Dwogo neno

Levitiko 23 nyutu tem adek i kare me Pentekoste pa 144,000. Miyo rwate nino me acel pa Cere pa Tabernacles ki nino me Pentekoste, ci miyo rwate nino 40 ma Kristo opwonyo lutic iye i wang ki wang mapwod pe o ceto i polo ki nino pa Firstfruits, yubo kit mapore ma lamo kwena pa jomalak adek.

Ka “tho, kumo ki dwogo i kwo” kiketo calo alama me poroc acel ma tye ki tur adek, calo kit ma Baptiismo pa Kristo nyuto ne, wano neno ni, ceng abic inge ki dwogo i kwo—i ceng pa “First Fruits”—agiki pa cer me ceng abicel pa malo ma pe ki buga obino calo lwak maleng. Erwate, i dwogo i kwo pa Kristo, ma rwate ki rwom pa “First Fruits”, dong lubo ceng abic.

I agiki me pango ma kicweyo kun girwate ceng me acel me Lonyo pa Tabernakolo ki ceng pa Pentekote, tye gin manyutu yo mukene ma tye ki kabedo adek, ma bene ki ceto anyim ceng abic ma ojwini i Pentekote.

I kin gin aryo ma ‘alama me yoo ma calo kayo adek ma lubo nino abicel’, tye kare me nino apar adek. Ka waketo atir nino me acel pa diro pa Tabernacles ki nino pa Pentecoste, wa ngeyo ni Nino pa Atonement obedo nino abicel ma con ki diro pa Tabernacles. Diro pa Trumpets obedo nino apar ma con ki Nino pa Atonement. Nino apar angwen ma Khristo no keto cik i wang i wang piny ka odwogo ki tho i nino pa First Fruits, rwate ki nino abicel piny ka diro pa Trumpets, kacel ki nino abicel me con ki Nino pa Atonement.

Lamal me yo me kar adek pa ‘tho pa Kristo, ikwo pa Kristo, ki dwogo-cako kwo pa Kristo,’ ma keken ki lubo ceng 5 nyo i agiki pa leme me mok mape ki yie, dong ocoyo doki lacen i ceng 30, ka lamal me yo me kar adek pa ‘tarumbeta, woto malo i polo, ki hukumu,’ ma keken bene ki lubo ceng 5 nyo i Pentekote. Lamal me yo me kar adek ma cako romo yubu yot calo lamal acel ma tye ki kar adek; pien ki yubu tutwal calo eni kede Baptiismo pa Kristo, ma nyutu ‘tho pa Kristo, ikwo pa Kristo, ki dwogo-cako kwo pa Kristo.’ Baptiismo ne obedo Alfa pa kare ma maleng me ceng 1,260, ma ogiko i ‘tho pa Kristo, ikwo pa Kristo, ki dwogo-cako kwo pa Kristo,’ ma en ne obedo Omega pa ceng 1,260.

Alama me yoo ma tye ki odii adek i agiki pa kare me Pentekote myero kinongo ki tiyo pa porofeti. I ceng apar abic pa kare me Pentekote, kit maromo atata bene nonge i acaki ki i agiki. I kom cik ma waco ni Kristo kare weng yaro agiki ki acaki, wan twero nongo Ceer me Trompeti, ma ki lubo kun Woti i Polo, ma ki lubo kun Ceng me Golo Kwer, ma ki lubo kun ceng abic, calo ‘alama me yoo me odii adek ma ki lubo kun ceng abic’ acel.

Wabedo bene temo tyen adek ma gicwako, ki cik me Bayibul ma tero kit pa tyen acel acel i tyen adek meno. Tyen adek meno giyaro gi dok dok i Lok pa Lubanga. Gin malayika adek; gin bur, kabedo mapwod, ki kabedo mapwod tutwal; gin tic pa Lamo mapwod me yubo cwiny i kom bal, kica ma ber, ki kica. Keto Kwe me Tarumbeta, Wot Malo, ki Nino me Golo Bal calo tyen adek meno, mito ni tyen acel acel rwate ki dwon me Bayibul ma dong gityeko tero.

