Gin ma nyutu lajadolo pa dano 80 ma ki rwate kwede Jadolo Madit pa Lubanga obedo namba "81", ma iye wanongo "Miller's Dream" i buk Early Writings. I "Revelation" "81" wanongo ni, ka lagita ma agiki ki kwanyo woko, tye gum i polo pi dakika 30. Habakkuk 2:20 owaco ni piny weng myero obed gum ka Rwot tye i hekalu maleng pa En.
Ka otyeko yabo lacim ma abiriyo, pe tye dwon i polo pi kare marom ki saa nusu. Revelation 8:1.
Kwanyo sigili me namba 7 otime i nino 30, pien en aye sigili me agiki. I 31 Dicemba 2023, lagi pa Ezekiel ocako tic me dwogo kwo. En dong, Kristo ocako pwonyo pi nino 40. Nino eni obedo agiki pa nino 1,260 kun cako ki kare me cwiny ogolo pa 18 Julai 2020, kede Yohana owaco botwa i Apokor 11 ni wa myero coko goro pa Lamo, ento we wite paco me goro. Paco me goro otum i agiki pa poto, pien Yohana owaco botwa ni nino 1,260 kimiyo bot jo ma pe Yuda, ma gin paco me goro. I coko, rek meno myero wite.
Ka Miller oyabo wenge ki neno ngat ma tye ki acwak me lira, i ot obedo pobo, ki ka en keto dwon malo, Miller dong tye i gungu. Ki i lok pa kare me dwogo ki tho nyo i kare ma pud pe obino cik me Sunday, Kirisito tye ka keto malo Hekalu pa 144,000, calo ma en otimo i cawa 46 ki 1798 nyo i 1844.
Ka en ocako pwonyo, tye ka timo tic i tempu pa En, pire tek i kare me nino 30. Eka jomalayika bedo ka mwon pi dakika 30, kun en tye ka pwonyo lapwony me Lok pa En ma gin jo-Millerite 300, onyo lwak pa En me Gideon ma gin 300, onyo kun en tye ka capa cal 1843 ma gin 300; kadong en timo gin weng eni i kare me nino 30, ki i agiki pa bur ma pe kipoŋo, nyaka i ngec pa opuk. En tye ka yeko piny me diro pa Miller, ento piny eno pa En; omiyo diro pa Miller obedo tempu pa En. En tye ka tyeko tic me yweyo woko richo onyo nying pa jo ma kicayo gi me bedo i weng pa 144,000.
Kwena pa torompeta ma bino ceng 5 i anyim Wot i Polo, ki ceng 10 i anyim Hukumu, en tem me litimas. Gin ma timore i dakika 30 ma Polo tye mo keken, onyo i ceng 30 me Kristo opwonyo lamo, dong ocweyo kit aryo ka goyo muhuri i lacam adek pa torompeta, Wot i Polo, ki Hukumu. Yot me neno.
Ka i bino i kare ma myero i nywako kwena pa opuk, ci i ako me nywako kwena — pe i loyo.
Yore adek me ‘tarampe, wot malo ki gwec’ gin cim me yo acel i kare adek, macalo i acakki me gin acoya ma cim me yo acel kityeko nyutu kwede ‘tho, ikuro ki dwogo kwo.’ Temo me kare adek i agiki obedo temo me litmas ma bedo anyim cik me Sande pa Pentekote pi nino abic.
Ceng abic piny ki dwogo ki tho, agiki pa lamal pa bur ma pe ki yie obino, ci lwak maleng eno omako tem acel ki ma iye goc pa 2024. I bi limo Bur pa Polo onyo bur me paro pa dano? Tem eno obino i 2024, ci dong kitye kinyuto calo ki geng ma iye goc pa Aadam ki Ivaa, Nimrod, Aaroon, Jeroboam, Kora kede gi ma ogeng kwede, Protestants me Millerite history, geng me alfa pa John Harvey Kellogg, geng me 1888, kede kakare geng me 9/11. Geng ma iye goc pa Kayin oyabo lok me jeleesi bot laco mamegi, i rek weng pa geng ma iye goc.
Apam weng pa golo kom ma i pire tek, gin golo kom bot Lubanga; ento mapatpat, macalo jom golo kom me 1888, ki jom golo kom pa Korah, tye kwede gin man: laloc ma kiyero obedo but pa temo. Cayo pa nyutu pa Miller ni Rome aye ocungo lok me neno ma i Daniel 11:14, obedo cayo pa lok kacel ki pa laloc. Temo en ma i pire tek, pien pe Ladit Miller kende otyeko nyutu ni jokwac ma i lain apar angwen gin Rome, ento bene wod pa Miller otyeko nyutu kamano.
Ceng abicel i con pa dwogo kwo me 31 dwe me December, 2023, En ma obino i con pa John odonyo i tic pa Miller me poko me yubu. Pi ceng 30, Kristo bi miyo kwony ma patpat i wang ki wang bot jopako i ot pa Lubanga. Yubu meno obedo pi yubu dul pa pirisiti me 80, me cwalo wac me ciko pa Sapu me Baragumu.
