Lok pa Dogola me Neno. Ngo ma ocito ki yin kombedi, ni yin weng itye i wi ot? Yin, bungu ma opong ki kogore, bungu ma oyubu matek, bungu ma opong ki ywaya: jo pa yin ma gibale pe gibale ki tong, pe bene gibale i lweny. Ladito pa yin weng gidunyo kacel; jo me apoke gitingogi; jo weng ma giningo iyi yin gitingo kacel, jo ma gidunyo ki i bor. Eka an owaco ni, Weyi an woko; abi mon matek; pe itim me conyo an, pi yabu pa nyako pa jo pa an. Pien en obedo nino me peko, ki me cobo, ki me muk, ki i kom Rwot Lubanga, Rwot pa jo lweny, i Dogola me Neno; me poto ogulu, ki yubu i bot gota. Aisaia 22:1-5.

I Buk me Aisaia, lok "burden" ononge i kare 18. Ikome 11 i kitegi meno giyaro matwal porofesi me giko marac, ki ikome 7 mamoko giloko "burden" calo apuk ma kicwalo i ogwata. Keken kite 1 ma kiloko calo "burden" obedo gin ma kicwalo i ogwata, kede bene en porofesi me giko marac. Amito cwalo lok ikom kite acel meno, ma en lok pa Leb Hebru ma yaro gin ma kikwalo, ento bene obedo porofesi me giko marac; omiyo anyutu twoke i acaki, ento wabiro dwogo bot gin atir man lacen.

Gonyo man pe obedo macuk-cuk i tito me “Dola pa Neno”, pien ki lwongo ne “Gweng pa Dawid” kacel ki “Yerusalem”. Dola pa Neno lokore ki Adventism me Laodikea i gin mukato pa rek abicel acel ma agiki i Danieri gonyo apar acel. Aisaia oketo yore me lok pi goro man ki gin mukato ma ki yaro i gonyo 20, ka opoko kit pa loyo lobo malo-malo ma rwot pa Asiriya otimo, ma onongo ocwalo ladit me lweny ma ki lwongo ni Tartan me agola gweng i Misri ma ki lwongo ni Ashdod.

Cik me Sunday tyeko nyute i Daniel 11:41, en bene nyuto dul adek ma 'gweko' ki cing pa Upapa i kare me Cik me Sunday.

I higa ma Tartan obino i Asdod, (ka Sargon, Rwot pa Asiriya, ocwalo ne,) obedo lweny ikom Asdod, omako ne; I cawa man Laa Rwot owaco bot Yesaya, wu Amoz, waci ni, “Wot, icyeo lakarua ki i kume ni, ka igolo yua ki tung ni.” En otimo kamano, owoto cing ki pe ki yua. Laa Rwot owaco ni, “Macalo ka latic na Yesaya o wot cing ki pe ki yua higa adek me bedo cal ki lamal ikom Misiri ki ikom Itiopia; en aye kamano Rwot pa Asiriya obi kel woko Jo-Misiri macobo, ki Jo-Itiopia ma akobo, lutino ki ladit, cing ki pe ki yua, ka cwegi obedo openo woko, me keken pa Misiri. Gubobo ki gidoko keken pi Itiopia ma en keno gi, ki pi Misiri ma en dwong gi. Ki jo ma obedo i p’olo man gubed waci i cawa eno ni, ‘Nen, mano aye keno wa, kam wa watye wot kawot ka wakwayo kony me kwanyo wa ki bot Rwot pa Asiriya; ento wan wabed nining me waro woko?’” Yesaya 20:1-6.

Lapeny ma jo ma bedo i cing gipenyo en ni: gitye nining me wot woko ki Rwot pa Asuriya, ma bene kinyutu ne calo Rwot pa tung maler i Daniel apar acel.

En [Rwot me Bor] obi donyo bende i piny ma maleng, ci piny mapol gibi balo woko; ento magi gibi yaro ki cing pa en, tok keken Edom, ki Moab, ki ladit pa lutino pa Ammon. Daniel 11:41.

I lok man, cik me Sande i United States kimiyo ngec, kede bene tye ki rek manok manok i lok pa Daniel ma myero itamogi malube. I Daniel 11:40–43, tye coc adek ma wot pire kene, ma weng gi nyutu “piny.” I coc apar, piny ma meregi ‘Soviet Union’ ma con, Papasi kacel ki United States giweyo woko i mwaka 1989. Jo kwano me kit ma kombedi guceto ni gin man atir.

Ci i rek 42, wan nongo lok 'countries' ma nyutu piny weng i lobo, ka Rwot me tung me bor (Paapasi) omako Misri, ma nyutu piny weng. Man obedo acel ikom kite me lok. En mukene i gin aryo magi ma acwalo i rek adek, tye ikom lok 'escape' i rek 41, ci dok i rek 42. Gin gin lok aryo mapat pa Ebru, ento gidwoko weng calo 'escape'. Lok pa Ebru ma gidwoko calo 'escape' i rek 42 nyutu ni pe tye yweyo, pien ka 'rwodi apar' ma nyutu United Nations gicayo me weko twero me lobo acel bot cing pa lagoro pa Paapasi, pe tye 'escape'—pe tye yweyo.

Ki lawo apar ma in oneno, gin rwodi apar, ma pud pe gi nongo lwak; ento gibino nongo twero macalo rwodi, i saa acel, ki lewic. Gin tye ki paro acel, ka gubino miyo twero gi kede teko gi bot lewic. Gin bigeno lweny ki Diel Matin, ento Diel Matin bino loyo gin; pien en Ladit pa ladit, kede Rwot pa rwodi; kede joma tye ki En, gin joma kikwojo, ki joma kiyero, ki joma tye maber i yie. En owaco bot an ni, Pii ma in oneno, kama dako marweny obedo, gin jo, ki jo mapol madwong, ki lwak, kede leb. Ki lawo apar ma in oneno i wi lewic, magi gubineno kwero dako marweny, ka gubedo loco ne piny kacel, kede gubedo ne pe ki yubo, ka gicam ringone, ka golo ne ki mac. Pien Lubanga oketo i cwinygi me timo dwaro pa En, ka gumoko ceke, ka gumiye lwakgi bot lewic, nyaka lok pa Lubanga opong woko.

Rwodi “apar” man gibononge mapol mapol i lok pa Lubanga ki i lok me Elija. Ahab, rwot pa Isirael, obedo rwot pa dul apar, ci ogamo Jezebel obedo dalaya. Jezebel obedo twero pa Papa i agiki pa lobo; Elija obedo jo me cwalo lok pa lakica ma adek; ci Ahab obedo ladit pa rwodi apar ma orwate kacel. Ahab obedo calo Amerika, calo ladit pa United Nations i kare me tari pa poropheti me cik me Sande. Ka Asiriya kityeko golo Misri, rwot pa tung me bor ma i Daniel eleven forty-two kombedi kityeko miyo rwodi apar wek gicako kube me weko pinygi bot twero pa Papa.

Ka wa aa piny ikom peko me agiki, en gin ma tye ki tutwal madit ni rwatte ki acel bed i tung latic pa Rwot. Piny opongo ki pe kuc, ki lweny, ki bedo pe rwatte. Ento i wi acel—twero pa Papa—dano birwate me gonyo Lubanga i cingi pa laladwogi ne. Rwatte man gin kiyito matek ki ladwogo woko madit. Ka tye ka yenyo me rwato laticge i lweny ikom atir, obicak tic me yubu ki poko jo ma gwoko atir. Koyo, paro marac, ki waco marac, en aye otero gi me kelo kube ki yubu. Adwogi, volumu 7, pot karatac 182.

I lok 41 wa nongo leb "escape", ki i lok 42 bene wa nongo leb "escape", ento gin leb me Heberu aryo mapat. Leb ma ki yiko calo "escape" i lok 41 miti ni rwat woko macalo ki opiri. Man en leb ma ki yiko calo "escape" i lok 6 me Poth 20 me Isaia. "I nino eno" "jabedo i cing man" penyo kit ma obitwero rwat woko ki Asiriya, ma "i nino eno" tye ka pungu loyo piny kacel kacel, calo ma ki yaro i Daniel 11 ki loke mapat mapol me Kalam Maler.

I Buk Daniel, pot buk apar acel, lok piero angwen acel, ikare ma lwak pa Papa — onyo ka Daniel oyero ne calo ‘Rwot me tung bor’, onyo ka Aisaia oyero ne calo ‘Asuri’ — tye ka lweyo ‘piny ma lamal’ ma nyutu United States, tye otuc aryo ma kityeko miyo nyinggi.

Obi donyo bene i piny ma lamal, ki piny mapol bi buto woko; ento magi bi wut ki cing pa iye: Edom, Moab, ki ladit pa nyith Ammon. Daniel 11:41.

Dul acel obedo ‘jo mapol’ ma kigolo piny; ento dul mukene kimiyo calo ‘Edom, Moab ki ladit pa nyithindo pa Ammon.’ I kare me cik pa Sande, Revelation 18:4 kwayo jo ma pud tye i Babulon ni, ‘aa woko.’

Ki an onongo owinyo dwon mukene ki iye polo, ma owaco ni, “Bi woko ki iye, jo na, pi pe bi bedo lube ki richene, kadong pe bi yudo ki cobone.” Revelation 18:4.

Edom, Moab ki rwot pa nyith pa Ammon gin jo ma gicwinyo woko, macalo jo i ting me pii ma i Yesaya abicel tye ka geno me timo kamano.

I vese 41, lok mukene ma an atye akwayo en ni, i vese 40, 41 ki 42 wanongo lok “piny”, ento i vese 41 lok eno gimedone keken; pe tye i lok ma orijinal me Daniel, kede pe mito bedo kany. Piny mapol gubalo woko i poko pa vese 40 ka Soviet Union opoto woko; ki ka teko pa Papa (Papacy) tyeko cwako tung pa United Nations, piny mapol bene gimako gi. Ento i kare me cik me Sande i United States, “mapol” ma gubalo woko pe piny mapol; gin romo bedo keken jo Seventh-day Adventist.

Ka lumeny me adwogi kik otito boti, me nyuto Sabat me cik ma angwen, kede nyuto ni pe tye pingore i Lok pa Lubanga pi gwoko Sande; ento ka dong imako tek Sabat pe adwogi, kaceto pe igwoko Sabat ma Lubanga waco ni, ‘Nino mara ma maleng,’ dong iywako alama me nyama ma goro. En timore kare mene? Ka iwinyo cik ma mito ni i juki tic i Sande kede i pak Lubanga, ka itye i ngec ni pe tye lok mo i Baibul ma nyuto ni Sande obedo mapat ki nino me tic ma piny, dong i yee me yweyo iywako alama me nyama ma goro, kede iweyo muhuri pa Lubanga. Review and Herald, July 13, 1897.

Memba mo keken me Kanisa Seventh-day Adventist oyero pwonya me Sabato kun ocako obedo memba ma kibatiza i kanisa, kede en gicano ki “light of truth” ikom Sabato.

Lok me yubo Sabat obedo alama me twero pa Kanisa pa Rom. Gin ma, kun gi ngeyo kwayo me Cik me angwen, gi yero me gwoko Sabat mape adier i kabedo pa ma adier; kacel kwede mano, gi miyo woro bot twero en ma keken ma oyero ne. Alama pa lawo obedo Sabat pa Paapa, ma lobo ose yero i kabedo pa ceng ma Lubanga oyero.

Pe ngat keken otyeko nwongo alama pa lewic. Kare me temo pe otyeko bino. Tye Kristiani ma atir i kanisa weng, pe kiweyo woko lwak pa Roman Catholic. Pe gin bibiket gi me bal i loro, kopeka gi otyeko nongo ler kede gineno rwom pa cik angwen. Ento ka cik obino wot me tero ki teko Sabat mape atir, kede ka dwon madwong pa malaika ma adek bino miyo ngec bot dano me gengo woro lewic ki sanamu pa en, rek bino kete lero i kin mape atir ki ma atir. Eka gin ma dong mede ka yweko cik bino nwongo alama pa lewic.