Ogweng obedo kwena me ciko, ki rwate ki malaika ma acel ma kwaco ki dwon, “Woro Lubanga.” Ocito i polo pa Kristo obedo cal me dwong pa Dwogo Ne me aryo, pien lok me aryo pa malaika ma acel obedo, “Mi ne dwong.” Nino me Kwero Peko obedo cal me Kwer, ki lok me adek pa malaika ma acel obedo, “Kare me kwer ne obino.” Tye yore mapol me yaro ni kit me poropheti pa yore adek i lamal me yo i agiki pa kare me Pentekote nyutu yore adek pa Injili ma pe giko, ma iye gin mapol “gikweru, gidoko oywete, ki gitemo.”

Ka obedo kamano, i twero neno ni i lamar ma acaki pa tio adek kiketo lam me acaki pa baley, ki i lamar ma agiki pa tio adek kiketo lam me acaki pa witi. I twero neno ni tio adek pa Alfa i kare me Pentekos nyutu kwon ma pe kicoyo, ento lamar pa tio adek ma Omega nyutu kwon ma kicoyo. I twero bende neno ni i lamar pa tio adek ma i acaki eni aye ka kigi yaro Krisito malo me ywayo dano weng, ki i lamar pa tio adek ma i agiki kigi yaro malo laka pa alufu mia acel pier angwen ki angwen me ywayo jo me lobo.

Malaika me acel ki me adek gin malaika acel keken i rwom me porofeti, pien acel en cako, ento adek en tyeko. Malaika me acel ma Alpha oyaro yabo pa kwer, kede malaika me agiki ma Omega oyaro giko pa kwer. Lok pa malaika me acel okwongo tek ki pongo pa Islam ma otime i nino 11 me dwe me August, 1840; kede malaika me adek bene okwongo tek ki pongo pa Islam ma otime i 9/11. Sista White owaco bot wa ni tic pa malaika me acel kede me adek obedo me cweyo piny obed ler ki dwonge. Lanyutu mukene tye mapol, kede gi kelo kony mapol me nyutu kit pa kare me Pentekote, macalo ma kitero i nino 50, ki aa ki dwogo kwo pa Kiristo nyo i Pentekote, ki vese 22 me acaki pa Levitiko 23 kede vese 22 me agiki pa Levitiko 23. I kin alama aryo ma kit gi obedo alama me tuk adek ma dong ki nino 5, tye kare me nino 30 ma nyutu malaika me aryo.

Alama me yoo ma acel pa ‘rwom adek ma ki lubo nino abic’ obedo malaika ma acel, nino 30 obedo malaika ma aryo, ci alama me yoo ma aryo pa ‘rwom adek ma ki lubo nino abic’ obedo malaika ma adek. Rwom adek man gicobo cawa weng me Penetekote nyaka i Penetekote, ma dong nyutu cako me nino 7 me Yek me Tabernacles, ma nyutu obur pa koth me agiki i kare me bal pa cik me Sande, ma cako ki cik me Sande i Amerika ma Kacel, ci mede nyaka kare ma Mikael ocung woko ci tem pa dano ogudo. Kit yiko en pa Lubanga, ento kelo paro matek mapol.

Paro ma tek

Ki nen atir ni lamwaki me yo ma ki poro gi 'tarampet, ceto i polo, ki kwer' obedo tem litmas, ma en aye tem me adek. Tem me adek kare weng en aye tem litmas, ma i kany kit pa ngat oyaro piny, ento pe oyubu i kare mo keken.

Kit pa ngat nyutu ki peko. Kare dwon ma pire tek oyaro i otum, “Wuneno, lano me nywako obino; wut woko dok keno kwede,” dako ma pe onywako ma nino gi owoto ki nino megi, ki oneno ngat ma otyeko yubu pi gin man. Gin aryo gipongo gi kare ma pe gineno, ento acel otyeko yubu pi peko me riyo; ento acel mapat ononge pe ki yubu. Kit pa ngat nyutu ki lok me kwo. Peko me riyo gicwalo woko rwom madwong me kit pa ngat. Piny marac mo ma ocake pe gineno, onyo tho i ot, onyo peko madwong, tubur mo ma pe gineno onyo peko me cwinya ma matek, gin mo ma kelo cwinya wang ki wang ki tho, gene bi cwalo woko gin ma adier ma tye i iye me kit pa ngat. Binyutu ni tye onyo pe tye yie madier i kwedo ma Lok pa Lubanga owaco. Binyutu ni cwinya tye ka jweyo ki kica, ni mo tye i kongo ki lamac.

