Atyeko donyo i kare man i cako me Buk pa Joel, me yubo macokcok gin manok ki i coc aboro ma acaki, ci anyutu ngo ma wa myero paro ni Buk pa Joel biro miyo wa kombedi ka wamako kwede ki tutwal maloyo; ci dong, kadi obedo kamano, ngo ma en tye ki kom lweny pa Raphia ki Panium ma kiwaco i Daniel 11:11–16?

Wan waketo wii matek i “wer pa pur pa zabibu”, pien “experience” kiyero kwede “wer” ki kit pa lanen. Acel i kit ma gitye kwede 144,000, ka gitye ka wero wer pa Moses ki pa Lamb, en aye kacel keken kit pa John me yero “wer pa pur pa zabibu” pa Isaya. Laneni madit ducu cako bukgi ki waco marac ikom Israel pi gikwero wii, onyo itwero waco ni laneni madit ducu cok keken gicako wero “wer pa pur pa zabibu.” Awaco matek ni “wer pa pur pa zabibu” pa Joel i chapta acel obedo acel i nyutu ma pire tek ikom “wer pa pur pa zabibu.” Pe atwero waco adier ka an obedo atir onyo pe, ento pingo ma omiyo atye ki tam man en aye kub me lanen ma kiyero gi cal i buk pa Joel nen calo lakile, onyo romo bedo okang pi rwate mapol. Waco pa Joel pe keken rwato gi rek mukene ma rwatte, ento nen calo oketo pot pa amia, paka tutwal ki cal me pur pa zabibu ma kigengo woko i chapta acel, ki chapta aryo ma nyutu kare me “image of the beast” me temo i United States kacel ki kare me “image of the beast” me temo pi piny weng. Kede weng kiketo iye kit pa pur pa zabibu, ki pur pa zabibu pe obedo pur ma tye ngima ka pe obino koth.

Wa bene wa keto piri i kom kare me janabi ma ki yaro kwede cal me “how long?” A paro ni myero apwonyo wa dok ikom cik ma dong ki keto con ikom “how long,” me miyo piri i kom “capstone” ma con obedo, ki kombedi obedo bene “foundation” ki “corner stone.” Yubo me agiki ma opong ducu pa lok me “Midnight Cry” ma tye katime kombedi, en “capstone.” I kom “foundations,” “capstone” eni en “Miller’s jewels” ma tye lumenyo loyo con ki dogo apar.

I kom ‘tic pa Lubanga ma lamal’, kidi me agiki obedo kare ma jo pa En loko kikome ki kabedo me Laodicea dok i kabedo me Philadelphia; kede en aye kare ma jo meno bedo aboro, ma o aa ki i abiro; kede kare ma gi loko ki kanisa me lweny dok i kanisa ma oyere. Lok man en aye kidi me agiki. Lok man bolo ka jo pa Lubanga winyo kede neno kwena me ‘kidi me agiki’, kede obedo lamal i wanggi. Kwena me ‘kidi me agiki’ aye agiki, pien kelo rwate ada weng ma kiloro gi alama me ‘kidi me agiki’. Kwena me ‘Seven Times’ ne obedo kidi me tungo pa Miller, kede ne myero obedo kidi me agiki pa jo Millerite. Pentecost ne obedo kidi me agiki pa kare me Pentecostal, macalo ‘Midnight Cry’ ne obedo kidi me agiki pa yore pa jo Millerite me malaika me acel ki me aryo.

Calo agiki madit, onyo kidi me wii, me kare me mwaka 46 ma Kiristo onongo tye ka yubo ot pa Millerite pa malaika acel ki malaika aryo, kidi me wii maa onongo myero dok obed kidi me dul pi tic pa Kiristo me yubo ot pa jo 144,000. Kidi me dul en kiceto i 1844 calo ler me lumo yo bot polo, kacel ki man jo pa Lubanga i agiki me lobo myero gidok cen i ‘yo macon’ me nongo ywec. Ka gin dok cen i mukato me acaki pa Millerite, gibedo nonge ni kwena pa ‘Midnight Cry’ en aye agiki me mukato me dul. ‘Midnight Cry’ onongo en nyutu pa cwalo mapol pa Tipu Maleng. Ka tipu dok cen i ‘yo macon’ kadi nonge ‘ler maber’ ma kiceto i acaki, onyo i kabedo me dul pa yo, en nonge ‘Midnight Cry’, ma Jeremia tito calo ‘ywec’.