Yubo me dwe 30 eni tye ki tem me acel ma i twolo i acaki, ki tem me kacung ma me aryo i agiki. Tem me kacung ma me aryo ogiko mapwod pe kicoyo trompet, ci gin man kityeko nyuto calo i kimic pa Miller ka Kirisito okolo kidi ma wel i apeca. Ka dong otimo man, en aye kwayo Miller me, “bi bino neno.” Ki i ciko pa trompet, oko i tingo malo pi kwer, tutwal kitingo malo mapwod pe cik me Sande. Kidi ma wel weng tye i kacung mapwod pe kicako Miller me “bino neno,” ci ka lami-til aryo kitingo malo i du pi, lacen-gigi neno gi.
Poro wicgi pi lweny ma aa ki bot Islam, ma pe ocake i 2020, myero odoki cen ka dong ocweyo ne, calo "Midnight Cry" ma atir pa Snow. Miller onongo ki ngec ma oyaro ni "Midnight Cry", ento Samuel Snow ocweyo ngec me "Midnight Cry" pa Miller; pi kit man, ngec me "Midnight Cry" pa Snow kityeko luongo ni "Midnight Cry ma atir" i gin ma otime i kare me Millerite. Ngec me "Midnight Cry" obedo ngec ma ocweyo woko, ki cweyo mamego omedo twero pa ngecno.
Jo ma giweyo cwiny nene gineno ki i Lok pa Lubanga ni gibedo i kare me kuro, kede ni myero gikuro ki cwiny ma rom rom pi dong piny pa neno. Atira acel keken ma omiyo giyeny Rwotgi i 1843, en aye ma omiyo gigeno ni En obino i 1844. Early Writings, 247.
Gino manen otime i agiki pa kare me 1840 dok 1844, kede bene otime i acaki pa kare en. Josiah Litch owaco anyim ni opongo pa Dini me Islam obotime i 1840. Ocweyo lok pa anyim ne i rekod pa lwak i 1838, ci oyubo woko ne ceng apar anyim ceng 11 me August, 1840. Opongo pa lok pa anyim ma ki yubo omiyo teko i Kwena pa Malaika ma acel. Kwena ma aryo omako teko ki kwena me Midnight Cry ma ki yubo. Jaluko aryo ki i marwate acel, ma gin Jaluko pa Alfa ki Jaluko pa Omega. Kacel gi nyutu omiyo teko i kwena ma obedo i tung yubo me kwena ma con.
Alfa nyutu porofesi me Islam, ki Omega nyutu porofesi me lawot ma kicego. Rek ikom rek, Islam i 1840, ki lawot ma kicego i 1844, nyutu ni Islam kacel ki lawot ma kicego gin lok me Ywak me i tung otum. I cako me lok, Islam kikiweyo woko, calo i wot pa Kristo ma loyo i Yerusalem. I kare meno lawot kicego i poto me nyako maleng apar, calo ka lawot kicego i kano pa ot pa Lubanga. I tyeko me lok, Islam otuko odoco, ka lawot kicego bot Amerika ma ki kado kacel.
Obedo pire tek me neno ni rek ma kimiyo ki Levitiko 23 kinyutu kare adek me Pasika i acaki, ki kare adek me jodolo i agiki. Jodolo kijwoyo-gi malo calo sadaka i cik me Sunday, ento piri con pa gin en ki lopo-gi maler. Ka kijwoyo-gi malo, gi obedo bendera; ki ka Kirisito onwongo kijwoyo malo i kare adek i acaki me rek, onwongo okwanyo piny weng bot En. Pwoyo malo pa 144,000 en aye agiki me rek ma ocako ki pwoyo malo pa Kirisito. I acaki ki i agiki, kinyutu waymark acel me kare adek.
Kare adek i acaki ma gi yabe ki ceng abicel, kede kare adek i agiki ma gi yabe ki ceng abicel. Kum kare meno anyim, lok en i kom lup madit mapol, pien lwak lapriest kiketo woko calo lacar pa 144,000. Ceng abicel aryo me Tabernacles en kare pa Gentiles. Ka wa weko woko cawa pa Gentiles ma ocake ki cik pa Sande, kede wa weko woko ceng adek gi nus ma ogik i 2023, ci wa tye ki kac pa 144,000 ma kinyuto iye i ceng 50 me kare pa Pentekoste, ki cako ki December 31, 2023 nyaka cik pa Sande ma bino peya.
Ceng abicel ma cako ki dwogo ki tho pi virgins; ci ceng piero adek ma bino bang’en pi priests. Eka bino ceng abicel me kwena pa odur i bot virgins, ma gityeko ki wotgi malo i polo ka ceng piero angwen otum; ci dok bino ceng abicel pi yajiment; ci dok bino ceng abicel pi cik me Sande. Macalo cal pa virgins, namba "5" nyutu yo me wot pa 144,000, ma gin virgins, kede bene gin priests.
I i kare me ceng 30 me yubo, tam me agiki, ma obedo me 7, kikwanyo woko; ci i kare meno aye ka Miller oneno kidini ma lero maber kityeko dwoko gi i kitgi me acaki. “Bi i nen” obedo cal ma kiketo i kom tam angwen me acaki; omiyo ka ki yabo tam me 7, gityeko waco bot Miller ni, “Bi i nen,” ento malaika i polo weng gineno keken kun gum. Nino me Miller tye ka nyutu keto tam bot kidini ma lero maber, ma gin alufu 144, kede bende tye ka nyutu kidini ma gin kwena me Diro me Odii. Kwena meno kelo teko bot gi cwer me tyeko keto tam, kede dano ma obedo ki bworo me yweyo maca tye ka nyutu En ma loyo kacel lami kwena ki kwena.