Kare me temo bino bot dano weng. Wa timo nining ka wa tye i atemo ki atir pa Lubanga? Mac i lampu wa ocuc? onyo wa pud wagwoko gi ka yaro? Wa tye te pi pire tek mo keken kun kube wa ki En ma opong ki kica ki ada? Nyako abic ma pe ocoyo ma tye ki ngec pe gubed me cwalo kitgi bot nyako abic ma pe ocoyo ma pe tye ki ngec. Kit pa ngat myero kiketo ki wa kacel kacel. Review and Herald, October 17, 1895.

Ka alama me yoo me gamo me tarumbeta obino, kit pa in kityeko golo laket pi macon, kigolo in malo calo bendera, kacel ki kiyweyo richo pa in woko pi macon. Yore adek nyuto butu adek me golo laket. Obino pa ngec pa Kwena me i tung cawa nyuto jo ma tye ki mafuta, kede jo ma kigolo gi malo calo bendera, ka richo gi kiweyo woko. Ngec, tic, ki laket gin alama me yoo acel keken. En alama me yoo "ma kelo cwiny obedo i wang kwede tho" pien tye "bal ma pe kikuro." Tarumbeta pa Islam nyuto "bal ma pe kikuro" eno. I cening man, ngec, "Nen, Lami nyom obino," kiyabo pi ceng abic i anyim cik me Sande, kun ngec oloko i kwena madwong pa malaika ma adek.

Tuk adek pa lamal me yoo gin jami ma nyutu kit me goyo cal pa 144,000 ki yweyo gi malo, kakare mapud pe obino cik me Sunday. Obedo piny piny ni tem me litmas me ‘keng, yweyo malo ki kwac’ kityeko nyutu pire calo camp meeting pa Exeter. Nino abic ma tye i tung keken me Nino me Golo Keca ki Pentekoti tito calo nino 66 ma tye i tung keken i giko pa camp meeting pa Exeter i nino 17 me August dok oo i nino 22 me October, 1844, ka giboyo bur. Nino 66 magi i kit gin matime pa Millerite tye ka nyutu nino me agiki, ki i kit man gitye ka nyutu pwoyo ngec pa ‘Kok me Otum’ ki 144,000.

Ceng abic i anyim me Pentekoti rwate ki ceng 66 me yubu lok me Koko me otum pa jo me Miller, ma bene kityeko nyutu gi cal ki donyo me loyo pa Krisito i Yerusalem. Acel me kare adek en lewic me bugo opuk, ma en opuk me abic aryo, onyo 'Woe' me adek, onyo Islam i kare me agiki, kadong donyo me loyo pa Krisito i Yerusalem ki anyim kityeko yabo donki.

Ikom poro pa nabi man, nyutu ni yweyo punda goyo alama me cako pa donyo me loyo, ma en Midnight Cry. Poro pa Bibul myero kikete i cawa me agiki i bot dugu me namba 6 me poro pa Bibul—leŋo me piny, Amerika ma Tye Kacel. Islam obigoyo Amerika, macalo ma otimo i 9/11; kono eno obiye alama ni cako pa yabo me Midnight Cry ki goyo madwong ma Islam otimo bot Amerika, kede giko pa yabo me Midnight Cry ki goyo madwong mapat ma Islam dok otimo bot Amerika, pien Yesu kare ducu yaro giko pa gin ki cako pa gin.

Lok me Pentekoti en aye lok me ywak madwong, ki ywak madwong en keken medo madwong pa lok me Ywak me i wang otum. I gin matime pa Millerite, Ywak me i wang otum otieke ka duol kiloro i ceng 22 me October, 1844, ki i kare me agiki bende obedo otieke ka duol kiloro i cik me Sande. I Pentekoti Pita otito lok pa Joeli, ki pien Pentekoti en agiki ma omega pa Ywak me i wang otum, dong cako ma alfa pa Ywak me i wang otum, ki mito me porofeti, myero Pita bende otito lok pa Joeli. I Ywak me i wang otum Pita obedo i Buk me Tic pa Latic chapta aryo, i ot me wi i sa adek; dong i ceng acel keken i sa abongwen obedo i ot pa Lubanga, ka otito lok pa Joeli.