Onongo gibedo ki ler maber ma kityeko keto i potgi i acaki pa yo, ma malak owaco bot an ni en ‘dwon me i tung cawa.’ Ler man otyeko lero yo weng, kede omiyo ler pi tyenegi, pi pe gibiro kweco.

Ka giketo wanggi pire tek i Yesu ma tye i anyimgi, ma olakogi i paco, gin obedo ki gwoko maber. Ento con con, moko odan, ki waco ni paco obedo ma bor tutwal, ki gigeno ni con dong gidentye otyeko donyo iye. Dong Yesu oyeyo cwinygi, ki yaro lwete tung cam ma ler maler; ki lwete ne obino ler ma ogoyo i wi dul pa Advent, gin ogemo, 'Haleluya!' Mukene, i ka pe ki paro maber, gikano ler ma tye i dwogi gi, ka waco ni pe obedo Lubanga ma olakogi bor tutwal man. Ler ma tye i dwogi gi owil woko, ojuko tunggi i otum tum ma opong, gi omokmok, gi pe dong oneno rek ki Yesu, gi ocwoko ki yoo woko, gi oboto piny i lobo mapiny ma otum tum ki marac. Christian Experience and Teachings of Ellen G. White, 57.

Kidi me wi pa histori pa Millerite obedo kidi me boke pi histori pa 144,000. Ki cako pa lakar adek i 1798 nyaka kare ma Kaniisa ma Loyo kiyubo i tyeko me yweyo ot me maleng i kare pa Cik me Sande, yo obedo lela ki kwena pa Kwac me Otum, pien tito en ma kwako Adventism, ki kit ma Lubanga yubo jo me nyutu maber tutwal ruk pa En, ka kare me tem pi jo piny dong otiek i pire tek pa Cik me Sande.

I yoo, Yesu tye ka tero, ki dong mede ka miyo ler i yoo kun yeto malo cing pa En ma tung acam ma duŋ. Eka tye ler madwong i acaki me yoo, ki ler madwong ma tero bot agiki me yoo. Yesu, calo Alfa ki Omega, nyuto agiki ki acaki; ci ler ma i acaki ki i agiki me yoo en ngec pa Kwoo me Otum.

Malaika ma acel obino i mwaka 1798, ci owaco ni sa me hukumu pa En dong obino, kun owaco ni, "... sa me hukumu pa En obino." Sa me hukumu obino i mwaka 1798, ci ka con obicako, lonyo me Kristo ki nyako me lonyo manyen—ma en Philadelphian Millerite Adventism—obicako. Kristo myero olonyo i 22 me Okutoba, 1844, ci ki i 1798 nyo i 1844 nyako me lonyo kicweyo obed oteki. Nyako me lonyo obedo Philadelphian, pien pe tye kobo mo i wi nyako me lonyo pa Kristo, pien ocweyo kene obed oteki—en ma maleng. Waco me hukumu en aye waco me lonyo ma ocako i 1798 ma otyeko i 1844.

Ler me tung ki ler me agiki pi muvimen me Millerite obedo lok ma nyutu lonyo, en aye lok me Ywayo me Otum Cawa. Ywayo me Otum Cawa obedo tung ki agiki i gin mukato pa malaika ma acel ki ma aryo, kacel ki gin mukato pa Millerite; agiki pa gin mukato pa Millerite en aye kidi me tung pa gin mukato pa jo 144,000, dok bene obedo kidi me agiki. Yubo Ka Maleng opong agiki ka kiketo kidi me agiki i wi, ki tic me keto kidi ma agiki ma 'rweny' eno ocako i July 2023.

Tye ki ceko mapol me profeti ma gibidoko kidi me wi; ento kidi me wi bende tye calo agiki me kwena. Pentekoti ne obedo kidi me wi pa kwena me kare me Pentekoti, kam calo lacar me “mabicel aryo” ma obino ki pɛn pa Hiram Edson i 1856, ne kiweyo pi obed kidi me wi pa kwena pa Miller, pien ada me lar ma acel ma Miller omanyo en “mabicel aryo.” I 1856, kwanyo woko lacar manyen pa ada me kidi me wi ne obedo calo yero tho i lem pa Laodicea, calo kit ma Israeli me con otyeko timo pi higa angwen apar. Man nyutu ni July pa 2023 obedo calo 1856, tung me loko ki Philadelphia dok i Laodicea i histori pa Millerite, kede lodwogo ki Laodicea dok i Philadelphia i histori pa 144,000. Kirisito pe onongo omako nyako mape maleng i 1844, pien en onongo obedo pa Philadelphia, kede en obimako nyare ma aa ki Philadelphia i kare me cik me Sande. Ento mok cako, myero oyiko pire keken oyete. Itye oyete?