Ki lak ma oyoto, wa tye ka donyo piny i kare man. Ka kanisa pa Protestanti birwate kacel ki teko pa gamente ma pe me dini me nyutu dini marac, pi gengo ne kwarogi giyiko peko ma rwatek maloyo, dong Sabat pa Papa biket i cing ki teko ma kicwal kacel pa kanisa ki pa gamente. Obino bedo apotasya pa lobo, ma con keken obe giko i bal pa lobo. Manuscript 51, 1899.

Ka cik me Sunday obino, jo keken ma gibikwayo pi ler pa malaaika ma adek en jo Seventh-day Adventists, pien en ka mano keken ma jo ma i woko pa Adventism gibi nongo tem pa malaaika ma adek kimiyo botgi. “Mapol” ma giketo piny i cik me Sunday en Adventist pa Laodicea, pien “judgment cako i ot pa Lubanga.”

Erwate, gin ma i agiki gibibedo ma i acaki, ki gin ma i acaki gibibedo ma i agiki; pien tye jo mapol ma ki lwongo, ento jo manok ma ki yero. Matayo 20:16.

Yesaya obedo “alama ki tim me cudo” pi Misri ki Itiyopiya ikom teko pa papasi me loyo lobo ma tye ka medo. Misri obedo Yunaitid Neshons; Itiyopiya obedo Yunaitid Stet pa Amerika, ki Asiriya obedo papasi. I kom lok pa gin ma otime con me poro meno, Yesaya cako ket yore acel acel me poro me olal. Chapta 22 tye ikom jo Laodikea ma kigolo piny i kare me cik pa Sande, ki jo Filadelfia ma kwayo “Edom, Moab ki rwot pa lutino pa Amon” me wot woko ki Babilon.

Adventism pa Laodicea pe tye ki kit cwiny ma mite me gonyo, ci Rwot obayo gi woko ki i dho pa en ka kiketo cik me Sande. Atero gin man keken, me miyo dwong i lok ma bino. Yesaya 22 nyutu gin mukene ma cango ni Laodicea obedo ojwik, pien porofesi me goro tye i bot dog gang me “vision.” Tye lok aryo mapire tek i Leb Ebru ma kiloko gi calo “vision.” Acel nyutu rek me gin porofetik ma time, en mukene nyutu “vision” me Kirisito. Acel tye ma ki woko ki kanisa, en mukene tye ma i iye kanisa. Lok ma i chapta 22 obedo “vision” ma nyutu rek me gin porofetik ma time, kede obedo lok acel keken ma kiloko calo “vision” i Kitabu me Proverbs.

Ka pe tye kwena, lwak obalo: ento ngat ma gwoko cik, obedo ayom. Proverbs 29:18.

“Dwec pa coro me neno” obedo lok pa lanabi ma nyutu kit aryo pa jo malubo Lubanga i kanisa pa Lubanga i giko me lobo. Kit acel, ma kimedo calo Shebna, obedo Laodicea; ento kit mukene, ma kimedo calo Eliakim, nyathi Hilkiah, obedo Philadelphia. Pito ma tye ikin kit aryo i pot me coc man en acel calo pito ma i poko me lok pa nyako matir apar. Kit acel omako mo i tung’ otum, ento kit mukene pe omako. “Mo” calo lim nyutu gin atir mapat, ki yore mapat ma onwongo iyie; ento i Aisaia 22 “mo” pa nyako matir apar kimedo ki lok ma nyinge “neno.” Kit acel tye ki “mo,” kit mukene pe tye ki en.

Jogi ma gilubo ki mafuta, ma tye itung Rwot me piny weng, gi tye ki kit ma kimiyo bot Satana i kare acel, calo Kerubi ma ocungu. Ki jogi maleng ma guburo kom me rwom ne, Rwot gwoko matir lok mapatpat ki jo ma obedo i piny. Mafuta me zaabu nyuto ngwono ma ki kwede Lubanga gwoko latiri pa jogeno ki mafuta ma pe kato, pi pe giturtur ki pe gibuto woko. Ka pe kicobo mafuta man maleng ki polo i kwena pa Roho pa Lubanga, twero pa tim marac gubedo ki twero weng i bot jo.

Wa kwero Lubanga ka pe wayaro kwena ma ocwalo bot wa. Ci kamano, wakiweyo mafuta me bulu ma onwongo oyubo i cwinya wa, wek ocwal bot jo ma tye i otum. Ka lwac obino, “Nen, lan nyom obino; wubin wuti me mede ki en,” jo ma pe oyaro mafuta maleng, ma pe ogwoko ngwono pa Kristo i cwinya gi, gibinongo, macalo nyiri ma wii pe yot, ni pe gi tye ki kare me mede ki Rwotgi. Pe gi tye i ganggi keken ki teko me nongo mafuta, kacel ki mano tyen gi owil woko. Ento ka wa kwayo Roho Maleng pa Lubanga, ka wakwayo macalo Musa, “Nyuta an dit pa i,” hera pa Lubanga biyi yubo piny i cwinya wa. Ki paipu me bulu, mafuta me bulu bikwalo bot wa. “Pe ki rwom, pe ki teko, ento ki Roho na,” owaco Rwot pa jolweny weng. Ka wayaro cal ma mere pa Ceng me kica maber, lutino pa Lubanga gibedo cal i piny. Review and Herald, July 20, 1897.

Jogi pa anabii rwate ki keken, ki jo aryo ma ki-lonyo gi mafuta pa Zekariya gin bene mashahidi aryo me Buk me Nyutu apar acel.

I kom lajogi aryo, lanen owaco dok ni: “Magi obedo yit olivu aryo, ki tigala me kandil aryo ma tye i anyim Lubanga pa piny.” “Lok mamegi,” owaco lami Zaburi, “obedo tung i ti mamega, ki lacer i yo mamega.” Revelation 11:4; Zaburi 119:105. Lajogi aryo magi gineno calo buk me Cik macon ki buk me Cik manyen. Magi aryo obedo lajogi ma matir pi kacako ki bedo pe otum pa cik pa Lubanga. Magi aryo bene obedo lajogi pi tamo me golo kwo. Kite, jami me yabo, ki nyutu me Cik macon ginyute anyim bot Lakony ma bino. Injili ki baruwa me Cik manyen gikwano pi Lakony ma obino i kit malube kwede kite ki nyutu ma ocwalo anyim. The Great Controversy, 267.

Jo aryo pa Zekaliya ma ki yweyo ki mo ginyutu yore me cwalo lok ma ki nyutu i Buk me Nyutu chapta acel. "Mo" ma obedo "neno me lanabi" ikom gin ma otime i kare mukato, ki cwalo ne kom Testament macon ki Testament manyen. I Buk me Nyutu chapta apar acel, ki lok ma tye kany tye ka nyutu ni jonyutu aryo eni gin aye Mose ki Eliya. Mose ki Eliya gin simbol pire kene.

Ka giketo gi kacel, calo ma i Got me Transfiguration onyo i Revelation apar acel, gitye calo alama me ada aryo mapat. I got, ginyuto martyrs i kare me peko me cik pa Sunday ki 144,000; ento i Revelation apar acel ginyuto Ket ma macon ki Ket ma manyen. Ento pi Adventism ginyuto mapol dok loyo. Jo me mino rwom aryo pa Yahudi ne obedo “Cik ki Lanabi,” ma ginyuto Ket ma macon, ki jo me mino rwom aryo pa Jo Kristo ne obedo Ket ma macon ki Ket ma manyen; ento pi Adventism, jo me mino rwom aryo obedo Lok pa Lubanga ki Lalok pa Yesu. Man en aye ma omiyo John obedo i Patmos.

An Yohanna, ma bene an owadwa mamegi, kede rwate mamegi i peko, kede i lwak pa Yesu Kiristo, kede i gumo pa Yesu Kiristo, abedo i piny ma i pi ma kiwaco ni Patmo, pi Lok pa Lubanga, kede pi tesimoni pa Yesu Kiristo. Revelation 1:9.

I pot buk 22 me Isaia, kityeko yaro iye lami neno aryo, ma gin aye Mose ki Elija; ento gineno keken ka iketo cik me Alfa ki Omega i pot buk eno. Pim kama Yesu ocako yubo “neno” pa gin ma lanabi owaco con bot lacar ne i yoo Emmaus.

Ocako ki Musa, ma obedo Alfa keken pa lok me Biblia, Kristo onyutu i coc me Biblia weng gin ma obedo pi iye kene. Desire of Ages, 796.

Elija en lanen ma bino anyim nino madit ki ma lworo pa Rwot, ki kwena ma kube iye cik me Alfa ki Omega, ma doko cwiny pa kwaro (Alfa) odwogo bot lutino (Omega). Mose ki Elija tye calo Alfa ki Omega pa lanen me Baibul. Ka itwero winyo ne, Mose obedo William Miller. Mose ki Miller duto gi tho, ki Lamo Maleng kityeko yero gi aryo ni gi ogwoke kwo. Mose pe cawa manok ki tho ne odwogo kwo, ento malaika tye ka turo i tung kume pa Miller ka nyo dwogo kwo pa en. Elija tye calo lakwena me agiki anyim bino pa nino madit ki ma lworo pa Rwot.

Yahudi gitemo gabo lamo pa kwena ma kiwaco kare mukato i Lok pa Lubanga; ento poropheti myero otiyeke. Lawi Rwot owaco ni, ‘Nen, abicwalo botu Eliya laporopheta, pud pe obino nino madwong’ ki ma jwako cwinya pa Lawi Rwot’ (Malaki 4:5). Ngat mo myero obino i roho ki teko pa Eliya, ki ka onenore, jo romo waco ni, ‘In itamo matek tutwal; pe iyubu Coc pa Lubanga i yoo ma tye kakare. Wek an awaci in yoo me lamo kwena mame.’

Jogi mapol pe gityeko yubu tutwal ikom tic pa Lubanga ki tic pa dano. Abi waco ada calo Lubanga omiyaa, ci kombedi awaco ni, ka umede me yweyo bal, ki bedo ki cwiny me par-par, pe ubingeyo ada matwal. Yesu owaco bot laticne ni, ‘Pud atye ki gin mapol me waco botu, ento kombedi pe un twero gonyo gi’ (Yohana 16:12). Pe gitye i kit me cwako gin maleng ki gin ma pe giko; ento Yesu ogol cikka ni obi cwalo botgi Laler me Cwiny, ma obipwonjo gi gin weng, ki obipoyo botgi gin weng, gin mo weng ma onwaco botgi. Ludwa, pe myero watye ki geno wa ikom dano. ‘Weki wi dano, ma pumi tye i yutne: pien i ngo ma obedo ki dwong?’ (Yesaya 2:22). Myero iboro cwinyeu ma pe ki twero bot Yesu. Pe obedo maber wa me piyo ki wang’ pi me dol, ka wang’ pi tye i got. Wek wawa weko kebe me pii ma piny; wan wabed wot bot wang’ pi ma i malo. Ka tye ki wic me ada ma pe ingeyo, onyo ma pe imoko kwede, imedo yenyo; imede Kitap ki Kitap; ibogo piny lanyut me ada i bugo me Lok pa Lubanga. Myero iketi u keken, kacel ki tamu, i kom otuk pa Lubanga; iweko tami ma i con; ki inwe Lacic pa Polo obed lamedu me kelo u i ada weng. Lok ma kiyero, buk me acel, 412.

I Yesaya 22, Shebna ki Eliakim tye ka nyutu jo ma ngec ki jo ma pe tye ki ngec i wang Adventism, i agiki me piny, ka Rwot me North tye ka woto ikom Jerusalem. Eliakim, wod Hilkiah, onongo tye ki ‘lok me neno’; Shebna pe onongo tye kwede.

Ka pe tye kwena, lwak obalo: ento ngat ma gwoko cik, obedo ayom. Proverbs 29:18.

Lok me nabii, ma en "rweny" me rek me coc man, cwako i gin aryo. Ka i niang medo me ler me nabii in itye ki kwo; ento ka pe i niang, i tho. Ka pe i niang, pe itwero iyubu keni me gwoko Sabat i tem me cik me Sande. Kare dong otyeko. I cawa me cik me Sande, Adventist me Laodicea gibedo kicobo; giyaro cik pien giyaro "rweny me ada." Pe gi tye ki mafuta; pe gi niang medo me ngec ma kiyabo mapwod pe probeshon otur.