Pita obedo cal pa jo 144,000 i Pentekote, ma obedo agiki pa 'Midnight Cry'; kede obedo cal pa jo 144,000 i cako pa 'Midnight Cry'. Loro kede yiko malo pa jo 144,000 ocako ki yabo lanyut me punda, ka Islam oketo lweny. Ka Millerites guleko 'Exeter camp-meeting', gicwalo kwena calo yie madwong me pi, kede, i kit pa alama, gicalo cal pa jo 144,000 ma gibalo odoco gicito man.

Yiko man doko pire tek ka i ngeyo ni Pita tye ka nyuto jo ma lualo ngec me Kwac me Midnait i litmas ki i tem me adek pa kare me Pentekos. Cawa adek pa Pita i Pentekos oketo en i ot me wi, ki ot me wi bende gin ceng apar ma i anyim Pentekos. Tem me aryo pa kare me Pentekos en tem me Tempe me ceng 30 ma lubo tem me fundeshen. Tem me aryo pa Tempe mito ni jo ma tye ki geno gidonyo ki geno i Kabedo Maleng loyo weng, kany ka richo gi kigoyo woko, ki kany bende gi bedo ki geno ki Kricito i kabedo me polo. Buk me Tic pa Apostol waco wa ni Pita ocako kobo lok i Buk pa Joelo i cawa adek i ot me wi, ci i cawa ochiko tye i Tempe.

Ento Pita, ocungo malo kacel ki apar acel, oyabo dwon ne, owaco botgi ni, “Lacoo pa Yudaya, ki wunu weng ma obedo i Yerusalem, tim ber man obed ngec botu, ki winyo matek lokna: Pien gin man pe gin macu, macalo un iparo; pien kombedi cawa me nino en cawa adek kende. Ento man en gin ma janabi Yoel owaco.” ... Kombedi Pita ki Yohana owot malo kacel i Hekalu i cawa me kwayo, ma en cawa abic angwen. Acts 2:14-16; 3:1.

Kirisito onongo giceto en i msalaba ki misumari i cawa adek, ki otho i cawa abongwen. Tho pa En, ogoro pa En, ki dwogo kwo pa En, gin cal acel me yo ma tye ki kare adek. Kare adek, ceng me yie me acaki, ocako ceng 50 ma gityeko i Pentekoti. I Alfa pa kare me Pentekoti, cawa adek ki cawa abongwen nyutu opoko ma atir atir, pien Kirisito onongo tye kede kwo i cawa adek, ento otho i cawa abongwen. Petro onongo tye i ot me malo i cawa adek, ki i Yekalu i cawa abongwen.

Kare me Pentekote me ceng 50 i cawa pa Kirisito obedo kare pa poroce ma maleng ma okube kakare ki poroce me higa 2,300. En pire keken okube kwede wiki agiki me higa 490 pi ogwanga pa Yahudi i Daniel 9. Wiki ma maleng meno, ma Kirisito ocwero rwom me cing, ogiyoko i kare aryo ma rwate, keken obedo ceng pa poroce 1,260. Pire-tek pa wiki meno obedo Musalaba. Musalaba nyutu cawa adek ki cawa ochiko, ki Petro i Pentekote bene otimo kamano. I higa 34, i agiki pa wiki ma maleng acal acal meno, ka Cornelio ocwalo bot Petro ki Caesarea Maritima, obedo cawa ochiko.

I Kesariya tye dano acel ma ki lwongo ni Korneliyo, senturiyooni i dul ma ki lwongo ni dul pa Italiya. En dano maleng i lamo, ma lworo Lubanga ki ot pa en weng, ma ne omiyo jo konyo mapol, ci ne lamo bot Lubanga kare weng. En oneno i vijon maber, i kare me otyo me ceng, macokcoki, malaika pa Lubanga obino irene, owaco botene ni, “Korneliyo.” Ka oneno ne, olworo, owaco ni, “Ngo eni, Rwot?” En owaco botene ni, “Lamo pa in ci konyo pa in osechopo malo i anyim Lubanga pi paro. Ka kany, cwal jo i Yopa, ci lwongo Simon acel, ma ki lwongo ni Pita.” Acts 10:1-5.