Pe ulwor, lambu matidi; pien Won pa wun ohero maber miyo wun piny pa Rwot. Luka 12:32.

I ceng 22 me October, 1844, Rwot oketo nyako me nywaro ma otyeko keto maber, me lubo En i gin matime pa malaika me adek, ki jami weng ma malaika me adek nyutu; ento i 1863, gin matime pa malaika me adek ogwede i cogo pa Laodicea. Gin matime pa 1844 dok i 1863 nyutu kare pa malaika me adek, kede mano nyutu cal pa nyeko maleng ma pe ngwec i kare me keto lanyut pa 144,000. Nyeko maleng obedo gono ki yuyo, ma gitye ka kwanyo gi ki lok ma gityo calo malaika—pi en malaika aye timo tic me kwanyo.

Kare an oneno Malaika ma adék. Malaika ma obedo ki an owaco ni, “Ticne ogoro cwiny. Tic ma kicwalo pire time ogoro cwiny matut. En aye malaika ma bi yero ngano ki i bot yang marac, ci obi keto cing, onyo obi bongo, ngano pi odii me polo. Gin eni myero omako cwiny weng, gi neno weng.” Early Writings, 119.

Ngec pa lacar adek ma i Buk “Revelation” apar angwen gin obedo ngec me koth me agiki ma oywayo ki oribo dul aryo.

"Bot Jaani, oyab iye cal me ngec ma piny mabor, ma mako cwiny maber, i timme pa kanisa. Oneno kabedo, gik ma twero balo gi, lweny, ki kwanyo woko ma agiki pa jo pa Lubanga. O coyo lok ma agiki, ma tye me keto oco pa lobo i opoto, eni ni calo bolo me oco pi dogola me polo, onyo calo bolo me cing pi mac me balo woko. Gin me dwong madit ne onywut iye, pi kanisa ma agiki loyo, pi bedo ni gin ma birwako woko ki bal dok i adwogi, opwonygi i kom gik me kworo ki lweny ma tye anyimgi. Pe ngat mo myero obed i otum i kom gin ma tye bino i lobo." The Great Controversy, 341.

Gin "lok me adier" ma i kare man gi "lok me agiki ma gi myero opuko cido me cobo," kede gi yweyo dul aryo. Tic man bene obedo tic pa "dirt brush man" i laro pa Miller.

"En tye ki yweyo i cing pa En, ki En bino yweyo maber wang yweyo pa En, ki bino cango witi pa En i ogali." Matayo 3:12. Man obedo acel ikare me yweyo. Ki lok me adiera, opoko kityeko golo ki woko ki witi. Pien gi onongo ki liel tutwal ki bedo me yubo twero pa gi keken, pe gi yee yubu; ki pien gombo piny tutwal, pe gi yee kwo me kongo-wii, mapol gi odwogo woko ki Yesu. Mapol dong tye ka timo kamano. Cwiny dano tye ka pimo toni macalo kit ma lakwena ne kipimo i sinagog i Kapernaum. Ka adiera kicwalo i cwiny, gi neno ni kwo gi pe rwate ki dwon pa Lubanga. Gi neno poya me loko gi opong weng; ento pe gi tye ki cwiny me cako tic me kwanyo keni. Ka en aye, gi cwiny rac ka balgi ki nyutu woko. Gi yawo woko ki kum cwiny, macalo lakwena otyeko weko Yesu, ka gin ka woro, "Lok man tek tutwal; ngat ma twero winyo?" The Desire of Ages, 392.

Kacako ki golo cwinya madit pa 1844, alam me yoo ki kit tic ma otime nyo cente bot 1863 gimiyo calo lok me 9/11 nyo cente bot cik me Sande. Pingo ni 1844 obedo 9/11, ipenyo?

Coc pa Sister White tye piny ni Malaika ma Adek obino i ceng 22 me Dwe me Apar, 1844; ento obino bende i 1888, ma nyuto 9/11. Maber maloyo, laco kwena weng ocweyo woko kare pa 9/11 nyaka i Cik me Ceng Abicel; ka meno, pe obedo caba pa aryo onyo adek, ento caba ma kiketo kacel pa lami caba weng ma aa ki Lok pa Lubanga ni 9/11 nyaka i Cik me Ceng Abicel obedo kare ma "tim pa lalingo weng" gutyeko.