Pien i waco ni, ‘An dong atye ki jami mapol, ki an opongo kwede, ki pe an mito gin mo keken’; ento pe i ngene ni i tye i peko matek, ki i cwiny peka, ki pe i tye ki jami, ki wange pe neno, ki pe i tye ki layata. Revelation 3:17.

Lamal pa Aisaia en ni onongo woto labutu ki pe tye ki yibo pi mwaka adek. Onongo otimo mano me koneyo dano ki lok me janabi pa iye, ni ka pe i nyang neno pa janabi makwako gin matime, inobin i cik pa Sande ka ibedo jageng ma kiluro woko i kit ma pe ki ber, ma cwiny orem, ma lagam, lacero, ki labutu. Aisaia obedo lamal ki kican pi gin matime pa Aisaia, ento loyo tutwal pi agiki pa lobo.

Kombedi, gin weng eni ma otime i botgi, otime pi tito; ki kicoyo pi ciko wa, i bot wa ma tyeko me piny obino. 1 Corinthians 10:11.

I i ves abicel ma mukwongo me chapta 22, Jerusalém, poto pa Dawudi, kityeko nyute calo “poto ma tye ki kobo,” “poto ma cwer cwiny” ma opong ki “kobo.” Lok me Biblia ma racero, ma jo lobo bene gicako, kitic kwede i chapta man me rwako “poto ma cwer cwiny,” “ma tye ki kobo,” ma opong ki “kobo,” ka i ves 13 gin waco ki cwer cwiny ni, “Wamen, wamin; pien kinino wa bino tho.” Ento, ka gicwer cwiny, lanegi orem, ento pe ki tong, pe i lweny; ci Isaiah penyo kwena ni, “Ngo ma otime ki in?”

Gin mo keken ma rwate gi omiyo gi woto i wii ot. Wii ot obedo ranyisi me lamo ceng, dwe ki lacam; obedo ranyisi me lamo pa jogi. I lok man, Adventism tye iyie bal pa cwinya.

Kede gin ma giwero lwak pa polo i wi ot; ki gin ma giwero ka gicwalo lagam i nying Rwot, ki bende gicwalo lagam i nying Malcham; ki gin ma gidok cen ki bot Rwot; ki gin ma pe giyenyo Rwot, ci pe gipenyo pi iye.

Bed otum i wang Rwot Lubanga; pien nino pa Rwot tye macek; pien Rwot ocweyo misango, kede okwanyo jo me cano. Obedo ni i nino pa misango pa Rwot, abi kwero lawi rwodi, ki lute pa rwot, kede dano weng ma gicako yoot me lobo mukene. I nino man keken bende abi kwero gi weng ma gipye i kabedo me olok, ma gipongo ot pa laditgi ki kec ki bwola. Zefaniya 1:5-9.

I poto ma matek me cik me Sande, Adventism, ma gitiyoe calo Jerusalem, tye i “dogola me neno.” Jogi ma gikwanyo woko wac pa lanen, ma gitiyo kwede “mo” onyo “neno” me nyutu ne, tye katic i tim pa jok; en aye Paulo ocimo kwede i Coc me Aryo bot Tesalonika. Kany bene wanongo jo (Shebna) ma pe gigamo nino me ada.

Pien gin man, Lubanga obin cwalogi kwanyo cwiny ma tek, me gigeno lok mape atir: pi gi weng kikwero, gin ma pe gigeno lok atir, ento gibedo gi gamo i tim mape atir. 2 Tesalonika 2:11, 12.

Obedo adier ni, lok “truth” ma Paulo tye ka tic kwede en lok me Giriik, ma onwongo obino ki i lok me Heberu “truth”, ma kicweyo ne ki cweyo ka i acel karatac adek me Heberu ma ginyutu Alpha ki Omega. Kwanyo woko “truth” ma kinyutu calo cik me Alpha ki Omega kelo yubu matut i wi jo Laodikea, ci yubu eni en aye spiritwalisim.

Waco nabi Aisaia ni: ‘Ka gin bi waci botu ni, Kwayu bot jo ma tye ki jogi ma rwate kwede, kacel ki ajwaka ma giyweno ki ginyig nyig: pe myero dano kwayo i bot Lubanga mamegi? Acak acel, myero ngat ma tye ngima okwayo jo otho? I Cik ki i Wang kwer; ka gi pe waco ki kit pa lok man, pingo en ni rweny pe tye iyegi.’ Aisaia 8:19, 20. Ka dano obedo gi cwiny me gamo adwogi ma kicoyo malube i Buk pa Lubanga ikom kit pa ngat ki kit pa jo otho, gin oneni i yite ki nyutogi pa jo-jok tic pa Setani ki teko, ki alama, ki lamal me bwoc. Ento, ka gi pe mito cweyo twero ma cwiny me ringo geno maber, ki cweyo richo ma gialo, ngat mapol giyabo rweny, gi medo wot weng, pe gicako ciko, kare ma Setani kicano mite i tunggi, okwanyo gi. ‘Pien gi pe ogamo her pa adwogi, wek gikwanyo kwo,’ ento ‘Lubanga obi cwali botgi gony ma tek, wek giyie i bwoc.’ 2 Tesalonika 2:10, 11. The Great Controversy, 559.

I Yesaya 22, jo me pach me yweyo gikethone, entono pe ki lweny onyo ki tong; kibiko gi kacel, ki keti gi i tho kacel ki rwodi ma otyeko wot woko.

Ka Kanisa loro yo me piny, gin bi nongo agiki acel ki piny. Pe; ento, pien gi nongo ler madwong loyo, adhabu gi bi bedo madwong loyo pa gi ma pe gicoyo.

Wan ka jo, wan waco ni watye ki lok ma atir ma ceto anyim pa jo mukene weng i piny. Omiyo myero ngima wa ki kit wa me bedo obed ki rwatte ki yie calo en. Nino dong tye i wi wa, ka jo ma atir gibidiya calo gano ma loyo ber pi dero pa polo, ento jo marac gibicoko calo magugu pi mac me nino madwong me agiki. Ento gano ki magugu ‘gidongo kacel nyo cwer.’ Testimonies, volume 5, 100.

Ladit ma ki waco i Isaya 22 okobo kacel ki “the archers.” Shebna kityeko nyuto ne calo ladit me ot, kacel ki kabedo ne kibino miyo bot Eliakim, lati pa Hilkiah. I Isaya 22, lok pa lanen ma ki nyuto ne ki “neno” pa gin me lanen ocweyo dul aryo pa jo ma gipako Lubanga i Yerusalem, ka “king of the north” ocake bino cok. Dul acel tye ka gicobo pi dogola me polo, en mukene pi mac pa kare agiki. Gin ma okobo jo marac obedo “the archers,” ma obedo acel ki kite me nyutu mapol pa Islam i Lok pa Lubanga.

Poko pa namba pa jolwenyo kwede apena, ludito pa otino pa Kedar, gibedo manok atika; pien Rwot Lubanga pa Isirayel owacone. Aisaia 21:17.

Ki man gin nying pa wod pa Ishmael, ki nyinggi, kaka yubu pa gi: wod ma apoka pa Ishmael, Nebajoth; ki Kedar, ki Adbeel, ki Mibsam; ki Mishma, ki Dumah, ki Massa; ki Hadar, ki Tema, ki Jetur, ki Naphish, ki Kedemah. Gin aye wod pa Ishmael, ki en aye nyinggi, kaka ganggi ki ot madongo pa gi; rwodi apar aryo kaka dulgi obedo. Genesis 25:13-16.

Laditgi pa Adventism giyubo ki jo me lak, ka gi okwero lok ma waco ni Islam ogamo United States i nino 11 me September, 2001, i tyeko poropheti me Bibul. Ogamo ma otime i nino 11 me September obedo moko ada pa lok ma kiyabo iye i 1989, kun Soviet Union oboto piny. Ogamo pa Islam i nino 11 me September orwate ki nino 11 me August, 1840, ka poropheti ma ikom yubo Islam omiyo twero lok pa malaika me acel, ki moko ada cik ma lamal me poropheti pa Miller, ni nino acel rom ki omwaka acel. Nino 11 me August, 1840, obedo tyeko pa gin ma kiwaco anyim, ma otimere i cik me nino pi omwaka. Ka otyeko, lok pa malaika me acel kikelo ne i kabedo pa misoni weng i piny.

9/11 omoko atir cik ma madito me ‘kineno’ ma ki omiyo Adventism me yabo. Cikka en tye ni lok me con dwogo time odoco. Kace cik me ‘ceng acel obedo hito acel’ omoko atir i August 11, 1840, Malaika ma twero madit pa Apokarifa 10 o aa piny, oketo alama me cweyo twero bot lok pa Miller me Sawa me Yiko; ci eni obedo cal pa kare ma Malaika pa Apokarifa 18 o aa piny i 9/11.

En ango ma kelo lok ni an owaco ni New York bino gonyo ki pi me yie ma lamal? Man pe abedo ma awaco con. Lok ma awaco, ka an neno ot madit ma gongo kany, i tung i tung, en ni, ‘Gin ma pire tek bi time ka Rwot obiro cako wiro piny matek matek! Eci dong lok me Buk me Nyuto 18:1-3 bi timo atir.’ Dul apar aboro weng me Buk me Nyuto obedo lok me ciko pi gin ma bino i piny. Ento pe abedo ki can mo me atir pi gin ma bino i New York; ento angeyo ni i cawa acel ot madit ma tye kany bi gonyo piny pi wiro-ki-wiro pa twero pa Lubanga. Ki can ma kimia an, angeyo ni bolo woko tye i piny. Lok acel ki bot Rwot, keto cing acel pa twero mamege marwate, dong ot ma tye ki dwong magi bi bor woko. Gin bi time ma bwola mager ma pe wa twero paro. Review and Herald, July 5, 1906.

Tye gin mapol me waco ikom Islam, ento Shebna nyutu dano ma gikwero “neno” me lajul me tito ma ogamo i dwogo-dwogo me tito, kacel ki ada madwong me dwogo-dwogo me tito—ni cako me gin nyutu agiki me gin. Kumo me Islam i August 11, 1840 okelo piny malaika me Revelation 10, ci yweyo me Islam i 9/11 okelo piny malaika me Revelation 18.

And I said, Hear, I pray you, O heads of Jacob, and ye princes of the house of Israel; Is it not for you to know judgment? Who hate the good, and love the evil; who pluck off their skin from off them, and their flesh from off their bones; Who also eat the flesh of my people, and flay their skin from off them; and they break their bones, and chop them in pieces, as for the pot, and as flesh within the caldron. Then shall they cry unto the Lord, but he will not hear them: he will even hide his face from them at that time, as they have behaved themselves ill in their doings. Thus saith the Lord concerning the prophets that make my people err, that bite with their teeth, and cry, Peace; and he that putteth not into their mouths, they even prepare war against him. Therefore night shall be unto you, that ye shall not have a vision; and it shall be dark unto you, that ye shall not divine; and the sun shall go down over the prophets, and the day shall be dark over them. Then shall the seers be ashamed, and the diviners confounded: yea, they shall all cover their lips; for there is no answer of God. But truly I am full of power by the spirit of the Lord, and of judgment, and of might, to declare unto Jacob his transgression, and to Israel his sin. Hear this, I pray you, ye heads of the house of Jacob, and princes of the house of Israel, that abhor judgment, and pervert all equity. They build up Zion with blood, and Jerusalem with iniquity. The heads thereof judge for reward, and the priests thereof teach for hire, and the prophets thereof divine for money: yet will they lean upon the Lord, and say, Is not the Lord among us? none evil can come upon us. Micah 3:1-11.