Mwaka 2024 obedo tem me tung, kede kombedi i 2026 tem me hekalu o aa. Kombedi wa tye i kare me nino 30 ma Kristo tye ka pwonyo, kede pe ngeno gin man tye me tho.
Ngeyo lok ki latic lok obedo jami acel me temo me tung ma kilaro ki Roma ka cweyo neno, kede obedo bene jami acel i tuk me Elijah ki Ahab.
I higni 38 pa Asa rwot Yuda, Ahab nyith Omri ocako bedo rwot pa Israel; kendo Ahab nyith Omri otero Israel i Samaria higni 22. Ahab nyith Omri otimo marac i wang Rwot maloyo weng ma onongo obedo i anyim ne. Macalo ni obedo gin matin pi en woto i richo pa Jeroboam nyith Nebat, en omako Jezebel, nyare Ethbaal rwot pa Zidoni, me obed dako pa en; kendo odonyo omii tic bot Baal, kendo orwate. Kendo oyweyo yec pi Baal i ot pa Baal ma onongo ocweyo i Samaria. Kendo Ahab oyweyo Ashera; Ahab otimo mapol me yweyo Rwot Lubanga pa Israel i kica maloyo rwot weng pa Israel ma onongo obedo i anyim. I kare pa en, Hiel pa Bethel ocweyo Jericho: ocako yiko piny ne i Abiram nyith maduong’ pa en, kendo oyweyo bur ne i Segub nyith malac pa en, kacel ki loko pa Rwot ma owaco kun ki Joshua nyith Nun. Kendo Elija ma i Tishbe, ma en acel ki jo me Gilead, owaco bot Ahab ni, Kaka Rwot Lubanga pa Israel tye ngima, ma i anyim pa en an atye, pe binen licero onyo koth i higni man, ento kaka waci. 1 Rwote 16:29–17:1.
Namba ma rwate ki Ahab medo rwom i konteksti me coc man. “38” nyutu “cungo malo.” I higa ma 38, kiweyo Israel cik ni “ocung malo” kede odonyo i Piny ma kimiyo gi lagam.
Kombedi, an owaco ni, “Cungi, ci cobo i aora Zered.” Ci wa ocobo aora Zered. Kare ma wa oaa ki Kadeshbarnea nyo wa ocobo aora Zered, obedo higa 38; nyo weng kare pa dano me lweny opoto woko ki iyie dul, macalo kit ma Rwot okweto kica botgi.
Yesu odoko ber ngat ma pe romo wot ma ne tye ki mwaka adek me apar ki aboro, ka ne owaco bot en ni, "Chung."
Dano acel tye kany, ma onongo otye ki twon i mwaka 38. Ka Yesu oneno ni obedo i piny, ki onwongo ngec ni dong kare ma tutwal otye i kit man, owaco bot en ni, “I mito obed dwoko maber weng?” Dano ma pe tye ki twero oyubo ni, “Ladit, pe atye ki dano, ka pi kikok, me oketo an i kume pi; ento ka an abino, dano mukene woto piny anyim an.” Yesu owaco bot en ni, “Yim, kwany ayep me in, ki wot.” Ki ka dong dano odwoko maber weng, okwanyo ayep me en, ki owot; ki i ceng acel acel en Sabat. Yohana 5:5-9.
Josiah Litch ocoyo poroc i mwaka 1838, ma oyaro maber odoco i mwaka 1840. Mwaka 38 ma Mose otyeko waco iye i Buk Deuteronomii, en bende obedo mwaka 40. Yo me tic i kare aryo pa Josiah Litch orwate ki dwogo i kare aryo pa rwot Yosia, ma nying ne ribe kwede. Lim 38 ki 40, i rwom gi keken, ginyutu ceto malo, ma en aye matime bot lami-waco aryo ka gikwanyo gi malo i balang me polo.
Ki Litch, cwalo malo otyeko time ki kwena pa Islam me wo me aryo. Cwalo malo ma alama ne obedo wot malo pa Kiristo, bino lacen ikom kwena pa opuk makwako Islam. Keng aryo me acaki i alama me yore me opuk, wot malo, ki dwoko wic, ogonyo ne ki Litch, ma keng aryo pa en gi ogonyo ne ki puk cwinya ki yik manyen me keng aryo pa Rwot Yosia. I Deuteronomy, cik ne ni otuc ki wot i Piny ma ki ciko, ki cwalo malo me cim i kare me cik me Sunday obedo kica ma racel keken.
Ahab otyeko bedo rwot pi yie 22, ka mano obedo rwot i cawa ma kit pa Lubanga ki kit pa dano kiketo kacel, ma obedo cawa me ceng 30 ma aa i anyim pa kwena me tuba. Ahab en Trump, ma obi keto Jezebel me dako i kare ma piny piny. I cawa pa Trump, Elijah keken tye ki kwena me kot. Gin man obedo piny gang, pien muvimenti pa jo 144,000 en muvimenti me kit me tic me rek i wiec rek; kacel, kit me tic meno ocak i adwogi ma gang ni muvimenti me reform pa jo 144,000 kitye kigeto mere pa ne i muvimenti me reform weng i histori me maleng. I keken pa muvimenti meno, lalwo-gi gibedo but me tic me temo. Kare keken.