Kit ma otime con i bino ki tyeko pa larem me adek otye ki kare oaa ki 1844 nyo i 1863, ki nyutu kare pa tic pa Lubanga ma lamal oaa ki 9/11 nyo i cik me ceng Nino. Kit ma con man bene ki nyutu ne ki 1840 nyo i 1844, ki i rek man 1840 obedo Alfa, ki 1844 obedo Omega. I rek pa 1844 nyo i 1863, 1844 obedo Alfa ki 1863 obedo Omega. 1844 obedo abicel Alfa ki Omega.

Keng rwate kwede 1844, ci Alfa ki Omega oyaro remo ne i keng. Kacako ki 9/11 (1840) wanongo Buk me Nyutu chapta apar tero woko gin matime ma ocako ka Yohana ocomo buk matidi i 1840, ci abur i puku ne i 1844. Chamo obedo cako; puku tero agiki. Vesi agiki pa chapta apar nyutu gin matime ma dok otimme i gin matime pa 144,000.

An acwako kitap macon ki i cing pa malaika, ci acamo weng; i leb an obedo mit calo asali; kapore ka acamone, iye an ocwer. En owaco na ni, myero i dok waco lok me porofesi i anyim jo mapol, piny mapol, lebo mapol, ki rwodi. Revelation 10:10, 11.

Revelation chapta apar ki Habakkuk chapta aryo obedo chapta aryo ma ginyutu kare me porofeti ma i 1840 dok i 1844. Gin me coc pa 1844 dok i 1863 ocako i waymark me yub cwiny; ne omede iye scattering, ci lacen omede iye gathering. I kare man, coc me porofeti pa tabla aryo pa Habakkuk ogiko ka tabla ma aryo gipirinto i 1849, ci gicwalo piny woko i 1850. Kare pa tabla pa Habakkuk cako i dwe me May 1842, ka tabla me 1843 gicwalo piny; ci kare me porofeti ogiko ka ma ocake iye, kede gitalo acel ikin tabla aryo pa Habakkuk. Tabla me 1843 obedo Alfa, ki tabla me 1850 obedo Omega.

I mwaka 1856 Hiram Edson ocoyo coc mapol mapol ma oketo ngeyo pa William Miller ikom ‘seven times’ i rwom manyen. Tic pa Edson ne obedo Omega pa tic pa Miller, kelo adier me kite pa Miller i kabedo pa kidi me wi-ot ma onongo omito miyo jo pa Lubanga twero. Ngiyo maler pa Miller ikom ‘seven times’ ne obedo Alfa, ki ngiyo maler pa Edson ikom ‘seven times’ ne obedo Omega.

I mwaka 1863, tutwal eno odwoko obedo kanisa, ma i agiki obikelo tutwal mukene ma obedo aa ki rwom pa en keken, macalo kaka jo Millerite oaa ki jo Protestant, kede bene macalo kaka latic oaa ki yie pa Juu, dwoko bot yie me Kirisitiani, kede bene macalo kaka Yosua ki Kaleb oaa ki jo pa kite ma con, ma kigero gi me tho i lobo gungu.

I iye tar acel keken (ki 1844 nyaka 1863), horn me Ripablikan pa beast me piny tye ka cobo ma rwate kwede, ma lacen obulo i lweny me iwi piny. Jo kwano tar weng gi yee ni, i 1863—ki Emancipation Proclamation pa Lincoln—lweny meno ocito i tung. Lincoln obedo pirezidenti me Ripablikan ma acel, ma onwongo ocako lagam me pirezidensi i mung pa pirezidenti me Demokrat ma pire marac loyo i tar nyaka kare meno. Lacen gubalo ne. Kit weng magi me poropheti, kede mukene, gityeko dokwoko kwede pirezidenti me Ripablikan ma agiki.

I kare me 1844 nyaka 1863 obedo ki yubo ki cobo. 1863 nyutu cik pa Sande, ci yubo ma otime i 1844 obedo yubo ma keken nyaka 1863, ka joo Seventh-day Adventist pa Laodicea kityubo gi i cai pa Laodicea. 1844 okelo yubo, ki 1863 bene okelo yubo; man nyutu ni gin ma otime obedo aloka me poro ma ki ngeyo keken, pien ocako ki yubo me Alfa i 1844 ki ogiko kwede yubo me Omega i 1863. Yubo me acel obino i dwe July 18, 2020, ki yubo me agiki me Omega otyek i cik pa Sande.

