23 nyutu gire pa jodolo, Levita me Malaki 3, nyako ma pe gicako gi laco ma loyo i ngec, kacel ki 144,000, i cawa me tem me Sabat.
Wa bi mede gin eni i coc ma obino.