En gin ma matir madwong, i ngeyo lok ma tye ka kiyabo woko i Buk me Nyutu, ni myero igamo acaki, yubo, kacel ki rwom pa Yubo pa Protestanti. I histori pa Yubo meno, tye layen adek ma mapire tek: acel, me kom Baibul; aryo, me yore ma atir me kwano Baibul; adek, me ni lami lok ma kiyer i kare pa histori meno gibedo waymarks pa histori meno. Macalo kare ducu, Satan otemo ocweyo piny Baibul pa King James ki gin ma pe atir mapol, kede otemo ocweyo piny yore ma atir me ngeyo Baibul ki gin ma pe atir mapol, kacel ki otemo ocweyo piny lami lok ma atir (waymarks) ma kiweyo malo i yore pa histori meno.

"Ento Satan pe otimo peke. Kombedi otemo gin ma en otemo i yore weng me dwogo—me rucogi ki balogi woko jo, ki mi botgi gin ma pe atir calo obedo tic atir. Calo ma ne tye Kristo ma pe atir i cawa ma acel me kanisa me Kristo, kacel bene i cawa ma apar abicel acel orwenyo nabii ma pe atir." The Great Controversy, 186.

I gin me Millerite, ki 1840 dok i 1844, lub me Protestantism, ma en acel i rut aryo me le me piny ma en Amerika ma kacel, Adventism me Millerite obedo rut me Protestant. I cawa acel keken, kanisa ma pud gicwalo yie ni gin Protestanti obedo Protestantism ma opoko wii, onyo, macalo ma Millerite giyaro nyinggi, “nyiri pa Rome.” Ka Protestanti gicano kwena me malaika me acel i 1843, gibuto, kede Millerite gimedo ki lub me Protestantism. Gin me Millerite obedo agiki me tic pa Lubanga i kawo “kanisa pa En i godi” dok i ngec ma opong piny me Lok pa Lubanga.

Cako pa yubu ma ki kwayo okelo temo pa cik pa Lubanga, kacel ki pire tek Sabata. Me waco kwena pa Lawi Maler ma adek, myero bedo kanisa ma ogwoko cik pa Lubanga, ma kikumbe piny i yore ki kit pa Papa i Kare me Ojok. Kristo okelo Jo-Protestant bot lok me kit pa 1840 dok i 1844, ci ogol botgi temo pa Elija, ma William Miller onongo obedo rupo pa en; ci ka Jo-Protestant okweyo kwena pa Miller, gi dok cen i Loma. Temo pa kwena pa Lawi Maler ma acel, ma Miller omiyo, onongo obedo calo temo ma Elija otimo i Got Karamel.

Elija obino i bot dano weng ci owaco ni, “Tyen adaa un ubed ka yub i tung lok aryo? Ka Ladit obedo Lubanga, wot kede en; ento ka Baal, bene wot kede en.” Dano weng pe gidwoko ne ki lok acel. 1 Kings 18:21.

I mwaka 1840, ka gibedo i wang lok pa Elija, ma cal ne obedo Miller kede malaika me acel, Jo-Protestant giyero Baal!

Reformation pa Protestant obedo yabo me gin atir me Baibul, ma ocako ki “Lacel me Kiro,” ma kikwero ni kibimiyo iye i kare me historia ma kityeko yaro ki kanisa me Thyatira. Ataki pire tek ikom Baibul ocako i cencuri mapol con, ki ki yaro ne maber i buk The Great Controversy, kun loyo i kom historia pa Waldensians. I mwaka 1930, Benjamin Wilkerson ocoyo buk ma nying Our Authorized Bible Vindicated. Buk eno tero ngec pi lweny ikom coc me cing ma maleng ma macon, ma me agiki kicwako kwede me yiko King James Bible, kacel ki coc mapatpat ma pa Setani ma pe atir, ma ne kitye ka yubo gi con kacel ki kombedi, ki Katoliki, apostate Protestantism, ki Laodicean Adventists. Lweny eno ocako con con mapwod pe oko historia pa Waldensians; ento gi obedo cal me nyutu yo ki cal me nyutu, pi jo ma gimiyo ngimagi me lami ni twero madit tye i coc me cing ma atir, ma, me agiki, kicwako kwede me yiko i King James Bible me 1611.