Cawa tye bino ma wa bibi yabyab woko ki bibi pakapar, kede dano acel acel i wa myero ocung mede, labongo twero me lumar ki jo ma tye ki geno ma pire tek calo wa; ento iromo cung nining ka pe Lubaŋa tye i buti, kede i ngene ni en tye tero kede nyuto yo ma in? Review and Herald, March 25, 1890.

Pe rwate ni Lubanga obed "i tung yin"; myero in bene "ingeyo ni en tye ka tero kede ka yubu yin." En gin ma lok pa lanabi gityeko yaro kwede, ki lok mapol mapol ma oyoto ki cawa ma "binu ngeyo Rwot Lubanga."

Binu chamo mapol, kede binu opong, kede binu pako nying Rwot Lubanga mwu, ma otimo kit ma loyo ki wun; kede jo mamega pe gibibagen pi kare mo keken. Kede binu ngeyo ni an atye i tung Isirael, kede ni an aye Rwot Lubanga mwu, kede pe tye ngat mukene; kede jo mamega pe gibibagen pi kare mo keken. ... Kamano binu ngeyo ni an aye Rwot Lubanga mwu ma atye ka bedo i Siyoni, got maleng na; eka Yerusalem bin bedo maleng, kede jo mukene pe bin dok yiko i iye. Joel 2:26, 27, 3:17.

Ka Jerusalem obedo maler, en obedo kanisa ma oloyo, pien kanisa ma tye i lweny en kanisa ma tye ki ngano ki otut iyie; ki ka "lami pe bicato iye" "Jerusalem" "doki," "jo pa Lubanga" "gibin ngeyo" "ni obedo ka telo kede nyutu." Gine ngeyo, pien gin jo ma gityeko lamo me "kare abicel," ma tye ki yaro ni Lubanga pe otye ka telo in calo dano pa Laodikea; ento ka idok dano pa Filadelfia ibin ngeyo "ni obedo ka telo kede nyutu" ki ni Lubanga tye "i tung Isirael."

Yubo me alpha (cwiny opoto) pa ceng 19 me April, ki yubo me omega (cwiny opoto) pa ceng 22 me October, gin kimako lameny gi ki cwal ngec i buk ma me cik ma me acel ma kityeko timo icobo ki Cwiny Opoto Madit pa ceng 22 me October. Cwal ngec i buk obedo lameny me poro i gin matime pa Millerite, kacel ki i gin matime ma me poro pa United States; eka, gin me acel ma me cik ma ki cwal ngec i buk icobo ki 1844 obedo lameny me yoo pa gin matime meno, ci lameny meno nyutu yubo.

1847 - Jo ma odong ma kigoro woko i lobo weng

Lok bot 'Lute me lam matidi'.

Lok me coc magi ma bino anyim gicoyo pi The Day-Dawn, ma gityeko timo ne i Canandaigua, New York, ki O. R. L. Crosier. Ento pien gazeti eno pe gicwalo kombedi, kede pien pe wa ngeyo ka bi gicwalo dok, mogo pa wa ma i Maine oparo ni bed maber me miogi i kit man. Amito yabo wii pa ‘lwak matin’ pi gin magi ma bi time cokcoki i piny man. . . .

Ngat ma kwano dong oneno ni lok adek ma ocono ki cal pa Mrs. E. G. White kiketo i A Word to the ‘Little Flock.’ . . .

Lok me aryo ma obino ki Mrs. White, ma ononge i pot 14-18, obedo lok pa neno pa en me acel, ma kicano i nying, 'To the Remnant Scattered Abroad.' Man kicoyo ne i 20 December, 1845, macalo baruwa pa dano kene bot Enoch Jacobs, ci kicwalo ne me acaki ki dano ma oyudo ne i The Day-Star me 24 January, 1846. Piny, i 6 April, 1846, kicwalo ne dok odoco i kit broadside ki James White ki H. S. Gurney. Lok ma onen calo i A Word to the 'Little Flock', ka weko gin manok me yubo me coc ki nyutu me Bible ma kimego, obedo kacel keken ki lok opong weng pa neno man calo kicwalo ne me acaki. James White, A Word to the 'Little Flock', 25.