Ahab obedo rwot ma abiro, cako ki Jeroboam; ki wan osenyuto mapol ni Ahab obedo gamente i cawa me pire tek me cik me Sande. Wan osenyuto ni Kanisa pa Seventh-day Adventist ma Laodicea oketo odoco Jericho i mwaka 1863, ma ogolo woko ki jo White lati pa gi me acako ki me agiki, kacel ki keto cal pa Jericho i kare me cik me Sande. Mwaka 1863 keto cal pa cik me Sande.
Lok man opong ki cal ma nyutu ni kare en obedo keto cal pa jo 144,000; i kare en, pe cwako ngec pa Miller ikom lok me atir ma ki keto i tebulu pa Habakkuk 1843, obedo gonyo woko ma i atwol, ma rwate ki pe miyo kit i laloc pa Lubanga ma kiyero, ki lok acel calo pa jo gonyo woko pa Korah kacel ki jo gonyo woko me 1888, ma gi waco ni lwak weng tye maleng.
Wan kombedi tye i tem me hekalu, ka dirica me polo oyabe, kede gwic me dispensation bende oyabe. Gwic me dispensation nyutu loyo me loko ki labona pa Laodicea bot labona pa Philadelphia. En bende nyutu pac pa kidi ma wel ma pe atir ki kidi ma wel ma atir i neno pa Miller. Dirica nyutu laana onyo mukisa. Malaki adek tero kit me tem i dwogo. Neno pa Miller cwalo matek dwoko iye yub pa labona kede kwena. Revelation apar abongwen nyutu lwak me lweny pa Rwot ma kigero malo ka poropheti pa kwena me tarumbeta me Islam otyeko pire kene.
Tem ma tye anyim pa tem me litmas pa kwena me tarumpet, obedo tem ma aryo, kacel obedo tem me yekalu. Kiroto pa Miller kelo dog me aryo, ma kare weng ki rwate ki tem ma aryo, pien kiroto pa Miller tic ki dyem me bedo kwede kwena kacel ki lami pa kwena. Tem me yekalu rwate ki cwalo kit me tic me rek bot rek pa pi me agiki. En mito ni laywak onen yekalu i rek mapol pa poropheti, wek kiweyo kwena obed macwec. Sanduku madit loyo pa Dirt Brush Man obedo yekalu pa 144,000, kacel oguro pa Malaki obedo keken. Wic pa gin me ot me yekalu obedo Sanduku me Lagam, ma Kerubim ma gubo kare weng gitye ka neno iye, kede cimo ni wii pa jogi maleng weng obedo iye. Jo maleng i gin mukato man myero gikenyi i yekalu kede gigamo wanggi i Sanduku.
Hekalu pa jo 144,000 obedo jami ma Levitiko 23 waco iye, kede otito rek me mukato ma otim piny i kare pa Kiristo, ki gin ma Dera White lwongo ni “kare me Pentekote.” Ki dwogo i ngima nywako nyime i Pentekote, onyo ki 31 December 2023 nywako nyime i cik me Sunday, rek me porofetik pa Levitiko 23 tito hekalu pa jo 144,000. Mukato eno cako ki alama me rek maromo tuk adek ma pire kede ceng abic, kede giko ki alama me rek maromo tuk adek ma pire kede ceng abic. I i tung pa mukato me Alfa ki Omega tye ceng pier adek pa keto muhuri i lapiris. Rek ma opong weng eno cako ki Sabat me ceng me abiro, kede ogiko ki Sabat me mwaka me abiro. I rwom man, hekalu pa jo 144,000 obedo Safina ma bikelo cwiny aboro i lobo manyen, kede obedo bene Sanduku me Ratiro ma gitwogo ki malaika aryo, calo kaka Sabat aryo gitwogo hekalu pa kit me lapiris pa jo 144,000 ma kinyutu iye ki kare me Pentekote.
Levitiko 23 tye ikom rwom pa lacar pa 144,000 i kare me nyutu ma ogiko pa cawa pa Pentekoste ma ocako i cawa me dwogo Kirisito ki tho, ci oyube i nino 50 woko, i Nino me Pentekoste. Cawa pa Pentekoste kiketo matek ka ki yiko ni nyig coc 22 me acaki pa Levitiko 23 rwate maber ki nyig coc 22 me agiki. Kineno i nindo pa William Miller nyutu ni kidi ma wel pa Lok pa Lubanga gin me aryo: kwena ki jolabo kwena.
An atye ki twero maler me nongo rwom. An atye ki rwom i kwena pa malaika me acel, me aryo, ki me adek. Gi ki nyutu calo gi tye ka rweny i tung tung me polo, ka gi tito bot piny weng kwena me keco, ka gi tye ki rwatte matir bot jo ma tye ka bedo i cawa me agiki me gin matime pa piny man. Pe dano mo winyo dwon pa malaika man, pien gi obedo cal me nyutu jo pa Lubanga ma tye ka tic i rwom ki lobo pa polo weng. Lacoo ki dako, ma Lamo pa Lubanga ocweyo cwinygi maler, ki ma gi opako kun adwogi, gi tito kwena adek i kitgi. Life Sketches, 429.
Malaika gin cal pa jo pa Lubanga ma gi yaro ngec ma malaika tye ka nyuto.