Cawa ma obino, Petro oceto i tung ot pi lemo i kare ma macalo sa abicel.

Ceng ma ocelo, ka gitye ka ceto i yore gi, ki cok ki pac, Pita ocur i wi ot pi lamo i cawa abicel. Otye kwac madwong, ki onongo obiro camo; ento ka gitye ka yubo cam, obedo i mere me neno. Oneno polo oyab, ki leeso madwong acel ma kityeko miro i tung angwen, pobo bot ne, kityaro piny. I iye tye gin weng me piny ma tye i cing angwen, kede leny, kede gin me yir i piny, kede labolo me polo. Dwon obiro bot ne, ‘Chung, Pita; ngol, ki cam.’ Ento Pita owaco, ‘Pe aa, Rwot; pien pe abedo camo gin mo keken ma pe yer onyo ma macoo.’ Dwon owaco dok bot ne icawa aryo, ‘Gin ma Lubanga okwero, pe ilwongo gin ma pe yer.’ Man otime kare adek; ci leeso eno dog cen i polo. Tic pa Apostol 10:9-16.

Luongo pa Peter me bino i Kesarea tye i cawa me 9, ka Lakwena obino me waco bot Cornelius. Cornelius nyutu lutino pa Lubanga mapat, ma kuluongo gi woko ki Babulon i kare me Cik me Sande. Lakwena ma obino i Cik me Sande en dwon ma aryo me Revelation 18, ma luongo bot jo ma pud tye i Babulon me lalo. Peter obedo 144,000, ento Cornelius obedo latic pa cawa 11, ma ginyutu bot Peter calo jami me tung ma pe maleng. Rwom pa Peter ki Cornelius obedo rwom pa Revelation 7, ka 144,000 ginyutu i rwom ki lwak madwong. Kiciko Peter odiro adek ni ocung, onego, ki ocham. Pi 144,000, luongo pa Cornelius obedo kany ka lapii kiciko ni ocung.

Cornelius tye i Caesarea Maritima, ma kare mogo kicako ne nying “Caesarea i wang nam.” Buk me Nyute 17 waco bot wa ni “pi” “obedo jo, lwak mapol, piny, ki leb.” Pi obedo joma tye i woko ki kanisa pa Lubanga. I Buk me Nyute, kacel ki n’eny pa Petro ikom le ma pe maleng, namba angwen nyutu piny weng. I n’eny pa Petro, le angwen me kit moko-moko onen, ki gin oa piny i pien ma kigwoko i tung angwen pa iye. Rwom pa Petro ki Cornelius bene kijaro kwede Noa ki le ma okabo i bwato.

Pita ne tye i Yopa—nying man nyuto “lacer ki maber”—pien, macalo cal me ji 144,000, Pita en bendera ma lacer ki maber bot jo ma pe Juu. I cawa abic angwen, jo ma pe Juu yabo wanggi i bendera ma Sister White nyutu ni en obedo Sabato, cik pa Lubanga, kwena pa malaika ma adek, kede misonari ma i lobo weng ma gicwalo kwena me kare me agiki. Korneliyo oyabo wange i bendera ka malaika obino i cawa abic angwen i Kesarea ma i tung pi. En kacen, kwena i cik me Sande me Pentekooti dong ocwal bot piny—pi madit.

Kwanyo malo pa cal bene nyutu calo kwanyo malo pa ot pa Rwot i tung got, kede Pita tye ka lamo i wi ot i taun Yopa ma ber ki ma ler, i cawa 6, kakare me anyim cik me Sande me cawa 9. Ka 144,000 kiketo gi alama, tuk pa piny me bal ma tek bikwayo lutino mukene pa Lubanga ma pud tye i Babilon me yenyo lero. Gilawo gi me nongo Pita i wi ot i Yopa.