Mwaka 1844 oketo wi ngec ni malaika obino, kede golo cwiny bene otime. I 1845, yab ma acel kiketo i coc, ki i 1846 kicwalo i piny. Yab ma acel onongo obot “gi ma odong ma kiyawo i piny weng.” Ageno pe ni lanabi-nyako ma matidi, ma pe odoko dako i nyom, onongo ng’eyo, ka otyeko keto i coc yab ma acel, ni acel i kit me porofetik me “gi ma odong” obedo ni, me cik me porofetik, “gi ma odong” myero kiyawo gi i piny weng; calo acel i kit ma gitye kwede gi 144,000. I 1846, James White ki Ellen ginyomo, omiyo nying me agiki pa Ellen odoko “White.” I mwaka acel en, James ki Ellen cako gwoko Sabat pa nino me abicel aryo. I 1846, Kovenanti kiketo ni otyeko pire kene; nyom me porofetik ma ocako i 1844 otyeko i 1846, ki i 1847 cuc me cwal-lok ma ofisiel ma acel kigoyo i priint ki kicwalo kun posta.

Dwe me May, 1850

In ngat ma okwano buk, ma an amer—Gin ma atamo i poto man obedo me nyutu bal ki ler pa atir ma maleng. . . .

“Ka anyutu tic matidi man bot kwer ma ogorore, abedo atimo gin ma rwate ki an botgi i kom kit man, mi Lubanga medo kica pa en. Amina.” James White, Sabat me nino abiro pe kikwany woko, 2.

Coc ma James White ocoyo nyutu ni jo me winyo ne pwod obedo calo kwer ma kigabore i but but, ento en bene obedo gwoko Sabat me nino abicel. Man en lok pa malak me adek i cako ne, kun ngec me Millerite Adventism ikom Sabat kacel ki malak me adek. Kimiyo piny i mwaka acel kwede cati me 1850 kimiyo piny, ki dong gin aryo ginyut calo cako keto piny lwak pa Rwot pi krisis me cik me Sunday ma tye ka bino. Yesu kare weng nyutu agiki ki acakki, ki gin ma giyaro lok i 1844 ma gitiyo kwede cati me 1843, gityeko cwalo cal pa gin ma bin yaro lok kun gitiyo kwede cati me 1850. I cako me kare pa tabl aryo pa Habakkuk, dano gityeko yaro lok pa cawa kacel ki tabl pa Habakkuk; ki i 1850 James White tye ka yaro lok pa malak me adek kacel ki cati me 1850. Cati me 1850 giketo ne ki Brother Nichols i kare me 1849, kare ma James ki Ellen White gitye ka bedo kwede Brother Nichols. James White obedo gi rwate matwal ki tic me keto cati me 1850, ki i mwaka meno en ocako yaro lok pa malak me adek.

Ceng 23 me September, [1850], Rwot onyuye an ni ocweyo lwete ne dok me aryo me dwogo otir pa jo ne, ki ni myero tic obed odogi aryo i kare man me coko. I kare me yubu Israel ogono ki ocopo; ento kombedi i kare me coko, Lubanga obino yub jo ne kede obino lorogi. I kare me yubu, kit ma ki timo me yaro adieri onongo romo manok keken, pe otimo gin mapol; ento i kare me coko, ka Lubanga oketo lwete ne me coko jo ne, kit ma ki timo me yaro adieri bino timo gin ma kimito kwede. Jo weng myero obed kacel ki rwatek i tic. An oneno ni obedo kwero pi ngat mo cwalo kare me yubu macalo amia me loyo wa kombedi i kare me coko; pien ka Lubanga pe otimo mapol bot wa kombedi calo ma otimo con, Israel pe bino cok dok keken. Obedo mite kacel ni adieri myero ki coc i pepa, calo ka ki kube. Review and Herald, Novemba 1, 1850.

Neno ma waco ni Rwot “oyweyo cing pa Kene pi kare aryo me dwogo ocawa pa jo pa Kene,” i pot 74, tye keken pi keto kacel ki twero ma con obedo i bot jo ma kigenyo Kristo, ki pi ni obino cako keto jo pa Kene kacel ki cwalo gi malo odoco. Early Writings, 86.

Sister White i Early Writings tye ka miyo tam ikom lok ma aa ki Review and Herald, kun kico kube ki kit ma otyeko tic kwede lok pa Nabi Aisaia ka owaco ni, “Lubanga nonyuta ni oŋolo lwete i cawa mar aryo me dwogo jo pa En ma odong macokcoki.” Oŋolo lwete i 1850. Ka otyeko oketo jo meno i Kabedo ma Maleng maloyo weng i dwe 22 me October, 1844, ne obedo i agiki me yubo ma ocake ki 677 BC nyo i dwe 22 me October, 1844. Yuda ma atir, ma tye ka bedo i piny ma maler ma atir, giyube pi higa 2520 ki rwate ki “seven times” me Leviticus 26 i 677 BC. I agiki me higa 2520, Israel me Roho ocokogi i dwe 22 me October, 1844; ento nining giyube, kacel yubo ne otum ka Lubanga ongolo lwete i cawa mar aryo. I lok man, En ocoko gi i cawa mar aryo me dong golo gin aryo: me “lono jo pa En” ki me “keto malo jo pa En.”