Kit me timo Bibil pa King James i mwaka 1611 okato i yore me loko i leb ma giterone maber keken. Kit me loko ki yaro Bibil otyeko timo i yore abicel acel me timo. Bende otyeko mako kare me mwaka abicel acel me tieko ne, ki mwaka abicel acel me Bibil obedo nino alufu aryo ki mia abic ki apar aryo. Man, peke ki con, obedo romo ki nino me porofeti ma iye Yesu omoko coc ki jo mapol, calo ma kiyaro i Daniel abicel adek. I wang cabit ena ma lamal, Kraisto okik i kom cagen, ki, peke ki con, Kraisto ma okik i kom cagen obedo i wang Bibil. Yore abicel acel magi me yubo Lok pa Lubanga ma maleng obedo calo eni.

  1. ACEL: Gonyo me acaki ma timme ki dano keken: Jo gonyo macalo 50 kityeko poko gi i dul 6, mo keken obedo luying pi but mapatpat me Baibul. Dano keken magi gityeko tic i gonyo ki i leb me acaki (Hebru, Aramek, ki Gerik), ki keto gi i Leb Ingeleza.

  2. Ma Aryo: Neno odoco me Komiti: Ka komiti keken otyeko dwogo lok me tung acel, tic oneno odoco ki jo me komiti pire kene. Man omiyo tami me kacel ki loko bal.

  3. MA ADEK: Roto pa Komiti Matwal: Eka lok me loko pa komiti keken ki miyo bot dul madit me lapwony, ma gicoyo ni Komiti Matwal. Komiti man obedo ki lacwak ma obino ki komiti me loko lok abicel keken. Gin giroto odoco tic weng, giyiko ki gimiyo rwatek lok me loko pa komiti mapat mapat.

  4. Angwen: Neno ma medo kede Yiko: Kit me yiko pa Komiti madit kicwalo dwogo bot komiti ame ame pi neno mapol kede moko maber. Kit tic man ma kitimo piny-piny okwonyo me moko adada ni lok ma kiloko obedo rwom acel ki acel kede atir.

  5. ME ABICEL: Neno odoco me ogik ki aye: Kare ma komiti acel acel otyeko yubo pa gi, coc me ogik ocwalo bot Komiti me Weng pi neno odoco me ogik ki aye.

  6. Abicel: Yee pa Rwot ki Goyo i Capa: Kit me loko ma ki yee dong, kimiyo ne bot Rwot James me Acel pi yee pa iye.

  7. ME ABIRO: Ka rwot dong omiyo ye pa rwot, loko leb ne kigoyo ne i pepa i 1611 macalo King James Version (Authorized Version) me Baibul.

Lok pa Rwot tye macel; calo feza ma gitemo i akwar me piny, ma gipwodho kare abiro. In bimyero gwoko gi, A Rwot; in bimyero gwoko gi ki jo me kare man abadi. Zabura 12:6, 7.

I lweny pa Satan i kom Lok pa Lubanga, kacel ki i kom alama me yoo ma kityeko nyutu ki jo ma kicwalo-gi i tariik mamego ma tye ka yabo, kede i kom yore me tic ma tye kakare me yiko maber Lok pa En, Bibiliya pa King James pa 1611 obedo alama me yoo ma kityeko nyutu matwal i Zabur apar aryo. Pe tye Bibiliya mo keken mape atir, ma kityeko cweyo ki manuskiripti pa Katoliki ma gicono, ma rwate mit me Zabur apar aryo. Tic me yweyo ma omako yo abicel aryo, kede kare me ceng 2520, ginyutu ni Bibiliya pa King James en “Lok ma malir” pa Lubanga. Lubanga ocwako kica ni obigwoko Bibiliya pa King James calo Lok pa En ma malir kare matwal, kede ci ocwako kica ni obigwoko iye yore me tic me “historicism” ma gityeko timo kwede jo me loko kit pa Protestant, kacel ki William Miller.

I senturi apar angwen, John Wycliffe, ma i buk The Great Controversy gi miyo ne nying ni 'Lating me Otino pa Yub me Protestanti', Lubanga otiyo kwede en me loko Bibul i leb ma ka bene dano me piny bene twero ngiyo. En obedo lakica ma oketo alama me yo pa poc me Yub me Protestanti.