Pitol bene obedo i Kesarea Filipi i Matayo apar abicel. Kesarea Filipi, i cing Got Hermon, tye ki nying marom calo Kesarea ma i nam, ento tye ki patpat ma atir; pien bur acel obedo i piny, ento mapat obedo i nam. Kiketo Kirisito i lacar i cawa adek, ki otho i cawa abicangwen, ginyutu patpat ma atir i kit kwo ki tho. Kare pa Pitol i Pentekoste, i cawa adek kede cawa abicangwen, nyutu patpat ma atir ki i ot me wi dok bot templo. Kesarea ma i piny onyo Kesarea ma i nam nyutu patpat ma porofetik ma myero, me cawa adek kede cawa abicangwen; ento pe tye waci ma dirik mapii pi cawa adek kun Pitol tye i Kesarea Filipi. I waci pa lami aryo onyo adek, gin kicweyo tek woko; kacel ki cawa adek kede cawa abicangwen pa lacar, kede i nino pa Pentekoste, cal aryo ginyutu ki dano acel keken, bedo Kirisito tye akwo onyo tye i karo, onyo Pitol i ot me wi onyo i templo.

Adieri me adek pa cawa me adek ki cawa me abicel angwen, i kabedo aryo ma nyinge obedo ‘Caesarea’, nyutu ni Pita aye ngat madit i kare aryo weng—macalo ma Khristo obedo ngat madit i cako kare me Pentecost, ki Pita i tyeko kare man keken. Ngat me Alfa pa cawa me adek obedo kacel ki ngat me Omega pa cawa me abicel angwen, mino adieri acel ni Caesarea Filipi obedo Alfa pa Caesarea aryo. Adieri me aryo tye ni nying pa kabedo aryo eni obedo acel; omiyo nying pa ngat madit ki nying pa kabedo obedo acel. Adieri me adek obedo kongo pa piny ki nyanja. Kare Pita obedo i Caesarea Filipi, obedo cawa me adek. Kany aye ka lok ni dong obed matek loyo.

Atir ni wa keto bot taun aryo ma tye ki nying acel keken—man en aye gin ma wa tye ka timo—ento wa bende tye ka medo cawa me adek ki cawa me abongwen i yore me keto gin, malube ki lami pa Krisito i msalaba ki pa Pita i Pentekoste. Ka wa coko rek adek buny keken—cawa me adek ki cawa me abongwen pa Krisito, cawa me adek ki cawa me abongwen pa Pita i Pentekoste—wa keto piny cawa me adek i Kaisarea Filipi. Winyo me poro pa lanabi acel keken myero kiket i Konelio i cawa me abongwen, i Pita i cawa me abicel, ci lacen i Pita i Kaisarea Filipi i cawa me adek.

Pita tye i alamal adek weng me yoo; Kornelio bene tye ki Pita i cawa abic acel ki i cawa abic angwen, ento pe tye i cawa adek i Caesarea Philippi. Rek kicubo kacel, pien tuk acel acel obedo cawa adek, cawa abic acel, ki cawa abic angwen, mapire tek, acako ki Caesarea Philippi, dok i Joppa, dok i Caesarea Maritima. Caesarea aryo bene gutye ki oturo me tekwaro mamegi ma gigabo kwede Greece ki Rome; ento buk pa Caesarea Philippi obedo pire tek me yore pa jogi ma pe yaro Lubanga ma mabor ki ma i mung, atera Caesarea ma i tung yie obedo kabedo me cato ki me kwero lobo, ma kityeko oromo tekwaro pa Greek kwede kwer pa Rome. Caesarea Philippi obedo lamal pa kwer pa kanisa, ki Caesarea Maritima lamal pa kwer pa lobo.

I yore me Caesarea bot Caesarea, Joppa obedo dyere ma i iye me dyere adek. Dyere adek gityeko nyiso gi ki cawa 3, 6, ki 9. Caesarea ma i but pi i cawa 9 en aye cik me Sande ka Injili owoto bot jogi ma pe obedo jo Yuda. Ma pud cawa adek anyim, i cawa 6 Pita tye i Joppa, kabedo ma can kede cingo. Ma pud cawa adek anyim, Pita tye i mer me Feast of Trumpets i cawa 3. Caesarea bot Caesarea en aye kare me Midnight Cry. Pita tye calo jo ma kobo ngec me Midnight Cry, cako ki i acaki nyo i agiki, pien Yesu kare weng rwate acaki ki agiki. Midnight Cry cako ki punda ma ki weko woko i waymark me Feast of Trumpets, ka Pita tye ka kobo ngec pa Joel.