Cawa tye macok. Lok pa lacak me acel, me aryo, ki me adek obedo lok ma myero kimiyo bot piny. Pe wa winyo dwon pa lacak adek i miti, ento lacak magi ma i Buk me Nyutu gicako kabedo pa jo ma obi bedo i piny ki gibi miyo lok magi.
Yohana oneno, “Malaika moro mapat o aa piny ki i polo, ma tye ki teko madit; kede piny weng odoko ler ki dugu pa en.” Revelation 18:1. Tic man obedo dwon pa jo pa Lubanga ma tye ka waco lok me ciko bot lobo. The 1888 Materials, 926.
Malaika tye cal pa jo ma gonyo kwena ma malaika pire keni nyutu. I yore mapol me tic, William Miller ginyutu ki kit pa poropesii. I yore acel pa magi, Miller ginyutu ki poropesii me cawa mokwongo ki me agiki ma okwanyone me goyo. Cawa 7, onyo higa 2,520, ma ogiko i 1798, obedo nongo ngec ma “alfa” pa Miller; ki yweyo Ka Maler i agiki pa otum ki otyen 2,300 i dwe me October 22, 1844, obedo nongo ngec ma “omega” pa Miller. Kare me Millerite ginyutu ki 1798 dok i 1844; kadi bed ni en kare pa malaika me mokwongo ki me ariyo, ento gityeko giyaro ki nying pa lakwena me kare eno. Kare me Millerite nyutu ni Miller obedo “dwal” ma ogoyo kwena pa malaika me mokwongo ki me ariyo, ki malaika me mokwongo onyutu ni cako me yabo obedo i dwe me October 22, 1844, ki malaika me mokwongo obino i cawa me agiki i 1798, i agiki pa “cawa 7” me ywayo woko kom pa Isirayel. Miller obedo cal pa poropesii me higa 2,520 kacel ki poropesii me higa 2,300.
Ranyisi me yo ma me acel me 1798 owaco ni bura me Rwot obicako ka higni 2,300 ogiko i October 22, 1844. Dong Rwot onyutu lacem me Sabat me nino abiro, kede obedo ki dwaro pa En me otyeko tic; omiyo otemo onyutu lacem mukene ikom kare abiro i 1856, ento pe yie, ento balo cik oneno. Kare abiro en Alfa pa histori me Millerite, kede 2,300 en Omega.
Cawa abicaryo nyutu calo Sabat me higa namba 7, ki 2,300 nyutu calo Sabat me ceng namba 7. Lok ma otime i kare pa Millerite nyutu ki 1798 ki 1844; 1798 nyutu cawa abicaryo, ki 1844 nyutu higa 2,300. Sabat aryo eni gin me cako ki me tyeko pa lok ma nyutu i Levitiko 23. Sabat aryo eni nyutu kwena aryo; ka gumako weng, gin dwoko kwena acel. Kwena aryo eni ginyutu jo Millerite, pien jo ma gicwalo kwena ginyutu malaika ma kicoyo calo kwena. I 1798 malaika ma acel odonyo, ki i 1844 malaika ma adyek odonyo.
Levitiko 23 tye ki cer abiro ki kube maleng abiro; ento pe cer weng obedo kube maleng, ka pe kube maleng weng obedo cer. Cer weng gibedo ikin kube maleng ma me acakki ki kube maleng ma me agiki, ma obedo Sabat me ceng abiro i acakki, ki Sabat me mwaka abiro i agiki. Kare me cer kicako ki kityeko gi Sabat aryo ma nyutu William Miller ki jo Miller.
Ka rek 22 me acaki ki rek 22 me agiki kityeko koko i acel i Levitiko 23, kare me Pentekoste dong nyutu. Kit ma kityeko cweyo ka kityeko koko rek weng i acel, en me Lubanga tutwal. Kare me Pentekoste pa kit eni nyuto maber tuk adek pa lacar adek. Obedo ki ranyisi pa "Truth." Obedo ki ranyisi pa Alfa ki Omega. Obedo ki ranyisi pa Palmoni. Odugo ngat me kwano i cwiny pa Kabedo Maleng maloyo weng. Onyutu Tempu pa 144,000. Odugore tutwal nyo i piny ma kityeko yubu dwoko manyen.
Adwogi pa Levitiko 23 man kombedi tye ka yabo cing i kube ki tem pa templo ma obino anyim pa tem me litmus kede tem ma adek. Malaika ma adek obino i 1844, dok obino i 9/11, ki dok obino i 2023. Ka Malaika ma adek obino i 1844, myero jo ma geno, ki geno, giluo Kristo i Kabedo Maleng Madit. Levitiko 23 obedo yoo me donyo i Kabedo Maleng Madit, kede nyutu but acel pa tem pa templo. Ki waco bot Yohana ni opim templo, kede jo malubo ma tye iye.
Bokisi pa Miller obedo ot pa Lubanga, kede kidi me wel gin jolamo ma tye i iye. Ot me gwoko jami pa Malaki obedo ot pa Lubanga, kede nyim apar gin jolamo ma tye i iye. Kare me Pentekoste, macalo ma ki yaro i kit lanyi i tung lanyi i Levitiko 23, tito ot pa Lubanga pa jo 144,000. Kadi matir, tito Sanduku me Lagam, ki kerubi ma gucoyo iye, gitye ka neno Cik Apar, lati pa Aron ma ocweyo yub, ki agulu me bulawan ma tye ki mana.