And the multitude of all the nations that fight against Ariel [Jerusalem], even all that fight against her and her munition, and that distress her, shall be as a dream of a night vision. It shall even be as when an hungry man dreameth, and, behold, he eateth; but he awaketh, and his soul is empty: or as when a thirsty man dreameth, and, behold, he drinketh; but he awaketh, and, behold, he is faint, and his soul hath appetite: so shall the multitude of all the nations be, that fight against mount Zion. Stay yourselves, and wonder; cry ye out, and cry: they are drunken, but not with wine; they stagger, but not with strong drink. For the Lord hath poured out upon you the spirit of deep sleep, and hath closed your eyes: the prophets and your rulers, the seers hath he covered. And the vision of all is become unto you as the words of a book that is sealed, which men deliver to one that is learned, saying, Read this, I pray thee: and he saith, I cannot; for it is sealed: And the book is delivered to him that is not learned, saying, Read this, I pray thee: and he saith, I am not learned. Wherefore the Lord said, Forasmuch as this people draw near me with their mouth, and with their lips do honour me, but have removed their heart far from me, and their fear toward me is taught by the precept of men: Therefore, behold, I will proceed to do a marvellous work among this people, even a marvellous work and a wonder: for the wisdom of their wise men shall perish, and the understanding of their prudent men shall be hid. Woe unto them that seek deep to hide their counsel from the Lord, and their works are in the dark, and they say, Who seeth us? and who knoweth us? Surely your turning of things upside down shall be esteemed as the potter's clay: for shall the work say of him that made it, He made me not? or shall the thing framed say of him that framed it, He had no understanding? Isaiah 29:7-16.

Dogola pa neno, kit pa Isaya, obedo ‘nino pa peko, ki yiko piny, ki poro wii ma Rwot Nyasaye me lweny otime i dogola pa neno, poto odur, ki kwaco i gogi.’ Ka ma obedo kamano, Isaya ocuyi matek loyo, macalo ka Yesu bende ocuyi.

Pi i wang pa Yesu pe ne pieng peko pa en keken. I anyim pa en dong tye Gethsemane, ka ma piny lacen, mwor me otum madit obino cobo en. Bur me leye bene onen, ma ki wolo leye me lam kwede ikare mapol me ceng. Bur man piny obin oyo pi en, ngat ma madit, ma lam pa en pi bur pa piny weng kityeko nyutu bot en ki jami weng me lam. Kun aye tye Kalivari, kabedo me peko ma obino donyo bot en. Ento pe pi pwonyo magi ikom tho marac pa en omiyo en obilo ki ogoyo dwor i goro pa cwiny. Pore pa en pe obedo pore me en keken. Pieng ikom peko pa en keken pe otam cwiny man ma lamal, ma yeko keni. Neno Jerusalem aye otyeko cako kore i cwiny pa Yesu—Jerusalem ma okwero Wod Lubanga ki ocayo caro pa en, ma okwero yaro ki tic ma ladit pa en, ki piny obin guro kwo pa en. Oneno kit ma obedo i bur pa okwero Ngat ma bino dwoko ne, ki kit ma onongo bino obedo ka okwako en, ma kende obedo twero yeco rwate pa ne. Obino me waro ne; en nining onongo twero weko ne woko?

Jo Israel onongo gi obedo jo ma kiyero; Lubanga onongo otimo ot me woro pa-gi obedo kabedo pa en; onongo obedo ‘maleng i kabedo, yom pa piny weng.’ Psalm 48:2. Lok me kare maloyo alufu acel me higa pi lagwok pa Kristo ki mara ma yot, macalo ma lacoo omaro nyathi acel keken, onongo tye kany. I ot meno lanabi onongo gi oweco ciko ma kidwong. Kany, onongo gi oyweyo abia me uvumba ma tye i mac, ikare ma uvumba, ma kityeko keto kacel ki lamo pa joworo, onongo omalo bot Lubanga. Kany, remo pa jami onongo ocwee, ma tye calo remo pa Kristo. Kany, Yehova onongo onyuto kit pa en ma maleng i wii it me kica. Kany, lajworo onongo gi otimo tic, ki lamal pa cal ki serimooni onongo omede pi higa mapol. Ento gin weng man myero otum.

Yesu oketo lwete i malo—lwete mane mapol otyeko ogwede jo lwere ki jo ma tye ki peko—kono orwate lwete bot poto ma kigeno obalo, ki lok ma opopore, ki piny me cwinya, owaco ki dwong' ni: 'Ka in onongo ineno, in keken, opiny i kare mamegi man, gin ma obedo pi kuc mamegi!—' Kany En ocung' manok, oweko pe owaco ngo ma onongo myero obed kit pa Jerusalem ka onongo omer kony ma Lubanga onongo oremo miyo ne—omiyo nono Wod ma omaro. Ka Jerusalem onongo ongene gin ma obedo twero mamegi me ngeno, kendo ka onongo owinyo ki lyel ma Polo ocono ne, onongo obedo wiye malo i ducu me dong maber, rwot dako pa lobo pa rwot mapol, libere i dwong' pa twero ma Lubanga omiyone. Pe onongo bedo lakit lweny ocung' i buru ne, pe onongo cal pa Loma ywayo ki i lela ne. Kit ma maler ma onongo myero ogwede Jerusalem ka onongo omer Ladwogo ne olimo i wang' Wod pa Lubanga. Oneno ni pi kom En onongo opwodho ki lwere marac madwong' mamegi, owalo woko ki i cing, kendo ketyone macalo poto madongo matek me piny. Ki i lela ne, col me kuc onongo oaa ki oceto bot lobo weng. Onongo obedo ket me rwot me dwong' pa piny.

Ento cal maber pa kit ma Yerusalemu onongo twero bedo, omwonye woko i wange pa Yesu. En nonge ki ngec me kit ma kombedi obedo iye i cing pa Loma, i tung i rweny pa Lubanga, kicono ni obino i giko me dwoko tic pa En. En okayo nitit ma opoto me kwanyo cwinye: “Ento kombedi gin kimwonye ki wang in. Pien nino obino bot in, kun lamo me in bi yiko wial i te in, ki bi yiko in i te, ki bi gwoko in i tung weng, ki bi layo in ki piny ki kom lobo, ki nyithin ma iyie; ci pe bi weko i iyie lit acel i wi lit mukene; pien pe i ngeyo kare pa limo bot in.”

Kirisito obino me konyo ka gwoko Jerusalem kede lutino ne; ento lielo pa jo Farisi, hipokirisia, pidi, ki cwiny marac, ogengone ni pe otimo mitone. Yesu ongeno kica ma riyo matek ma bi obito i buru ma kigoyo kica. O neno Jerusalem ki lwak me lweny orote i ringo, jo ma gilorogi gicwalo gi i lacam kede i tho; min lutino kicamo i ring pa lutino gi ma otho; min gi lun kacel ki lutino gikwanyo woko agiki me cham ki bot botgi, pien rwate me kit dano ocopo woko ki peko me lacam ma kongo-kongo. O neno ni wi ma tek pa jo Yahudi, ma nonge piny iye i yweyo gi kony pa warone, bicone be giyiko bedo labot bot lwak me lweny ma bino. O neno Kalivari, kama obipwoyo malo, oponge ki msalaba mapol calo igweng kun yogo opongo. O neno jo ma pe gingeyo maber gitye ka gicako peko matek, gi kobo gi i msalaba; ot pa rwot ma ber tutwal kityeko balogi; tempu obedo i balo; kede ki ogulu ma ladit, pe gu weko kidi keken i wi mukene; kun buru kityeko lolo calo puro. Tye aye maber ni en ma obino me konyo ka gwoko romo lwo ki cwiny ma riyo, kun oneno kit ma riyo calo meno.

Yerusalemu obedo otino me gwoko pa En; kede calo won ma cwinye yot mo peko pi otino ma golo cik, kamano Yesu onyuto pi bung ma En oher. An anyalo weko in woko nining? An anyalo neno in ma kitero in i balo woko nining? Myero an weyo in wot me opongo acal me peko ni? Cwinya pa dano acel tye ki wel madit i tyle ma, ka ipimo ki iye, piny mapol gipek tye ki wel; ento kany tye lwak weng me obale. Ka chieng ma oyoto ceto i tung cen obino ojwi ki wang polo, nino me kica pa Yerusalemu obino otum. Kun kare ma kacoke ma gidonyo kwede gicung i wii Got Olivet, piny peke otum pi Yerusalemu me dwoko wii. Malaika me kica dong tye ka kwelo lapira pa iye me dol piny ki i kom ma macol, me weko kabedo bot rwom me twero ki tem ma obino oyot. Ento cwinya madit me hera pa Kiristo pud tye ka kwayo pi Yerusalemu, ma oketo piny kica pa En, ma oketo piny ciko pa En, ki ma tye i con me yut lwete gi ki rem pa En. Ka Yerusalemu obed mo dwoko wii keken, piny peke otum. Kun kare ma ng'iel me agiki me chieng ma tye ka ceto cen gityeko bedo i tempol, i tur, ki i tip wii, pe onongo malaika maber mo orwako kene i hera pa Lalaro, ka okwany woko bur pa iye? Bung ma ber ento pe maleng, ma okene latic pa Lubanga ki kidi, ma okwanyo woko Wod Lubanga, ma pi pe dwoko wii tye ka kobo kene i keng me cobo,—nino me kica pa iye dong cokcoki otum! Desire of Ages, 576-578.

Macalo kit lweny ma iwiye Yerusalem, ma Isaya ocoo iye i dyer abicel aryo, joma kelo lweny “giketo kit me lweny i wang bur.” Elam ki Kir tye i wang bur ki gin me lweny matye atera, ci gineno buok pa Yerusalem. I kom Isaya, “buok” ma joma kelo lweny gin neno i wang bur en “twon pa Misiri.”

Kwer bot lutino magungu, Rwot owaco ni, gi ma gikwayo wic, ento pe bot an; ka gicoyo pire-gi ki lacoyo, ento pe ki Lamo na, me gimedo richo i richo: gi ma woto me poko piny i Ijipita, ka pe gikwanyo i dic na; me gitimo pire-gi tek i twero pa Farao, ka gigeno i twol pa Ijipita! Aisaia 30:1, 2.

Lunyute pa Jerusalem kityeko nongo ni jo ma obedo i tung Shebna gu keto geno gi i Ijipt, kun gi paro ni Ijipt bin ogwokogi; ento jo ma obedo i tung Eliakim, wod pa Hilkiah, pe gu geno i “lalar pa Ijipt” ento gu obedo ki boro pa Roho pa Lubanga ka gu geno i “lalar pa Rwot Madwong Loyo.”

En ma obedo i kabedo me mung pa Lubanga ma loyo weng, obi bedo i kore me twoke pa Lubanga ma tek weng. An abi waco ikom Rwot ni: En obedo ot me luro na ki ot me lweny na; Lubanga na; iye abi geno. Zaburi 91:1, 2.

I kare me peko pa cik pa Sande, nyeke ma wii ber ma ki cwalo gi calo Eliakim, omwana pa Hilkiah, gitye kigeno i dic pa Lubanga ma madit loyo weng, ki nyeke ma wii rac, ma ki cwalo gi calo Shebna, gitye kigeno i dic pa Misri. Lok ma ki loko calo 'discovered' nyutu ni yweyo woko ngat ki ocwalo i twal me tweko. Jo-ludiro ma i bur ginen ni lwak pa Jerusalem kikwanyo woko, ci Shebna ki ludongogi cako temo me gwoko kwo gi keken, pien ginen 'poto pa kabedo pa David' ki ginen ni tye poto mapol ma biweko ludiro me donyo. I cwiny ma ojom, calo kit ma kilaro i lok me cal pa nyeke apar, nyeke ma wii rac cako yaro lwak, ento pe gitye ki en.

Shebna ogeno “gin me lweny pa tung yat” me ogwoko ne, ento cawa dong okato. Okaŋo ot ma i Jerusalem, kede ocako kwanyo gi piny me medo tek pa odugu, ento cawa dong okato. Gi gamo pi ki dii mapiny, kede gi temo cwir pi me dii mapiny ki pi me dii macon, ento cawa dong okato. Pii, cal me nyutu madit pa Laro Maleng, nyutu ni gi tye ka yeny mwony ki cwiny marwate, ento cawa dong okato. I temo gi weng gi pe opong wii Lamedo pa dii, kede ni en omedo “dii” magi me lok matir macon. Gi pe opong wii ni en Geng pa Kare Weng ma omiyo lok i cawa macon. Gi yero pe wot i yore macon, ma kinyutu ki pire ma kityeko keto ki kom tic pa William Miller.