Wot madit ma Wycliffe ocako, ma obedo me yweyo cwiny ki paro, ki yweyo kabilo ma kigamo tutwal ki riyal i kar lweny me lamaloyo pa Roma, ocake iye Bibilia. Kany obedo cwec pa kwer me ber, ma calo pi me kwo, ocero i cawa ki cawa ki aa ki kare me apar angwen. Wycliffe okwako Coc Maleng me Bibilia ki yie ma pe ki penyo, calo nyutu ma kicwalo ki Roho Maleng pi dwaro pa Jwok, obedo cik ma opong opong pi yie ki kit me kwo. Kipwonyone ni Kereke me Roma obedo twero pa Jwok ma pe tye ki bal, ki okwako gi ki luor madit ma pe ki penyo pwonya ki yore ma kiketo woko pi mwaka alufu acel; entit oloko woko ki gi weng me winyo Lok Maleng pa Jwok. Man obedo twero ma owayo dano me yero. Mukene i kare ma kereke waco kubo ki kom Papa, onyuto ni twero matye adada obedo dwon pa Jwok ma waco kubo ki Lok pa En. Kadong opwonye, pe keken ni Bibilia obedo nyutu ma opong opong pi dwaro pa Jwok, entit bende ni Roho Maleng en kende keken obedo laloc ne, ki ni dano acel acel, ki pwonyo i pwonya ne, myero ngeyo tic ma en oweko me timo pi kene keken. Kace kamaleng, oloko cwiny pa dano woko ki i Papa ki Kereke me Roma, oceto gi iye Lok pa Jwok.

Wycliffe obedo acel i jo me Yubu ma dwong loyo. I puc ma opongo, i maler me paro, i bedo ma tek me gwoko atir, ki i cwiny ma dugi me gengo ne, ngat manok ma obino i mede obedo rwate kwede. Maler pa kwo, tic ma tek pe ketho i pwonye ki i tic, bedo atir ma pe romo pobo, ki hera calo pa Kristo ki bedo atir i tic me lamal ne, magi oyaro jo me Yubu ma me acel. Kadi bed ki ocolo me puc ki bolo me kit pa kare ma obino ki iye.

Kit pa Wycliffe obedo til me twero me pwonyo ki loko ma tye i Coc Maleng pa Lok pa Lubanga. Bibul en keken ni omiyo obedo ma obedo. Temo me mamo gin atir madit me nyutu kelo manyen-nyen ki teko i twero weng pa ngat. Omiyo pach omedo, omiyo yaro bedo acoya, kede omiyo tam opur. Kwano pa Bibul obino gamo malo pach, tam me cwiny, ki yamo me mito calo kwano mo keken pe twero timo. Omiyo bedo ma tye keken i puropos, paciens, cwiny-tek, ki bedo-tek; omoko kit, kede omaleng cwiny. Kwano marwate, ma ki kwele, pa Coc Maleng, ma kelo pach pa lanenyo i kube matwal kwede pach ma pe giko, nony miyo piny jo ma ki pach ma tek kede ma tye ka tic ki cwinyo, kede ki kite ma maloyo, loyo gin ma pud kwede pwonyo ma tek-tek pa filosophia pa dano otyeko cwalo. ‘Donyo pa loki,’ owaco lami yec, ‘kelo le; kelo ngec.’ Yec 119:130. The Great Controversy, 93, 94.

Piny i waci ma waco i kom John Wycliffe i buk The Great Controversy, Sister White omiyo dyer pa jo me yubo ma gi yie maber (waymarks), ma agiki otyeko cobo bot latic me yubo John Knox. En oyaro lapeny madwong ma Mary, Rwot-nyako me Scotland, ogoyo bot John Knox.

John Knox o weko woko kit pa laa kacel ki jami me lating pa laa, me paro keken i gin atir me Lok pa Lubanga; kwano pa Wishart omoko rwate pa ne me weko lwak pa Rome, ki o keto pire kacel ki jo yubu ma giloro. . . .

“Ka kelo John Knox i wang-wang ki ladit-nyako pa Scotland, i wang ma rwatte pa laloc mapol pa Jo Protestant ojuko woko, John Knox omiyo cing me adwogi mape oyar. Pe onongo twero yubo ne ki lok malak; pe ocoyo cwiny i wang rabok. Ladit-nyako ocoyo ne ki heresi. En owaco ni onongo opwonye jo me akwanyo yore me adini ma gavumenti ogengo, kede mano oguro woko cik pa Lubanga ma tero ni jo pa rwot winy rwotgi. Knox odwoko ki teko: ‘Macalo ni yore me adini ma adwogi pe ocake ki rwot, onyo twero ne pe obino ki gi; ento obino ki Lubanga ma kare peke keken, kono bene jo pa rwot pe gicungo me yubu yore me adini gi ki mito pa rwotgi. Pien makato-kato, rwot, ikom jo weng, gin ema pe gi ngeyo tutwal yore me adini ma adwogi pa Lubanga. Ka nyithindo weng pa Abraham onongo gi yore me adini pa Farao, ma gin onongo jo pa en pi kare madwong, amito kwayi, ladit-nyako, yore me adini mane onongo obedo i lobo obedo ngo? Kede ka gin weng i cawa pa apostol onongo gi yore me adini pa rwot madit pa Loma, amito kwayi, ladit-nyako, yore me adini mane onongo obedo kombedi i piny me lobo obedo ngo? ... Kede mano, ladit-nyako, itwero neno ni jo pa rwot pe gicungo i yore me adini pa rwotgi, kadi bene kimiyo gi cik ni gimi rwotgi kworo.’”