Kerubi ma gubedo ka gobo gin malaika, ki malaika tye ka nyutu lok kede laco me cwalo lok. Lok ma en Alfa i Levitiko 23 obedo Sabato me ceng me 7, ki lok me Omega obedo Sabato me higa me 7. Ginye lok aryo, ki gin bene lok me Alfa ki me Omega pa William Miller ki Milerait, ki tyeko piny pa “seven times” i 1798, ma en cal me Sabato me higa me 7; ki i 1844, Lubanga otero jogi i Kabedo ma tye maleng loyo weng, kun gicenyo Sabato me ceng me 7. Sabato aryo meno gin lwongo maleng me acel ki me agiki i Levitiko 23, ki kare me Pentekoste oturo i tung gi aryo, macalo kun Sanduku me Lagam oturo i tung Kerubi aryo ma gubedo ka gobo.
Myero ki pimo ot pa Lubanga, kacel ki weko woko pacio ma ki miyo bot jo ma pe jo-Yahudi. I cawa me cik me Sande, karo pa ot pa Lubanga gi tyeko, ento karo pa jo ma pe jo-Yahudi ocako. Cawa me jo ma pe jo-Yahudi gi tyeko i 1798, i tyek pa mwaka 1,260; i tyek pa nino 3½ (cal me 1,260), Yohana myero oweko woko pacio.
Kimii an okang ma calo tung; malaika ocung ka owaco ni, “Cung, kadong irup Hekalu pa Lubanga, ki alta, ki jo ma lamo iye. Ento wang ot ma tye woko ki Hekalu, weke i woko; pe irup; pien wang ot en kimiyo jo ma pe Yahudi; ki gweng ma maleng gibicobo iye ki cingegi pi dwe 42.” Nyutu pa Yohana 11:1, 2.
Wang ot obedo me weko woko; pien kimiyone bot jo woko, ma gi turone piny ki cinggi pi ceng adek ki nus, onyo dwe piero angwen gi aryo.
Gibicwe i wang tong, ki gibicobo woko i piny weng; ki Jerusalem bitito piny ki jo ma pe Yahudi, nyaka kare pa jo ma pe Yahudi otumu. Luka 21:24.
Kare pa jo ma pe jo-Yahudi opong woko i 1798, ka buk pa Daniel oyabe ki kwanyo woko jami ma kigengo kwede.
I ot pa Lubanga ma i Yerusalem, ogweng ma macokcoki ogonyo pur ma i woko ki tyen mapat weng pa ot maleng. I wi ogweng man gin coc ma kicoyo i leb mapatapat, ma gongo ni ngat mo pe romo loyo lim man; ento Juu kende gubedo ki twero me loyo. Ka ngat ma pe Juu ongolo cwiny me donyo i kabedo ma i iye, obedo okeco ot pa Lubanga, ci onwongo oketo mir ki kwo ne. Ento Yesu, en ma ocako ot pa Lubanga ki tic me woro iye, okwanyo jo ma pe Juu bot en ki rwate me kica pa dano; kace bene kica pa en ma pa Lubanga okelo botgi waraga ma Juu kikwanyo woko.
December 31, 2023 otyeko woko nino me porobeta adek ki odiyo ma ocako ki golo cwiny me July 18, 2020. En higni adek ki odiyo oyaro ni lok pa porobeta kombedi bino oyab woko, kede ni cawa pa Jentail otyeko woko, ki weko pimo me tempol kede jo ma pako i iye. I Cik me Sande, ma i cawa me Pentekote ne obedo Nino me Pentekote, poko kwo okato bot Jentail. Ka wa cego cawa pa Jentail i pimo tempol pa 144,000, wanyutu ni icawa ki December 31, 2023 nyo i Cik me Sande en aye tempol.
Nyutu pa ot pa Lubanga tye ni kityeko yiko i tung aryo; me acel gonyo, ento dong ot pa Lubanga kicono ni ogik ka kidi me gonyo ma kicayo woko, i yoo ma pire tek, obedo wi me konde. Gonyo kityeko keto ka Isirael macon o aa ki Babulon i kare pa cik me acel, ci ot pa Lubanga kityeko ogik i kare pa cik me aryo, ento mapwod i kare pa cik me adek. Tem me gonyo otime i 2024 ka kombedi watye i tem me ot pa Lubanga. Tem me ot eno ogik i kare pa cik me adek ki tem me litimas, ci tem me ot mito ni jo pa Lubanga oyaro ot pa Lubanga.
Kac pa Lubanga ma i buk Levitiko 23 kityeko kete ki ceng 31 me Desemba, 2023 nyaka i Cik me Sande, kede i lok me kare me poropheti man tem adek ma kare weng katime ka kityeko golo rwate pa poropheti kityeko nyutu gi iye. Ma agiki ikin adek en tem me litmas, ma kityeko nyuto ne ki Exeter Camp Meeting. I miting man, in onongo ceto i miting i tent ma ka Elder Snow dwice omiyo lokne me “Midnight Cry ma adada,” onyo ceto i miting me cwiny monyo tutwal ki ma mape tye i par maber i tent pa Watertown. Ka miting otum woko, lok pa “Midnight Cry ma adada” okobore tutwal calo piri me pi ma matwal. Exeter obedo tem me litmas, kede tem me litmas nyuto rwate.