Lajok tye ka temo me cayo wii pa owadwa ki nyaminwa ki bot tic me yubu dano me bedo tek i cawa me agiki man. Lok ma tura pa en kitimo me ywayo wii gi ki bot peko ki tic ma myero gitimi i kar man. Gityeko yar ler ma Kirisito obino ki i polo me miyo Yohana pi jogi, calo pe tye gin mo. Giloko ni gin ma tye i anyim wa pe tye ki ber ma oromo mii wii kiketo botgi mapat. Gityeko weko adwogi ma oa ki i polo obed pe ki teko, ka giyoo jo Lubanga ki kit ma gubedo con, gimiogi i kabedo ne ngec ma pe adwogi.

'Man aye gima Rwot owaco ni, Cungu i yore, ki nenu, ki kwanyu pi yore me con, ma yo maber tye iyegi, ci wotu iye.' Yeremia 6:16.

Pe ngat mo temo kwanyo woko twol me geno wa—twol ma kiketo i acaki me tic wa ki yaro lok pa Lubanga i lamo kede ki nyutu. I twol magi, wa obedo tye ka yubu iye pi mwaka abicel ma otyeko otime. Jo mogo romo paro ni gi otyeko nongo yo manyen, kede ni gi romo keto twol ma tye ki teko madwong maloyo en ma kiketo dong. Ento man en goba madwong. Twol mukene pe ngat mo romo keto maloyo en ma kiketo dong.

I con, jo mapol ocako yubu yie manyen, ki ocako keto cik manyen. Ento kare mede ango ni gin ma giyubo ocung? Pi kare matin, oboto piny; pien pe ki cweyo kurne i Kidi.

Pe obedo ni lacam me acaki myero gi winyo loke pa dano? Pe obedo ni myero gi winyo pwonye ma pe atir, ki ci, ka gityeko gin weng, gibedo tek, waco ni: “Pe tye musingi mukene me keto pa ngat mo, labongo musingi ma dong keti”? 1 Corinthians 3:11.

“Dong wa myero wa gwoko cako me geno wa ka rwate paka i agiki. Lok me twero kimino bot jo eni ki Lubanga kacel ki Kirisito, kikwanyo gi ki i piny woko, keken keken, kelo gi i chieny ma ler pa gin ma adier ma tye kombedi. Ki leb ma kikano ki mac maleng, lutic pa Lubanga gu yaro ngec. Dwon pa Lubanga ma maleng ocik ratiro i adiera pa gin ma gu yaro.” Testimonies, volume 8, 296, 297.

“Ceng” ma gin weng tye ka time iye, obedo “ceng” me Bayibul ma Aisaia nyutu ne calo en ma Rwot Lubanga pa caka lweny okwayo pi “ywak, koyo, wi opuk, ki keto latam me gunia.”

Rwot owaco bot Moses ni, Kadi bene i ceng me apar pa dwe man ma abiro, obedo ceng me kwero keca; obedo botu lwak maleng, ki un obiye piny i cwinyu, ki un miyi bot Rwot misango ma ki mac. I ceng acel man pe un itim tic mo keken; pien obedo ceng me kwero keca, me kwero keca pi un i wang Rwot Lubanga mamegu. Pien ngat mo keken ma pe obiye piny i ceng acel man, obicweyo woko ki i tung jogi. Ki ngat mo keken ma otimo tic mo i ceng acel man, ngat en, an abi nwaro woko ki i tung jogi. Pe un itim kit tic mo keken; obedo cik matwal ikom yubu me yubu i gang u weng. Obedo botu Sabiti me kuc, ki un obiye piny i cwinyu; i ceng me 9 pa dwe i ramo, ki i ramo wa i ramo, un obi gwoko Sabiti u. Leviticus 23:26-32.

Cawa ma kinyutu ki Shebna kacel ki Eliakim, wod Hilkiah, obedo Cawa me Yweyo Richo ma atir, ma okwako gin mukato pa 1844 dok i kare ma Michael ocung'. I kare meno kicano Adventism me ‘balo cwinyegi,’ onyo, calo kit ma Isaya nyuto ne, me ‘yuak, ki me liel, ki me romo wi, ki me yaro lewni me gunia.’

I mwaka 1844 Jadolo madit wa ma lamal odonyo i kabedo maleng loyo weng i ot maleng pa polo, me cako tice me neno-nyutu bura me yiko. Bura pa jo otho ma atir tye kinyutu i nyim Lubanga. Ka tice en obino otum, yik kibin miyo i kom jo matye ki kwo. Ber tutwal, tek tutwal gin kare magi ma pire tek! Keken wa tye ki bura ma pe otum i kot me polo. Wan acel acel kibin yiko wa ki kit me tic ma otimo i ring wa. I kit me tic ma nyig-lok, ka tice me dwogo kuc onongo gitimo ki jadolo madit i kabedo maleng loyo weng i ot maleng pa piny, cik miyo dano ni gibobo cwinya gi i nyim Lubanga, ki gimoko balgi, pi obed dwogo kuc botgi, ki kimoyo woko. Bino mito gin matin woko bot wa i ceng me dwogo kuc man ma nyig-lok ne onongo nyutone, ka Kristo i ot maleng i polo tye ka kwayo pi jo pa En, ki yik ma agiki, ma pe romo loko, kibin miyo i kom bura keken?

Kit wa obedo ngo i cawa man ma loyo bwoba ki ma tek atir? Ayoo! Cwiny ma malo dong loyo i kanisa, hipokresi, lim, mara pa yar, cwecwe ki yub, ki dwaro bedo lamal loyo weng! Keca weng man oketo cing i wic, omiyo pe kityeko ngeno gin pa kare ma pe otum. Pe wanywa kenyo i Makwalo me Lok pa Lubanga, pi wa ngeyo kabedo ma watye kwede i rapoko me kare pa piny man? Pe wanywa bedo gi ngec maber ikom tic ma dong tye katimo pi wa kombedi, ki ikom kabedo ma wa calo jo me keca myero wa bedo kwede kun tic me dwoko kuc man tye ka wot anyim? Ka wa tye ki paro mo ikom kwaro pa cwinya wa, myero wa tim lok ma kiyero atir. Myero wa yenyo Rwot ki dwoko cwiny ma atir; myero wa, ki cwiny ma piny piny matek, wawaco keca wa, paka giketh woko. Lok ma Kiyero, buk 1, 124, 125.

Ka nino eno, Rwot Lubanga me lwak weng ooro i yuak, ki i cwiny peko, ki i kwero wi, ki i yaro le me gunia: Ka nen, mor ki cwiny maber; guro dyang, ki guro diel, camo ringo, ki nyweno waini: “wa cam ki wa nyweno; pien kiny wa bi tho.” Isaaya 22:12, 13.

Ladit owaco bot Shebna me juko cwinyne, ento oyero me chamo ki metho, ki medo yaro. Ladit "onyutu" i "wii iye" ni bal pa Shebna pe bi yik. Nyig me lok ma kiloko calo "purged" en aye nyig ma gitiyo kwede i Leviticus pi "atonement." Bal man pa Adventism me Laodikea pe bi gonyo. Kombedi Isaia ocako waco pi rwom pa Shebna (Adventist pa Laodikea) ki Eliakim, wu Hilkiah (Adventist pa Filadelfia).

Shebna obedo “tresara” macalo Judas. Ki Tobiah i cawa me Nehemiah ne onongo obedo i ot lonyo pa Lubanga, i ot-icwinya (ot me cente) ma kany onongo myero kigwoko cim. Ka Nehemiah oyweyo Tempele, okobo woko Tobiah ki gin ne. Shebna bende myero kicwalo woko. Gi aryo ginyutu me cweyo woko Adventism me Laodicea (calo lwo i cing) ikare me cik me Sande.

Pi tim marac ki gocce pa jo Ammon ki jo Moab i kom Israel, Lubanga ocano ki dwon pa Mose ni myero gikwanyo gi woko ki lwak pa jo pa En pi cawa weng. Nen Deuteronomy 23:3-6. Ka woto i woko ki lok man, ladit lajwaki ogoyo woko rwate ma kigwoko iye i diro me ot pa Lubanga, me timo kabedo pi ngat man ma obedo lacwaki pa dul me ji ma kigengo. Pe onongo romo nyutu yaro pa Lubanga ma mapol loyo maloyo, loyo cwalo kica macalo eni bot lweny pa Lubanga ki adwogi pa En.

Ka odwogo ki Peresia, Nehemiah nongo ngec ikom balo ot pa Lubanga ma pire tek; ci okam okelo woko tic mapud tek me cwalo woko ngat ma odonyo labongo twero. “Ocoyo cwinya peko madit,” en owaco; “eka acwalo woko jami me gang pa Tobia weng ki i bituro. Ci aciko, gi yweyo bituro; ci kany atero dok jami me tic pa ot pa Lubanga, kacel ki miyo me mopa ki lubaani.”

“Pe ka acel keken, tempu bityeko ocweko woko, ento boti minang bityeko ocako tic pe kakare. Man bityeko oketo piny cwiny pa dano i teda me miyo. Gityeko rwenyo teko pa cwinya ki pore me tic, kede gubedo pe giwilo cwinya me miyo diyo me apar. Bar me cente i ot pa Lubanga pe gityeko opong maber; owero mapol, ki lutic mukene ma gitio i tic pa tempu, pien pe ginywako kony ma orumo, gityeko cwalo woko tic pa Lubanga me cako tic i kabedo mukene.” Prophets and Kings, 670.

Shebna, Judas kacel ki Tobiah, gin weng rwate ki jo Adventisti me Laodicea i agiki me kare.

Eyo, Lubanga Rwot pa jo lweny weng owaco ni, ‘Wut, idhi bot ludito me ot man, bot Shebna, ma tye i kom ot, ci i waci ni: Itye ki ngo kany? Ki ngat mane itye kany, ni i yiko pirei kabur kany, calo ngat ma yiko pire kabur i tung maloyo, kede ma yiko pirei ot me bedo pa iye i got? ‘Nen, Rwot obi cwako in woko i wot me golo piny ma matek, ci pire keken obi yugo in. Pire keken, obi wiroi matek, ci obi cwal in calo bolo i piny ma madit; kany ibitho, ci kany gar me lweny ma en kiti pa in bine kweg pa ot pa ladit in. Kacel, an abikwanyo in ki kom pa in, ci ki kit ma itye kwede obi woyi piny.’ Yesaya 22:15-19.

Ka rwot me North tye ka ceto bot Yerusalem, myero poyo piny ni ceto man obedo ceto me karat karat, ma jo Yerusalem ngene ni obino. Man aye ma kigamo i buk Yesaya, cabit abicel, ka Tartan, komanda me Asiriya, ogengo Asdod i Misiri. Gi ngene gin ma obino, kede Shebna otio kare ne me yiko iye ot me kwer ma maber tutwal. Jo yeny lobo oonyo kwer pa Shebna, gikwanyo woko coc ma oconi i wang kwer, kadong kombedi tye i British Museum. Ka kikwanyo Shebna, Eliakim, mwana Hilkiah, ocako bedo i kabedo me lube pa Shebna; kadong Eliakim, mwana Hilkiah, oketone kite me rwot, ma romo tic kwede me keto nyingne i coc me cik. Kite eno bende oonyo ki jo yeny lobo, kadong tye i Museum acel keken i England. Shebna tye i Museum ki cal me kwerne—cal me tho; ento Eliakim, mwana Hilkiah, tye i Museum ki cal me kite pa kwo.

Pien kano woko pa Shebna bot ngec me ciko mako ikom King of the North, kicwalo ne woko ki dho pa Rwot; ci lok ma kityeko loco calo “spewed” i ciko me buk me Revelation bot Laodicea, en aye “projectile vomiting.” Kwede Nehemiah ogolo woko Tobiah kacel ki jami pa iye, ci kwede Shebna kicwalo ne matek calo bolo i piny matye kure. Shebna obedo Laodicean Adventists ma tye ka kano woko ngec me lanen ma kityeko yabo woko i 1989, ka tye ka timo kete pi idiyo—coc pa lujwi; ento Eliakim, wod Hilkiah, obedo Philadelphia Adventism ma nongo seal pa Lubanga.