Ci aneno malaika ma adek. Malaika ma obedo ka kobo an owaco ni, ‘Lokne romo oko cwinyi madit; ticne obedo ma piny keken. En aye malaika ma bi yero ngano ki yath marac, ka bi keto rono onyo wuedo ngano pi dogola me polo.’ Gin eni myero ojuko wii weng, kede pong tam. Dok kimiyo an aneno mito ma myero obed, ni jo ma gi geno ni wan tye ka rwako lagam pa kica ma agiki, myero gibed aa woko ki jo ma i cawa weng gicako gamo onyo pokeno bal manyen. Aneno ni pe myero lutino onyo ladit gidony i duli pa jo ma tye i bal ki i ocel. Malaika owaco ni, ‘Wek wii ocung pe tami i jami ma pe kelo ber.’ Manuscript Releases, volume 5, 425.

Agam me aryo ma ocake i 1850 kiketo calo kite me kimako (mako ki cing) jo Lubanga, ka gi tyeko golo malo macalo cal, ‘gi golo malo.’ 1850 tito cawa ma Rwot ogamo jo 144,000. Pi myero pa porofetik, myero gi oyubu woko mapwod pe ogamo gi. Omiyo, ‘nino adek ki abicel’ me Revelation 11:11, ma ginyutu 1260, ma obedo abicel pa 2520, ki nyutu yubu ma ocoro 18 July 2020. Revelation 11:11 tye ka nyutu agam me aryo pa gin ma bi bedo jo 144,000, ki cal ma gi golo malo pi piny mapol, macalo kityeko yaro i Isaiah 11:11!

I kare en, kwer pa Yesse bi bedo, ma bitimo cal pa jogi; jo ma pe jo‑Isirayel bi yeny bot en, ki kabedo ne bi bedo ma lamal.

Ka ceng meno bino, Rwot obi toro cingne dok kare aryo me dwogo jo pa en ma obedo odong, ki i Asiriya, ki i Misiri, ki i Pathros, ki i Kus, ki i Elam, ki i Shinar, ki i Hamath, ki i ter me nam.

En bi keto lami pi pinye, ci bi kano kacel jo Israel ma gikwanyo woko, ci bi kano kacel jo Juda ma gicwalo ki tung angwen me piny. Isaiah 11:10, 11, 12.

I iye 1850 Laa Rwot ongolo lwete dok pi aryo, me moko jo ma tye gicoyo lok pa malaika me adek kacel ki lok pa yubu me otum me odii, macalo kit ma kinyutu ki tabla aryo pa Habakkuk. I dwe me July 2023 Laa Rwot ongolo lwete dok pi aryo, me moko jo ma tye gicoyo lok pa malaika me adek kacel ki lok pa yubu me otum me odii, macalo kit ma kinyutu ki tabla aryo pa Habakkuk. I iye 1850 ki i dwe me July 2023, duto ginyutu moko “jo ne ma odong manok” macalo kit ma Isaia owaco i lok me apar acel pa gite me apar acel. Lok me apar acel obedo i tung ki lok me apar ki lok me apar aryo, ki lok aryo magi duto ginyutu turo i malo laraka pi piny weng.

Rek adek weng tye ka nyuto cal, ento rek ma i tung nyuto gi ni “jo ma odong.” Jo ma odong kany kicoko gi dok me aryo, ki namba pa dul ma gi kicoko ki iye obedo aboro. “8” pe keken nyutu jo ma onongo tye i bwato madit pa Nuhu ma giyiko ki i lobo macon dok gidonyo i lobo manyen labongo neno tho; “8” bende nyutu jo ma obedo kanisa ma aboro ma oa ki iye abiro. Shahidi aryo me Revelation 11:11 gin jo ma kicako gi odok ki i tho. Namba “8” obedo simbolo me cako odok ki i tho, simbolo me “144,000,” simbolo me baptiiso, ki simbolo me jo ma gi yiko woko ki i Laodicea dok bot Philadelphia dok gibedo cal pa Aisaia bot gweng mapol. Rwot oyaro tyen pa en dok me aryo i 1850 dok i 1865, dok keken i dwe me July me 2023.