Exeter camp meeting otye calo donyo me rwom pa Kirisito i Jerusalem, kede Lazaro otelo punda ma Yesu obedo iye. Tho pa Lazaro obedo goro cwinya me July 18, 2020, ento Lazaro bene obedo lamal ma otyeko weng pa Kirisito, kacel ki “seal” pa obedo Lubanga ma iye.
Ka Kirisito onongo obedo i ot me twat, Lazaro onongo pe otho; pien Setana onongo pe otye ki twero i iye. I bot Jamiye Kwo, Tho onongo pe twero coyo tong mere i wi Lazaro. Omiyo Kirisito onongo obedo kure. En onongo oiye ludiro me tim ki twero mere, pi en obed odino dwogo piny, ka ludiro ma kiloyo. En onongo oiye Lazaro obed i twero pa tho; ki nyamini Lazaro ma gicako peko gineno omera-gi kete i kabur. Kirisito onongo ngene ni ka gineno i wi omera-gi ma otho, gen-gi i En ma ogolo gi woko bin tem matek tutwal. Ento onongo ngene ni pien pi tem ma gitye ka yiko kombedi, gen-gi bi leyo maber ki twero madit makato. En onongo oweko kede gi peko weng ma gicako. En onongo pe opok ki meroenegi pien onongo obedo kure; ento onongo ngene ni pi gi, pi Lazaro, pi en keken, ki pi jopuonjrene, loyo myero omak.
‘Pi kom wunu,’ ‘pi ni myero wunu yaro.’ Bot jo weng ma tye kwayo me nongo cing pa Lubanga ma luro, kare ma cwinygi oboto piny loyo weng, en aye kare ma kony pa Lubanga tye macok loyo. Gibiro dwogo nen i cen ki pwoc i but dul ma obaro piny loyo i yoregi. ‘Rwot ngene kit me kwanyo jo maleng woko,’ 2 Pita 2:9. Ki i tem weng kede i peko weng, obiro kwanyo gi woko ki yie ma tek loyo kede lok me kwo ma opong loyo.
I dwilo me bino bot Lazaro, Kristo onongo tye ki bedo me kica bot jo ma pe gi rwako ne. Odwilo, ma pi dwoko Lazaro ki i tho, omiyo jo ne ma wi-gi tye tek kede ma pe gigeno alama mukene ni en adaa ‘Dwogo ki i tho, kede Kwo.’ Pe onongo mito weko gen weng me bot jo, dii ma odugu, ma tye ka lic, me ot Isra’el. Cwinye ne onongo tye ka peko mapol pien pe gudo cwinye-gi. I kica ne onongo oparo me miyo gi alama mukene acel ni en Ladwoko, en cente keken ma romo kelo kwo kede kwo ma pe tho i lero. Man onongo bedo alama ma jadolo pe gubedo twero poyo lok marac. Man aye kit ma omiyo odwilo me ceto Betania. Twero man ma madwong, dwoko Lazaro ki i tho, onongo tye me keto cing pa Lubanga i tic ne kede i porone ni en tye ki bedo pa Lubanga. The Desire of Ages, 528, 529.
Donyo me loyo ocako ki kwanyo tol pa punda acel pi Kristo me bedo i tung pa ne.
Ka gubino macok ki Jerusalem, kede gubino i Bethfage, i Got me Olivu, ci Yesu ocwalo jo-pwony aryo, owaco botgi ni, Wut i dii ma lube botu, ci kombedi unongo punda ma kicano, kede otino pa en; uywegi, ka ukelogi bot an. Ka ngat mo owaco gin mo botu, ubi waco ni, Rwot mito gi; ci kombedi obiwegi. Gin weng man otimo, wek loc ma laporofeta owaco obed ocopo, ni, Wac bot nyako pa Siyoni ni, Nen, Rwot ma in bino bot in, ki cwer cwiny, katingo i punda, kede i otino pa punda. Ci jo-pwony owot, kede gitimo calo ma Yesu omiyo gi cik. Matayo 21:1-6.
Lok me Kwac me odii piny omede ki lok pa malaika me aryo ma obino i kare pa golo mito me acel. I cawa pa Kristo, golo mito eno obedo tho pa Lazarus, ci pi jo pa Miller en obedo nyutu anyim me 1843 ma pe otiyo, ma obino i nino me 19 me April, 1844. Golo mito aryo mag eni gipire tek July 18, 2020.
I cawa me Pentekoti ma Levitiko 23 nyuto, tem ma nyutu maber kiyaro ne calo nyutu me yore ma gin adek: cer pa tarumbeta, wot malo pa Kristo i polo, ki Nino me Golo Kwan. Tami adek magi nyuto tem ma nyutu maber i kore kwede tem aryo me acaki me msingi ki yekaalu. Tami adek magi gubino ceng abic i anyim me cik me Jumapil me Pentekoti, ki nyuto tero malo pa jo 144,000 calo bendera. Ka giloyo tem man, gitero malo; ka pe, kibutho gi woko ki i dirica me lacim pa Miller.