I cawa meno, obedo ni an abi luongo latic na Eliakim, otino pa Hilkiah: abi yubu ne ki libuta mamegi, kede abi miyo ne tek ki lanyut mamegi, kede abi keto twero mamegi me lobo i cing ne: en obedo wor bot jo me Jerusalem, kede bot ot pa Yuda. Isaiah 22:20, 21.

I kare me cik me Sande, wheat ki tares me Adventism giporo woko, ci kimiyo ludito pa kanisa ma oloyo bot Eliakim, wod Hilkiah, ci Rwot dong oywako kanisa pa Rwot malo calo bendera ka kwena pa malak me adek opong i dwon madit. Twero bedo ni an adwoko lok mapol kun aketo lok ‘wod Hilkiah’, ento atwero tito ‘Eliakim’ keken. Ento ka gicake, won ot ki wod ne gin cal me kwena pa Elijah mapwod cobo 7 me agiki. Kwena pa Elijah tiyo ki cal pa won ot ki nyithindo me nyutu macek (won ot) ki agiki (wod). Rwom me poro man konyo i penyo ma agiki i chapta 22. Pi Eliakim, wod Hilkiah, Rwot owaco ni obiketo lagit pa ot pa David i tung ne.

‘Ot pa Dawid’ obedo kwena pa Ladit ki Wod, ma Yesu ocoo kom eno i lok me agiki ma otime kwede Yahudi ma gipeko. En bene kany ma En otyeko Buk me Apokarip. ‘Ot pa Dawid’ obedo ki lagit; ma, ka pe i gin mukene, lagit man kitiyo kwede i October 22, 1844, pien kabedo keken i Buk Maleng ma gikwano lagit man tye i kwena ma kikobo bot Kanisa pa Filadelfia.

Abi keto lagara pa ot pa Daudi i wi twolne; omiyo en bi yabo, pe ngat mo bi loro; en bi loro, pe ngat mo bi yabo. Yesaya 22:22.

I coyo bot malaika pa kanisa i Philadelphia; Gin magi en ma maleng waco, en ma tye atir, en ma tye ki lagil pa David, en ma yabo, ki pe ngat mo romo loro; kede en ma loro, ki pe ngat mo romo yabo: An angeyo tic mamegi: nen, atero i anyim mamegi lawang ma oyab, ki pe ngat mo romo loro: pien itye ki twero matidi, kadong igwoko lok na, ki pe i cane nying na. Nen, gin ma i sinagogi pa Setani, ma gi waco ni gin Yudaya, ento pe gin, ento gi waco lok ma pe atir; nen, abi miyo gi bino kot i anyim cing mamegi, ki gi ngene ni an amaro in. Pien igwoko lok na me pire tek, an bende abi gwoko in ki kare me tem, ma bino bot piny weng, me temo gin ma bedo i piny. Nen, abino i cawa macek: gwoko maber gin ma itye kwede, pi pe ngat mo kwalo taji mamegi. Ngat ma oloyo, abi miyo obed latiang i ot pa Lubanga na, ki pe obi dok aa ki woko: kede abi coo iye nying pa Lubanga na, kadong nying pa paco pa Lubanga na, ma en Yerusalem Manyen, ma aa ki polo ki bot Lubanga na: kede abi coo iye nying na manyen. Ngat ma tye ki wiye me winyo, winy gin ma Tipu waco bot kanisa. Revelation 3:7-12.

Eliakim nyuto Philadelphian i kare me tim pa Millerite ma oyabo Ka Maleng Maloyo i 22 October 1844. An angeo ni en aye Kirisito, Jadolo wa madit, ma oyabo law me dispensation meno; ento Kirisito oketo lagim i yic pa Eliakim, wuowi pa Hilkiah, kede owaco ni, “obi yabo.” Wan otyeko chopo i gut ma an anyuto i cako me coc man.

I Buk Yesaya, tye kare apar aboro ma wan nongo lok “burden”; ento i kare abiro pa magi, en nyutu gin ma kicwalo i lit, kadi i kare apar acel en nyutu lok me poro pi peko ma obino. I kare acel me magi ma tye apar aboro, lok man ma nyutu lok me poro pi peko ma obino bene kacel keken nyutu gin ma kicwalo i lit.

Tal me Irum pa Neno obedo pi lok me ogweng ma omiyo jolamo i Jerusalem bedo i rwome aryo. Lok me kwena ma omiyo ngec ni yabo pa cwero otime, Ladit Miller onongo onyuto, kede en obedo lok me lakwena ma acel, ma otum kun bur pa Kabedo Maleng olore, ka Kabedo Maleng Maloyo oyabe, i Nino 22 me October, 1844. Duny ma kiketo i wiromo pa William Miller, ma kicwalo en me kelo i piny weng, en lok me lakwena ma acel, lok me kwena me ogweng, ma otum i Nino 22 me October, 1844, kun lok me lakwena ma adek obino.

“Lakuc me ot pa Daudi abi keto i lapi iye,” ki waco ni, “I nino eno,” “lakarat ma kikako i kabedo ma matir obi golo woko, obi guro, obi pobo; pik ma tye iye obi gweco woko.”

Leb ma giloko kany calo ‘burden’ en aye leb ma nyutu lok me bale; ento lok me bale man pe obedo leb Ebru ma Aisaia tye tic kwede me nyuto gin ma itwero paco i twic. Macalo leb me lok me bale, nyutu ni lakic pa Dawid obikete i twic pa Eliakim, wu Hilkia, ci pac ma tye i twic ne en aye lok me bale. En timo me leb ma piny tutwal!

Sista White owaco man i kom lapei ma kigango ki Baibul.

Kacel ki Lok pa Lubanga, tye cabi ma yabi bokisi ma wel ber, me opor cwiny wa ki mor. An apwoyo pi ler mo keken. I kare ma bino, gin ma wa orwate kombedi ma pe romo ngeyo maber gibipwonyo. Gin acel acel me rwate watwero pe ngeyo opong paka kun gin ma obedo ki tho bi anywako pe-tho.

Lok me acaki pa Miller ikom lim pa en gi waco ni eni.

Ka i nindo, aneno ni Lubanga, ki cing ma pe ineno, ocwalo an sanduku ma kiketo maber gi piwec, ma longo ne obedo macalo inchi apar, ki lac ne macalo inchi abicel ma obolo; ma kigolo ki eboni, ki lulu ma kiketo iye gi piwec. Iye sanduku ne, lagabi otyeko kube kwede. Cok coki, atwaro lagabi ne ka ayabo sanduku ne; kun, i anywar ki atyam, anongo obedo opong ki lapiir mapatpat ki i rwom mapatpat, dyamondi, kidi ma te, ki sarafu me gol ki me siliva ma i rwome weng ki wel mapatpat, ma kiketo maber i kabedo gi keken-keken i iye sanduku; ci ka kiketo kamano, gi odwogo can ki pore ma maleng, ma romo calo me ceng keken. Early Writings, 81.

I ngec ma James White oketo i tere piny pa neno me nino, owaco man ikom lageng.

‘Lakiloko ma kitye rwate iye’ obedo kit pa en me tito Lok pa lanen - kun poko Makwalo Maleng ki Makwalo Maleng - Biblia tito pire kene. Ki lakiloko man, Brodha Miller oyabo ‘casket,’ onyo atir madit me bino, bot lobo. James White.

James White ocoyo lok ikom meca man, kede ka timo en ocwalo nyutu me acaki. En gin madwong maloyo me ngeyo ni Miller oneno meca ne kede ocwalo ne i mwaka 1847, pire kene mwaaka aryo bang Great Disappointment, i kare ma con ma Millerite Adventists gi tye ka acel gi ojuko woko. Miller ojuko woko ki i movement, kede “little flock” ma gi “scattered abroad” pud gi tye ka bedo ki peko pa Disappointment en. Meca pa Miller owaco lok ikom kit en, kede James White ocoyo lok ikome, ci Ellen White oyaro ikome i kit maber matwal. James White ocwalo nyutu me acaki pi meca ne, oketo meca ne, ci omedo oketo footnotes manok. Nyutu me acaki ne, meca ne ki footnotes ne, bi bedo i agiki pa coc man pi jo ma mito nongo ngec man.

Yesaya 22 obedo cal me cako ki tyeko pa Adventism. I rek me cako ki i rek me tyeko, ne obedo, kadong bino bedo, ryemo: ma otime i Ceng 22 me Dwe me October 1844, ki ma dok bino time ikare me Cik me Nino. Ryemo man i tung aryo, i cako ki i tyeko, obedo tyeko pa leb pa cal me dako maler abicel. Dako White owaco bot wa ni dako maler ma pe gitye ki paro gin Jogi me Laodicea. Shebna obedo cal pa Adventisti me Laodicea i cako ki i tyeko pa Adventism. Eliakim, wu Hilkiah, obedo cal pa Adventisti me Filadelfia.

Ento Hilkiah bene tye calo Won pa Adventism, pien, “en bi bedo won bot jo ma tye i Jerusalem, ki bot ot pa Yuda.” William Miller gi waco ne ki kica “Won Miller.” Giketo “the key of David” i ngolo ne, ma nyutu kit me teto Lok pa Lubanga pa en, “line upon line.”

Ka sanduku en Bibul, otyeko tic kwede “lagwok pa Dawudi” ma nyuto cikke me poko laporot me yaro adwogi pa malaika acel. Cikke meno (“lagwok pa Dawudi”) ki laporot me balo (“mit”) ma gi ngeyo kwede lagwok pa Dawudi, gik orwate calo “kungu i kabedo matir” i Ot pa Lubanga. “Kungu” en nino 22 me October, 1844. Nying “kungu” nyuto pini, onyo kungu onyo otir, ma nyutu alama me yore. “Mit,” onyo laporot me balo ma orwate iye kungu, en ngec pa malaika acel; ki ngec eno ogiko i nino 22 me October, 1844, ka laporot me balo otum, ki okweyo woko, ocweo woko, oboto piny. Okweyo woko pien ngec me laporot me balo ocwe i con, ki “kungu” dong myero ogole i Kabedo Maleng Madit, ma i kany mit me balo mapat bi rwate iye.

Lok pa janabi me goro pa Miller, ma ki ngeyo kun kitiyo ki cik me janabi ma kicwalo calo “lagit pa Dawudi”, bibeketo musumari i kar maleng me okongo dwong weng pa ot pa laco mame. Nyig lok “dwong” i coc man nyutu “tek” (pim). Gin ma okongo tek pa ot en tiging pa ot. Tic pa tiging pa Miller okongo tek pa ler weng ma medo i kwena pa malaika ma adek ma kicwalo calo “lare ki cato”. En okongo tek pa gir weng mapol mapol me ot maleng. Kede tiging ne kityeko keto pi ot maleng me keto kom pa rwot ma ki dwong.

Eliakim, wod pa Hilkiah, nyutu Kanisa pa Filadelfia. Lagony pa nying “Eliakim” en “Lubanga me cwal malo”, pien “Eliakim”, won pa Jerusalem, nyutu William Miller ma Lubanga tiyo ki en me yiko tigi pa jo pa Lubanga ma oyer i keca kwede. En obedo wod pa Hilkiah; nying “Hilkiah” oaa ki i lok aryo: lok ma aryo en “Lubanga”, ento lok ma acel mito “leng i yabu”. Hilkiah nyutu Lok pa Lubanga onyo Dwone pa Lubanga, kede wode nyutu yiko pa Hekalu.

I agiki me Adventism, myero obed lok me lanabi me goro, kede lok me lanabi eno obedo malaika me adek i Revelation apar angwen. Myero obed kii i agiki ma oyaro ne ki kii pa Miller. Kii i cawa wa kombedi kube i dwogo me gin ma otime con, kun loyo weng “cik me nyutu me acaki,” ma kato i iye, onyo obedo cik ma onyutu ki Kristo keni keken calo Alfa ki Omega. Myero obed wod pa Miller. Ento Miller, calo won, obedo Hilkiah, “Lok pa Rwot”; kede wod pa Miller obedo Eliakim, ma kit lok ne nyutu “Lubanga ma yiko.” Won Miller oyiko ot pa Lubanga, kede wod pa Miller onyutu kare ma ki gonyo Laodicea ki Philadelphia, kede jo Philadelphia kityiko gi malo calo ensign. Myero obed misumari ma kitedo te, ento pe i Kabedo Maleng calo ma otime con i kare pa Miller, ento i Kabedo Maleng Loyo Weng. Misumari en kede byo ma kikweko i iye bi ngol woko i agiki me lok pa malaika me adek, calo ma otimore i agiki me lok pa malaika me acel. Ka Mikael ocungo i wi malo, kede tem pa dano otyeko, dong lok me lanabi me goro obedo gin ma otime con, kikwanyo woko, ki ngolo woko, ki obo woko.