Mary owaco ni, "In icoyo Buk pa Lubanga i yoo acel, ci [jo pwony pa Roma] gicoyo i yoo mukene; abi geno ngat mane, ci ngat mane ma obi bedo jaji?"

'Obi geno Lubanga, ma kakare owaco i Lok pa En,' lamedo me yubo nodwoko; 'ci mapol ikom gin ma Lok okwano botu, pe obi geno mo onyo mo mukene. Lok pa Lubanga obedo rweny i en keken, ci ka i kabedo mo tye pe rweny, Tumu pa Lubanga Maleng, ma pe i kare mo obedo pat ki en keken, onyutu kene maber maloyo i kabedo mukene, ci pe odong cor mo, ce ikom jo ma wii matek i pe ngeyo keken.' Gin calo eni obedo ada ma lamedo me yubo ma pe tye ki bwoyo owaco i dwon pa rwot, ka oketo kwo pa en i nguy. Ki cwiny ma pe odugu acel keken, otyeko bedo i tam pa en, ka lamo ki loyo lweny pa Lubanga, nyaka Scotland ocwiny woko ki Popery.

Waco ma otime i tung ki latic me aloka ki Rwot-nyako tyeko nyutu wel ma adek i histori me aloka me dini, ma nyutu tamo pa Setani me meco Baibul, latic me aloka, ki yo me nongo ngec i Baibul. Dwoko pa John bot Rwot-nyako en ni yo ma tye kakare obedo "historicism", ma gubedo kitedo iye ni Lamo Maleng ociko yore acel me histori me poro ki yore mukene me histori me poro.

Ler ne kiyabo i mudho. Wycliffe kede lutic me yubo i acaki, paka i mukato pa Millerite, gitiyo kwede kit me kwano pa Bible ma kimiyo nying ni “historicism”. Gin mukato pa kit me kwano pa Bible pol kare ki weko ne piny, ento obedo ma pire tek me ngeyo, ka ngat ada ber bi neno pire tek pa cik me poko lok pa poropita ma Miller ne omako, ci kuno Future for America bene.

Tye keken kanisa aryo ma Sister White olwongo gi calo jo ma Lubanga omiyo gi nying. Magi obedo Isirayel pa kare macon ki Kanisa pa Seventh-day Adventist.

"Pingo ma omiyo wa lwongo ni dano pa Lubanga myero gidwoko dok gidwoko. Deuteronomy 4:1-13" Manuscript Releases, volume 8, 426.

Kanisa pa Lutume, kacel ki kanisa ma onongo i catu i kare me otum pa Papa, pe gi kicako nyinggi ni jo ma Lubanga ocako nying; pien lok “denominated” (nyutu ni kimiyo nying) nyuto kanisa ma kimiyo ne lapok tic me bedo ogwok pa cik pa Lubanga, ci ki Adventism bende kimiyo gi bedo ogwok pa lok adier me porobeti pa Lubanga.

Lubanga ocoo Kerek pa En i kare man, calo en ocoo Isirayel macon, me bedo calo ler i piny. Ki lakweyo madongo me adiera—ngec pa Malaika me acel, me aryo, kede me adek—En ocweyo gi ki bot kereke kede ki bot piny, me kelo gi i bot En ma loyo. Okelo gi me bedo gwoko cik pa En, kede okimino botgi gin ma adiera madwong me porofesi pi kare man. Calo lok maleng ma kimino bot Isirayel macon, man gin tic ma loyo me cwalo bot piny weng. Malaika adek me Apokarifu 14 ginyutu jo ma gimako ler me ngec pa Lubanga, kede giwot woko calo latic pa En me longo ciko i bor kede i pim pa piny weng. Testimonies, volume 5, 455.