Tuk adek me keto lanyut obedo Nino me Kwedo, kede nyutu kwero woko richo. Tuk aryo obedo nywako malo rwate pa Lewita ma Malaki owaco, kede tuk acel obedo lok pa tung. Cak ki 1844, dano tye bedo i rek pa luyo tung abiro. Lok me wang pa tung abiro obedo lok pa kec adek pa Islam, kede lok me iye pa tung abiro obedo tic pa Kristo me keto kacel kit pa Lubanga pa En ki kit pa dano pa 144,000.
Wa bi medo i coc ma anyim.
I coc pa lanen kiketo piny gin ma nen, ma, kadi obedo ogero ki kare mapol tutwal, gibedo i wang wa ki maleng pa manyen kede teko pa nyutu manyen. Ki geno, wa ngeyo ni coc magi pa kit ma Lubanga otimo kwede jo pa En i kare me con gitye kigwoko, wek wa yaro pwonye ma Lubanga mito me pwonyowa ki tem pa kare ma kombedi.
Ka watye ka bedo i kare madwong ma piny ki dwogo pa Kristo me aryo, myero wa temo ki matek me gengo timo bal macalo ki gin ma Yahudi ma gitye ka bedo i kare me bino pa Kristo me acel gitimo.
Macalo lamedo pa Yahudi, ma dong-dong gicweyo kit me woro Lubanga ma giketo iye cik, ma iyie gicweyo rwate pa gin ma pe rwate bedo madit tutwal, dano mogo kombedi tye i peko me coyo woko ki ada ma tutwal ma rwate pi dul man, ka gi ngiyo gin ma nyen, ma lamal, ma golo cwiny.
Tye mito me rwako ki lwak yore ma malo. Jo ma yenyo ki yubo lok me paro ma pe ki tung, gimito me pwonyogi ikom ngo ma obedo atir, mapwod pe gitemo pwonya jo mukene. Lok me paro ki par-par ma dano ocweyo, pe myero giyenyo ne macalo atir.
Tye dano mapol ma gidog maber bot cik me kit, macalo tung ma tek; gin bikwanyo kony kede bigeno ki ngwec, pien gicweyo dwogi i macek me pango ki kica, gi tito ni, ‘Gwoki jo ni, A Rwot, pe imii lonyi obed me kube.’ Wacwinyo weko kit me piny-ot pa kwena pa laŋel ma adek obed ber ki yot, ma peke peko. Lawa madit pa yie wa bibedo goyo dwii jami weng ma kinywako i iye.
I kare man me bal, me poyo-wii ki paro ma bedo poyo, wa mito kwano kome me acaki pa lok pa Kristo. Wa temo bedo ki twero me nyuto kacel ki lacar, “Pe wa lubo lok me bwoc ma gityeko poyo ki bwongo ka wayaro boti teko ki bino pa Rwot wa Yesu Kristo.” Rwot kwayo wa ni walubo yore ma maloyo ki ma maleng.
Adiera, adiera ma tye kombedi, obedo weng calo ma Lok pa Lubanga nyuto. Rwot mito ni jo pa En ogwoko kene ki weng gin ma opur-opur, ki weng gin ma tero i mistisisim. Jo ma cwinygi miyo gi medo i pwonye ma i tam keken, ma pe atir, giyub piny tutwal i cobo me adiera pa polo, ci gikwanyo lonyo ma kelo kwo me kare weng bot ngat ma orwako. I Lok tye gin adiera ma ber tutwal. Gin eni gibinongo ki jo ma pwonyo kwede cwiny matek; pien malak me polo bi tero yeny.
Makwongo jo ma kombedi tye bedo i piny, Paulo owaci ni: “Cawa ma bino, pe gibi rwate doktrin maber; ento ki mito gi keken gibi yubo i botgi lapwonya mapol, pien winyo gi tye ki lit; gibi weko winyo lok ma adier, ki gibi dwoko bot lok me por.”
En mere madit tutwal, en ma cweyo cwiny tutwal, tugo ma Paulo omiyo i cawa ma onongo otamo lok pa lanen ikom joma pe bicon turo pwony ma atir: ‘Akwero in i wang’ Lubanga, kacel ki Rwot Yesu Kristo, ma bicon pimo joma tye kede kwo ki joma otho i cawa ma obimoneno peka, kacel ki lobo pa Rwotone: Yab lok; bed atera i kare weng—i kare ma rwate, ki i kare ma pe rwate; nyutu bal, ciko, mi cwiny, ki kuc madit weng kacel ki pwony.’
Gin ma tye i rwate kwede Lubanga woto i ler pa Ceng pa kit ma kare. Pe gi golo ducu Laler-gi ki kwanyo yo-gi i bot Lubanga. Ler pa polo orwategi. Ka gi luny i agiki pa gin ma otime i piny man, ngec-gi me Kristo, ki lok pa nabi ma kom en, medo madwong. Gin tye ki rwom ma pe tye agiki i wang Lubanga; pien gin kacel ki Wode. I botgi, Lok pa Lubanga tye ki ber ma loyo weng ki kamor maber. Gi neno rwate ne. Adiera kiyabo botgi. Tito me dwoko rwom okano ki ler malwol. Gi neno ni Lok pa Lubanga obedo lagony ma yabo mijara weng ki yeko peko weng. Gin ma pe gi rwako ler ki woto i ler, pe gibineno mijara me kare pa Lubanga; ento gin ma pe gicero me teto musalaba ki lubo Yesu, gibineno ler i lere pa Lubanga. The Southern Watchman, April 4, 1905.