Bang tyeko me kare i 1844, poko onyo yabo bino dwogo time ikare me Cik pa Sande. Yesaya apara aryo obedo cal me kit ma kelo i poko pa Jo Adventista me Laodikea ki Jo Adventista me Filadelfia, ma time ikare me keca pa Cik pa Sande.

Ci i bot Lacar me Kanisa pa Laodikea, coyo ni: Gin man aye waco Amin, Lami adwogi ma geno ki atir, poc pa cwec pa Lubanga: An ngene tic ma in itimo; ni pe i oyoto, pe i mac: analutyo ka onwongo i oyoto onyo i mac. En aye pien i obedo malac mac, ki pe i oyoto, pe i mac, abino walo in ki i wange. Pien i waco ni, “An obedo marom, ki dong acake tutwal ki jami, ki pe amito gin mo keken;” ento pe i ngene ni in i ngat ma piny, ma cwiny-oyo, ma dic, ma pe ineno, ki ma pe itye ki gite: Amii in tam ni, cayi bot an gol ma otemo i mac, ka idong obedo marom; kacel ki gite mabor, ka idong igol gite, ki kwer pa pe itye ki gite pe nony; ki mi wang in ki yit me wang, ka idong ineno. Gin weng ma amorogi, acoogi ki apoko gi; omito bed gi cwinya matek, ki i dwog. Nen, an atye i ying me ot, ka akweke: ka ngat mo winyo dwon na, ki yabo ying, abi donjo bot en, ki abi lyem ki en, en bialyem ki an. Bot ngat ma omaloyo, abi mii twero me bedo ki an i kom Rwot na, macalo an bende amaloyo, ki abedo ki Wao na i kom pa en. Ngat ma otye ki wi, winya gima Roho waco bot kanisa. Revelation 3:7-22.

Bang pwonye me acaki i kom nino, James White oketo nino ne kacel ki lok me tere piny. Pe atye ki peko ki kit me James White me keto nino pa Miller i tic, kadi ni wa otiyo mapol ka cwalo yik me nino ne ma peken manok ki me James White. Kit me acaki ma loyo i tic pa James White ki gin ma wa ocwalo, en ni, oketo kidi ma wel i bok jo pa Lubanga, ento wa ngeyo ni kidi ma welgo obedo adwogi pa porofeti. Pe tye ki kithur; pien dano yaro gin ma oyie, kede yubu pa kidi ma wel ma i bang ‘Great Disappointment’ limo calo yubu pa jo pa Lubanga mapud pe cik me Sunday law. Ento gin man aye pi pwonye me anyim.

Lok me acaki pa James White i kom Neno me Nindo pa William Miller

Kek ma piri kany ogoli woko i coc me Advent Herald, dong mapol loyo higa aryo. En dong aneno ni ocoyo maber tem wa ma otime con i dwogo marom aryo, ki ni Lubanga omiye kek eno pi ber pa apangat me dwere ma kipoto woko.

I tung alama ma nyutu bino macok pa nino madit ki ma lewic pa Ladit, Lubanga oketo reme. Nen Joel 2:28-31; Acts 2:17-20. Reme romo bino i yore adek; mokwongo, ‘kun tic opong mapol.’ Nen Ecclesiastes 5:3. Ariyo, gin ma tye i bwo Lamo marac kede bwola pa Setani, romo bedo ki reme ki teko pa en. Nen Deuteronomy 8:1-5; Jeremiah 23:25-28; 27:9; 29:8; Zechariah 10:2; Jude 8. Kadong adek, Lubanga dong obedo tero kare weng, kede kombedi bene tero jo ne i romo madwong onyo matidi ki reme, ma bino ki kit pa malaika kede Lamo Maleng. Gin ma tye i cal me adwogi ma lela maber bi ngeyo ka Lubanga omiyo gi reme; kede gin pe gibibwola, kede pe gibiloko woko ki reme me ruc.

En owaco ni, “Winyo kombedi lok na; ka tye nabi i kin wunu, an Rwot abi nyutu an bot en i neno, kede abi waco bot en i neno me nindo.” Numbers 12:5.

Yakobo owaco, 'Lacam pa Rwot owaco bot an i neno me nindo.' Genesis 31:2. 'Lubanga obino bot Laban pa Siriya i neno me nindo i odii.' Genesis 31:24. Kwano neno me nindo pa Josefu i Genesis 37:5-9, eka ka anyim kwano lok ma cwiny yero pa kit ma gi tyeko i Misri.

I Gibeon, Solomon oneno Rwot i nino i cawa. 1 Kings 3:5. Cal madit ma pire tek i pot buk 2 pa Daniel kimiyo i nino, kede le angwen, etc., i pot buk 7. Ka Herod onongo oyenyo me obalo woko Jawar matino, Joseph onongo onyut iye i nino ni obed odago woko i Egypt. Matthew 2:13.

En obi bedo ni i kare me agiki, Lubanga owaco ni, ‘Abi cwiro Roho me an i ring pa dano weng; nyithiu macoo ki nyithiu madako biporo wac, jongiu matidi binen maono, ki laditoiu bi neno ndoto.’ Acts 2:17.

Miya me porofesi, me nino ki vijon, obedo kany nyutu pa Tipu Maleng; i cawa agiki onego onen maber me bedo alama. En acel ikin miya pa Kanisa pa Lok pa Ber.

En omiyo jo mene obed Apoostol; jo mene obed Nabii; jo mene obed Evangeliisti; ki jo mene obed Paasita ki Lapwonya; pi keto jo maleng maber, pi tic pa lami, pi yubu dul pa Kristo. Efeso 4:11-12.

Kadong Lubanga oketo jo mogo i kanisa, me acel lapostol, me aryo LANABI, ki mukene. 1 Korint 7:28.

Pe itamo woko lok me janabi. 1 Tesalonika 5:20. Nen bende Acts 13:1; 21:9; Loma 12:6; 1 Korintio 14:1, 24, 39. Janabi onyo lok me janabi obedo pi yilo kede pwonyo Dul pa Kristo; ki pe tye lagony mo ma twero cwalo i Lok pa Lubanga me nyutu ni gubino giceto mapud lami Ivangeli, pasita ki lapwony bin oceto. Ento joma kwanyo waco ni, ‘Tye maono mape adier ki ndoto mape adier mapol, omiyo pe atwero geno gin mo macalo kamano.’ En adier ni Setan tye ki kopi mape adier pa en. En kare weng tye ki janabi mape adier, ki atir wa twero ruko gi kombedi i saa me agiki pa bwola pa en kede lonyo pa en. Jogi ma gikwanyo woko nyutu mapat calo eni pien tye kopi mape adier, gin twero bende wot mapol kacel ki waco ni Lubanga pe con onyuto en kene bot dano i ndoto onyo i maono; pien kopi mape adier dong tye kare weng.

Keca ki neno gin yore ma Lubanga otyeko tic kwede me nyutu kene bot dano. Ki yore magi, owaco bot laneno; otyeko keto lagam me laneno i tung lagam pa kanisa pa Injili, ki oketo keca ki neno kacel ki alama mapat me 'NINO ME AGIKI.' Amin.

“Mito pa an i lok ma i anyim obedo me yweyo kobo i kit me Buk Maleng, kacel ki yubo cwiny pa ngat ma kwano pi gin ma biro anyim.” James White, Brother Miller's Dream, 1-3.

Nino me aryo pa William Miller

Acito i kwac ni Lubanga, ki lwete ma pe nininge, ocwalo an sanduku ma kiketo i kamalir, ma mukene apar inci i lungo, ki abicel inci i lacim ma opur, ma kiketo ki eboni ki perolo ma kicweyo iye ki kamalir. Iye sanduku bene lageng ma kicwalo iye obedo tye kon. Cawa ma pe ongolo, acoko lageng ka ayabo sanduku, kun, ma owoto cwinyna ki lane, anongo ni opong kwede gin mapol-mapol ki cing mapol-mapol me juweli, dayamondi, kidi ma lamer, ki kop me bululu ki kop me feza ma cing weng ki wel weng, ma kiketo gi maber i kabedo gi acel acel i iye sanduku; ki keto gi kamano, gimiyo ler ki kidwong ma rwate keken ki cana.

Aparo ni pe en tici an me amaro neno ma lamal man keken, ento cwinya opong ki mor ikom ler, kaber, ki rwom pa gin matye iye. Ci agwoko ne i mesa me tung acaki i odi pa an, kacel agamo wac ni dano weng ma gi mito myero gibino ka gineno neno ma lamal loyo ki ma ler loyo ma dano onyeno con i cing man.

Jo ocako bino iyie; i acaki gibe manok, ento gimedore dok gibedo dul madwong. Ka gi coko neno i bok me bar ma piro, gibedo ka rwenyo kadi giwoyo ki gye. Ento ka lutineno gimedore, dano ducu ocako gicwero bar ma piro, gikwanyo gi ki bok kadi gicobo gi i mesa. An acako paro ni won jami bino mito dok kwayo ki buta bok ki bar ma piro; ka an oweyo gi me cobo woko, pe anywako gitero gi dok obed i kabedo gi i bok macalo con; kadong acweyo i cwiny ni pe abinongo twero me dwoko dwalo ma kigeno buta, pien obedo madwong tutwal. Cakwe an acako abwol bot jo ni pe gitino gi, onyo gikwanyo gi ki bok; ento kamaloyo ka an abwol, kamaloyo gi cobo gi; ki kombedi nen calo gicobo gi i ot weng, i piny me ot kadi i gin me ot weng.

Dong an neno ni i tung me kidi ma wel ma adier kacel ki sente ma adier, gi yabo kidi ma wel me bur kacel ki sente me bur, mapol maloyo ma pe romo ki keto. Cwinya obale tutwal pi timgi ma piny kacel ki pe tye ki apwoyo, ci akwerogi kacel ki akecogi pi eni; ento ka an dok med akwerogi, gin aye dok med yabo kidi ma wel me bur kacel ki sente me bur i tung me gin ma adier.

Ci kombedi, cwinya me kom dano ocako peko tutwal, ka acako tic ki teko me kom dano me kwanyo gi woko ki i ot; ento, i kare ma akwanyo acel woko, adek mukene gibino, kaci kelo luma, kop me yot, tung, ki kit weng me ywaya, nyaka giko obo weng juwel matir, dayamondi, ki koin, ma gityeko gengo woko ki wang me neno. Gicako balo bokisi na i pot-pot, ka giyubu ne i iye me ywaya. Aparo ni pe tye dano mo ma paro peko na onyo cobo na. Atyeko dwoko cwinya weng woko, cwinya opoto tutwal, ci abed piny ka aywak.

Kun an tye kamano, ka an atye ka yub ki yuwo pi golo ma madit ki pi dwoko lok pa an, aparo Lubanga, ci alam matek ni obicwali an kony. Ki kare law me ot oyabe, lacoo acel odonyo i ot, ci dano weng owoko ki iye; en, ki luywero me dirit i cing ne, oyabe dirica, ci ocako yweyo dirit ki koko ki i ot woko.

Akwaco en ni obed ki kica, pien tye kidi maber mapire tek ma kigire woko i tung kic.

Owaco bot an ni 'pe i bedo ki bwoba,' pien obi 'gwoko gi.'

Eno, ka onongo tye ka kweyo lapuk ki ruc, gera ma pe atir kede sente ma pe atir, gi weng owoto malo, kede omuko woko ki dirica calo luro me polo, kede yamo ogoyo gi woko. I jami ma tye ka timere, akano wang na kare matin; ka ayabo, ruc weng pe tye dok. Gera ma wel loyo, dayamondi, sente me dhahabu ki sente me feza, gibedo gi oyabore ki tutwal i odi weng.