I mwaka 2023, lêr manyen obedo i kom kare abicel ki aryo, macalo ma con obedo i 1856. Kare ma cako i 1856 paka i 1863 tito tuk me jo 144,000, ka Rwot oketo malo jo pa Rwot ma otir macalo lwak.

Isaiah 11:11 rwate maber tutwal ki Revelation 11:11; Revelation 11:11 bene rwate maber tutwal ki Daniel 11:11. Isaiah ki John tye ka nyuto histori ma iyie; ento Daniel tye ka nyuto histori ma kiwoko. Rek me kiwoko me Daniel i 11:11 rwate kede rek me iyie me John i 11:11, kede Isaiah 11:11 nyuto alama me rek ma iyie ma lwongo lwak pa Lubanga mukene woko ki bot rek ma kiwoko. Palmoni oruko nyig lok man kacel ka odoko yubu ma maber, ma romo time keken ki En ma Lalic pa gin weng.

Wa bi mede gin eni i coc ma obino.

Lok ki Ngec ma Kicweyo:

Lobo me mathematics tye ki gin mo ma tek ikom lim “11”?

Eyo, namba apar acel tye ki jami mapol ma atir me mako wii i matimatiki, kede me pire tek (moko ki woko bedo keken ni en namba me praim). Magi aye gin madito ma jo me matimatiki kede jo ma mito matimatiki tutwal dok-dok giyaro:

11 obedo namba ma pe rwate ma me abicel, prime me coc aryo ma matidi loyo weng, kede prime mukwongo ma obedo palindrom i base 10. "11" obedo repunit ma matidi loyo weng ma obedo prime (namba ma kigero kwede coc “1” ma kicako dwogo doki-doki). En keken prime me coc aryo ma iye coci aryo romo kene. I rek 11, 22, 33, 44, etc., “11” keken aye prime. “11” obedo eksponent me “Mersenne prime”. Ka i yubo 1/11 i desimool: 0.090909..., tye ki kare me dwogo ma gin 2 keken; ento 1/11 bene tye ki yaro mukene: rek me prime 11, 101, 1009, 10007, 100003, etc., romo neno i lok ikom prime i “arithmetic progression”. Grup me dihedral ma adwogi ne 22 (opore me symmetries me regular 11-gon) tye ki yaro nining, pien “11” obedo prime ma matidi loyo weng ma pi en grup me dihedral bene tye ki structure ma pe abelian, mape ki center, ma pire tek i group theory. I theoretical physics (string theory/M-theory), kicako yero lobo weng i dimensoni 11 me kabedo-ki-kare, kede jo fiziks ki jo matimatiks ma tito i yo meno gi pako matime-piny ikom neno pa “11”. “11” obedo prime ma palindrom keken ma tye ki iye coci apar; prime mukene weng ma iye coci apar ma bor ki 2 gi rwate ki 11, omio gi pe prime (gi composite). Man obedo theorem i recreational number theory.

Lok me giko:

Ka ce “11” pe tye ki “superstar status” maromo calo π, e, onyo the golden ratio, ento oyube dok dok calo gin ma tye matin loyo ducu onyo adwogi me acel i gin mapol (first repunit prime, palindromic prime ma tye ki digits me even keken, oyube macek i proofs mapol ki counterexamples, dimensions 11 i M-theory, etc.). Eyo—piny me mathematics tero 11 calo namba ma rwate.

En ma ocako Lok pa Lubanga ki Roho, en aye lalaro ma adaa me Lok pa Lubanga. Kristo onongo onyutu pwonyo megi kun okwayo wii pa jo ma onongo winyo ne bot cik ma yot pa kit pa piny, kede bot jami ma gi neno ki cwako pi nino ducu. Kama eni, onongo odiyo wii gi ki bot kit pa piny, dok oketo gi bot me roho. Jo mapol pe ginongo kombedi kom pa lok me buk pa en; ento ka gi nino ducu gi bedo kacel ki jami ma Lapwonya Madwong oketogi ki adan me roho, jo mogo gineno lyec pa ada pa Lubanga ma onongo otemo cigo i cwinya gi, ka gin eni gigeno adaa pa tic pa en, ki gidoroko jo yie i Injil. Sabbath School Worker, December 1, 1909.

"Ka omiyo wa wot ki gin ma piny ocweyo i Tera pa lamal, lok me cone pa Kristo obedo oru i cok pa ada ma kobo ngat ki Lubanga, ki piny ki polo." Christ's Object Lessons, 17.