Petero tye i alama me yoo ma tyege adek: Sikuku me baragumu, woto malo, ma lubo ne kwer. I alama me yoo man i Matayo apar abicel lapeny kiyaro ngat mane en Kristo. Nyinge pa Petero ki loke, kede Kristo owaco ni i Kidi man aye eni obiyiko Kanisa pa En. Kidi ma ki yiko ot pa Lubanga iye obedo tung, kede Petero i Caesarea Filipi obedo kwena pa lacak ma acel, ma obedo kwena ma tung. Ka Petero obino i tyege malubo, i Joppa, owoto malo calo ma Kristo owoto malo i agiki me nino 40 me kwano wang ki wang. Woto malo bene rwome ki Musalaba, lameny madit me gin matime me waro kwo; kede Musalaba ki bolo woko i but aryo: jo kwalo aryo, yabo labut ma cwalo i Kabedo Maler Madit, kede ot lum ki cawa.

Kombedi, cak ki cawa 6 nyo i cawa 9, butu ne otye i piny weng. I cawa 9 macok coki, Yesu ne ogoyo dwon madit, owaco ni, “Eli, Eli, lama sabachthani?” Man nyutu ni, “Lubanga na, Lubanga na, pingo iweko an?” Matayo 27:45, 46.

I Joppa, i cawa abicel acel Petero tye i kabedo me yubu, i kin jo ma oburo ki jo ma kigwoko, i kin leec ki otum, ki i kin cako pa ‘Midnight Cry’ ki gutim mere. Gonyo meno tye ka nyuto luwoko pa wot me Laodicea pa jo 144,000 bot wot me Philadelphia pa jo 144,000. En tye ka yaro golo woko tutwal pa Kanisa Seventh-day Adventist ma Laodicea. Bur ma kigigo pa keca, ma kiyaro ne ki Nino me Atonement, en bino nino abicel con ki Cik me Sande pa Pentecost. Keca eno pwod coneni ki Ceto i Polo, ki con con, Lok pa Opuk. Kome adek man giyaro alama me yo, ka kid me Lubanga kicoyo iye, ki lok pa ‘Midnight Cry’ kigoyo ne ki Kanisa ma Triumphant bot jo ma kiyaro gi ki Cornelius.

Peetero owaco kwena i Pentekote, ki Pentekote obedo alama me giko pa kwena me Midnight Cry. Pien en myero pa lok me porofesi ni Peetero bene myero owaco kwena i cako pa kare me Midnight Cry. Cako con con nyutu giko. Kwena pa Peetero me Midnight Cry rwate ki teko ka punda pa Islam kityeko weyo woko, kaci obalo United States, macalo kit ma tim dok kare me cik me Sande. Peetero waco kwena i cawa adek ki cawa abongwen pa Pentekote nyutu cako ki giko pa Midnight Cry.

I rek ma waparoni, nino 40 ma giko ne tye i ceto pa Kristo i polo; kede bene en obedo cako nino 10 i ot me tung-lac. Ikin nino 10, ka otyeko nino 5, Nino me Kwor nyutu ni richo pa Isirayeli kiyweyo woko, ki Kanisa otyeko bedo atir. En i saa 3 ma Petro obedo i ot me tung-lac i kare pa Pentekosti. I saa 9 pa cik me Sande, kwena loko ki ‘otum me tung cen’ dok i ‘kwac ma dwong’.

Yaro lok pa Midnight Cry ki Pita timore ka otye i cawa adek. Lok en kimaro kwede Feast of Trumpets, ka tego ocobo, ki Caesarea Philippi; ki Caesarea Philippi bene obedo Panium. Panium kiyaro i Daniel 11:13-15. Pita tye ka nyutu pe keken keco pa Islam i United States ka tego ocobo i acaki me yaro lok pa Midnight Cry; ento Pita bene i kare acel tye i lweny pa Panium ma kelo i Cik me Ceng Abicel. Lweny pa Panium obedo gin ma rwate ki keco pa Islam i United States.

Wa bi mede gin eni i coc ma obino.