Ci en oketo i meza sanduku me juweli ma madwong tutwal kede maber loyo me con, kede okwayo woko juweli, dayamondi, kede siling ki cing ma opong, kede ocweyo gi i sanduku nyo pe ocogo keken, kadi bed ni dayamondi mogo pe madwong loyo ocok me pina.

En dong oluongo an ni, 'Bi nen.'

Atyeko neno i bokisi, ento ngwec pa gini ma aneno ocwako wangna. Gi tito ki ngwec dog apar maloyo dwonggi ma con. Aparo ni gi kityeko cweyo-gi i yieny ki tiengi pa jo marac jene ma gi yubo-gi ci gigomo-gi i yil. Ento gi kityeko rucu maber i bokisi, gin acel-acel i kabedo pa en, pe onen tek mo keken pa dano ma ocwalo-gi iyie. Agoyo dwongi pa cwiny mapol, ci dwonge en oyabo wangna.

Ngec me piny pot buk pa James White

‘Casket’ nyuto gin atir madit pa Bibul i kom dwogo marom aryo pa Rwot wa Yesu Kristo, ma gicwalo i lwak pa Brother Miller me yubu bot piny ducu.

‘Lagony ma kiketo iye’ en aye kit ma otiyo kwede me niango Lok pa lanen—kun opore lok ma ki moko i Kitab ki lok ma ki moko i Kitab—Bibil kene obedo laloro pa kene. Kwede lagony man, Broda Miller oyabo ‘apeta’, onyo gin atir madwong pa bino, pi piny weng.

‘Dano ocako bino; i cako ne, gin ne manok tutwal, ento piny opol gi, obedo jo mapol.’ Ka lok me Advent cako kopone ki Owadwa Miller, ki gin manok tutwal mukene, obedo ki rwate manok keken, ki dano manok tutwal keken gicwake ki en; ento ki 1840 nyo i 1844, ka i kabedo keken ma gicopo lok en, dano weng i gang ocwake.

Gimaro, dayamɔn, ki jami mapatpat, me kit mo-mo ki i dit ki i matin, ma ki yiko maber tutwal i kabedo megi keken i bokisi me gimaro, gin calo nyithindo pa Lubanga, [Malachi 3:17,] ki i cawa weng, ki i rung'i weng me kwo, ka i kit mo-mo me kwo, ma gityeko nongo yie me Adwenti, ki ne gineno ka ginyutu i tung ki cwiny madwong i kabedo megi keken, i dwec maler me adwogi. Kun gitye ka wot i yiko man, dano keken tye ka timo tic pa iye, ka wot ki paco i wang Lubanga, 'gimiyo piny ler ki dwong',' ma rwate kende ki cawa i kare pa Apositol. Ngec, [Revelation 14:6, 7] oceto calo ka i tere me yamo, ki lwongo, 'Bi, pien gin weng dong tye atera,' [Luke 14:17.] ocawote piny weng ki twero ki yele.

Ka malaika ma tye ka tweyo [Revelation 14:6, 7.] ocako me kopo Lok Maber ma pe otum, “Wuru Lubanga, ka miye pac bot en; pien cawa pa yubu ne obino,” jo mapol giyaro maber ki dwol madit i geno bino pa Yesu kede dwogo weng; ento lacen gicako kedo bot, gikwero, kede gi yeko adaa ma kare manok keken ocweyo cwinygi ki kwo. Gibanyogi, kede gi yweyo kidime ma welo tutwal. Man oketo wa i otum me yabo yier pa mwaka 1844, ka cawa me yweyo ocako. Wii i kom man: En gin jo ma i con “giyaro maber ki dwol madit”; gin aye ma obanyogi kede gi yweyo kidime ma welo tutwal. Pe tye ngat mo ma, ki kare ma ocito ki mwaka 1844, otyeko yweyo kacel pa twol, kede giledogi woko i yoo, macalo jo ma i con gicopo adaa kede giyaro kwede; ento lacen gibalogi woko tic pa Lubanga, kede kityeko me lagam i con pa bino wa.

Tito pa Ladit Miller, pi dwe mapol ma oko ki ‘Midnight cry’ ma i dwe abicel me 1844, ne ni wang ot ocige, kede ni lwak me bino obedo tyeko me lok pa lami Lubanga, kede ni wa onongo kakare i yubu kare. Eka nono o juwa owete ne, ki kit pa Advent Herald, me mako tek, me bedo ki cwinya matuo, kede pe giguu bot pire kene; kede ni Lubanga piny cokcok obimiyo gin bedo kikare pi yubu kare. I kit man, ojuko pi dyere, kun onongo neno ‘dwoko wac’ pa botgi, kede ni ‘obin madwong tutwal.’

‘Juweli ma pe adieri ki koin ma pe adieri’ ma ki yweyo i tung gin ma adieri, nyutu maber ni gin jo yiko ma pe adieri, onyo ‘lutino ma lamal,’ [Hosea 5:7.] kop i 1844 ma ki gengo lawic.

Casket me aryo, ‘ma madit tutwal kede ma rwate tutwal loyo ma mukwongo,’ ma iye ‘jewels,’ ‘diamonds,’ ki ‘coins’ ma okot-ocok ocoko kany, obedo calo pur madongo pa ada me kombedi ma tye ngima, ma iye kwer ma okot-ocok bi coko kacel, en aye 144,000, gi weng gutye ki bulu pa Lubanga matye ngima. Pe gin acel ki ‘diamonds’ ma rwom-ber bi weyo i mir. Ka obedo ni mogo ‘pe madit loyo tip me pin,’ pe gibineno, nyo giweyo gi woko i cawa man ka Lubanga tye kacelo ‘jewels’ pa en. [Malachi 3:16-18.] En twero cweno malaika pa en, kede yingo gi woko oyot, calo kit ma otyeko kwanyo Lot woko ki Sodom. ‘Tic macokcel Rwot bi timo i piny.’ ‘En bignolo ne macokcel i kica-ber.’ Nen Romo 9:28.

“‘Dirt and shavings, sand and all manner of rubbish’ tye calo ranyisi me bal mapol-ki-mapol ma kicwalo i tung jo yaro bino me aryo, kacel ki cawa me ‘autumn’ me mwaka 1844. Kany, abinyutu gin manok i gi.”

1. Kabedo ma jo moko ma ‘shepherds’ ocako kwede lagoro cikcik ka ‘Midnight Cry’ otyeko miyo, ni teko ma lamal, ma oywoto cwinya, me Roho Maleng ma oyaro ki tic me ‘Seventh Month Movement’, obedo influensi me mesimeri. George Storrs obedo acel ki jo ma ocako okwako kabedo man. Nen coc me coyo pa en i agiki pa 1844, i ‘Midnight Cry’, ma i kare meno ne golo-gi i New York City. J. V. Himes, i ‘Albany Conference’ i acaki pa 1845, owaco ni ‘Seventh Month Movement’ ocweyo ‘mesmerism seven feet deep.’ Man agamo ki dano acel ma ne tye kany, ma owinyo lok ne. Jo mukene ma onongo tye iye malit i ‘Seventh Month Cry’ ki ceng me anyim giwaco ni tic meno obedo tic pa Labolo. Waco ni tic pa Kiristo ki Roho Maleng obedo tic pa Labolo, i cawa pa Ladwogo wa, ne obedo kwero Nying Jwok, ki kombedi bende en kwero Nying Jwok.

2. Tem mapol ikom kinde ma atir. Kacake nino 2300 otyeko i 1844, dano mapatpat otero kinde mapol tutwal me giko pa gi. I timo man, gi okwanyo ‘landmarks’ woko, ci gi oketo ‘darkness’ ki ‘doubt’ i wi tic weng me Dwogo.

3. Spiritualism ki parru peke weng, ki tim mapire tek weng. Kwena man pa Setani, ma otyeko timo tic me tho ma rweny, rwate maber keken ki ‘lupoko’ ki ‘gin weng me kwanya’. Jo mapol ma gimonyo yot marac me Spiritualism gikwano adwogi pa gin ma otime ki wa con i kit me Dwogo, kacel ki man, jo mapol gityeko gicweyo wii ni Spiritualism obedo lum me kikome pa yie ni Lubanga odugu tich adwong me Dwogo i 1843 ki 1844. Pita, ka owaco ikom jo ma binywalo ‘yore me bal ma opong gi lego, kacel kede gibupe Rwot ma ogolo gi,’ owaco ni, ‘PALA GI, GIBIYARO MARAC YOO ME ADWOGI.’

4. S. S. Snow, ma tye ka nyuto ni obedo ‘Elijah latic pa Nyasaye’ Dano man, i yore me bedo mamegi ma pe rwate ki ma rweny, bene otimo but pa en i tic me tho man, kede yore ma odonyo kwede tye ka tieno me kelo nyono bot kit atir pa jo maleng ma tye ka kuro, i wic pa jo mapol ma cwinye ber.

I rek me bal man, an anyalo medo mapol, macalo ‘mwaka alufu acel’ me Buk me Loka 20:4, 7, i con; 144,000 me Buk me Loka 7:4; 14:1; jo ma ‘onwoyo kwo ki aa woko ki i kabur’ i dore onwoyo kwo pa Kristo; doktrin me pe tic; doktrin me kwanyo kwo pa otino matidi; ki mukene, ki mukene.

Bal man kityeko yubo gi maber loyo, kede gicweyo gi bot lwak ma tye ka kuro, ni, i cawa ma Ladit Miller nongo nino, kidi ma wel ma atir kityeko kwanyo gi i wang, ki lok pa lanabi tye ma rwate—‘gamo me cik ocako dok woko, kwer ocung i woko,’ &c. &c. Nen Yesaya 59:14. I cawa meno pe tye gazeti me Advent mo i piny ma okwato gin pa adwogi ma tye kombedi. Day-Dawn en obedo me agiki ogwoko kabedo ma atir pa lwak matidi; ento en ogiko woko dwe mapol mapat ki kare ma Rwot omiyo Ladit Miller nino man; i giko ne ma agiki, oyenyo jo maleng ma peko ocemo gi ki puku bot 1877, ma i kare meno tye higni 30 i anyim, calo cawa me poko gi woko ma agiki. Ayii! Ayii! Pe teŋe ni i nino ne, Ladit Miller ‘ocako bedo piny ocako koya’ pi kit peko man.

Owad wa Miller olor wang i tho i nino 22 me dwe December, i mwaka 1849; ma otyeko lok ma eni i neno me nindo pa iye: "I tami, alor wang pi kare matin." Tyeko ma lamal man obedo terang maber tutwal, dok dano weng romo neno ne.

Aput man nyutu lok matir me Dwogo ma Brother Miller oyabo bot piny weng, calo kinyutu ki nyig lok pa dako apar ma pe gigamo. [Matthew 25:1-11.] Kare me acel, cawa, 1843; kare me aryo, cawa me odiro; kare me adek, kwedo me otummere, i dwe me abiro, 1844; ki kare me angwen, luggi maloro. Pe tye dano mo ma okwano coc acoya me Dwogo pa Kristo me aryo, ki cako ki 1843, ma pe bi ywayo ni Brother Miller ogwoko kony ki gik angwen ma pire tek magi i gin matime pa Dwogo. Yore ma tye ki rwom pa lok matir onyo ‘aput’ man, kigoyo ne i dir dir, ki kikopo ne i tung kic, gi dano ma giweyo woko mukato ma gi otime kwede keken, ki gi ywayo lok matir magi en aye gin, ma gi, kacel ki Brother Miller, labongo bwoba, oyabo bot piny weng.

Kanisa dong bi bedo maleng atir, kede ‘pe ki bal i kom pa Lubanga,’ pien gi kwong’o woko balgi weng, lok me balo kede lapoto, kede pien gi kwerogi ki remo pa Kiristo, gi yweyo woko, dong gibedo ‘pe ki cil onyo wil, onyo gin mo macalo kamano.’ Ci gibedo ki ‘dwong ma loyo apar i kom dwong ma gi tye kwede con.’ JAMES WHITE Oswego, May, 1850.