William Miller obedo lami ma kiyero me yawo ada pa porofesi pa Lubanga, ki ka ada meno okelo jo bot lawote ma oyabe i Kabedo Maleng Maloyo i 1844, Lubanga dong oyawo cik pa Lubanga. Wycliffe obedo alama me yore i yawo Baibul ki cweyo cako me Reformasyoŋ pa Protestant, ento bene obedo alama me yore pa tic pa Lubanga me keto “ada maduŋ me porofesi.” John Wycliffe obedo Lateng me Otino ma kinyuto i gin matime pa twero pa papasi pi mwaka 1,260. Tic ne ocake i senchuri me 14, ci i senchuri me 17 alama mapat i yore mar porofesi meno obedo cweyo King James Bible i 1611. I yore meno, i agiki wa nongo alama me cik pa Miller pi lonyo porofesi. Miller obedo alama i yore mar ada meno, ki cik ne bene obedo alama. Cik ne gimi lagony bot alama ma i agiki pa Adventism, ma kinyutu kwede pablishoŋ pa buk ma kilwongo ni Prophetic Keys.

Ka pe wa ngeyo ni cik pa Miller obedo alama me yoo i rek me kit pa kare me lanabii, ma nyutu tic me gwoko lok pa Baibul ma kacako ki matir, kede tic me yabo ngec ma matir ikom Baibul, ma ma kicwalo ni jo me lok-odoco opongo ngec kede otime kwede yore me kwano ma lamal ma ki waco ni "historicism", dong pe wa tye ki ngec ma mite me neno ada me lanabii ma okato kwede tic me yaro kede gwoko ler pa malaika me adek i agiki pa Adventism. Pi kit ma eni, tye ber ni wamii tami macek ikom rek me kit pa kare meno.

Ngec atir ma keken me lok “Protestant” en ni bedo gengo Rome. Ka kanisa ocung woko ki gengo Rome, pe dong obedo Protestant; dong obedo nyara pa Rome, macalo Protestanti ma ojuko kwena pa lacar acel. Ngec mapire tek ma otyeko bedo “motto” pa Protestanti ma obino woko ki i Kanisa Katoliki en ni: “Bibil ki Bibil keken.” Ento histori yubu atir ni Bibil myero kipok maber ma atir.

Tim itek me nyutu keni ma oyaro i bot Lubanga, calo latic ma pe racayo, ma yiko lok me atir kare. Ento gengo lok me rac ki woc me peke; pien gi bi medo i pe tye ki lworo pa Lubanga. 2 Timoteo 2:15, 16.

Yore me kwano Bibil ma jo Protestanti gubedo gicako tic kwede i temo pa gi me yubo maber Lok me Adwogi, en “historicism.” Yore man obedo jami ma atir ki tek ma Setani onongo dwaro me lwenyo kwede; ci en aye olwenyo kwede.

Wa myero ngeyo pire kene ngo ma yubo Kricitiani, ngo ma obedo adieri, ngo ma obedo yie ma wa okawo, cik me Baibul gin ngo—cik ma omiyo wa ki bot Twero ma loyo weng. The 1888 Materials, 403.

Goyo piny ikom yo me yik lok pa Bibil ma Jo me Yub Dwogo otimeko tic kwede, nyaka ki William Miller, kityeko nyutu atir ni ocake i cawa me apar abicel ki lalaro ngec me Jesuit ma nyingne Francisco Ribera (1537–1591), ma gi waco ni en omiyo yik lok me anyim nonge maloyo i piny. En ocoyo tami ikom buk me Anyutu, ma onyutu yik lok me poropheti ma tiyone ikom anyim, kegoogi woko ki kit pa gin ma giko. Ribera ocweyo yo man pi bedo me kwallo ada ma yo me lok pa giko pol kare kelo. Ada mane obedo ni Papa pa Loma obedo Antikristo pa poropheti me Bibil.

I senturi me 17 ki me 18, twero keto i rekod ni dul me Protestanti ongeyo ni yoo me tic pa Ribera ma marac obedo me Setani ki pe tye ki rwom. Jo Protestanti i kare man gicoyo buk ki trak me rwenyo bot ‘lok ma pe tye ki woro ki lok me cobo peke’ pa lamonyo me Jesuit. Ento i 1909, Faras pa Troja, ‘Scofield Reference Bible’, gitero woko, ki nyutu ma giketo i boto piny pa pot pa Bibul gimito i pwony pa Ribera ki pa jo Jesuit mukene ma nying ne Manuel Lacunza (1731–1801). Lacunza ocoyo i nying me coc ‘Juan Josafat Ben-Ezra’, ki ogolo i wang lobo buk ma nyinge ‘The Coming of the Messiah in Glory and Majesty’. Macalo Ribera ma con i anyim ne, buk en obedo kwedo ma atir i tyeko lok me lawi ma tye i pot buk me Nyute.

Satan ongeyo ni lok ma onongo mito ogonyo ki poto en lok me ciko ma agiki ma oa ki Kitabu me Yik. Keto lok ma pe lamer, ma peke keken, me padri aryo me Jesuit i mite me Scofield Reference Bible, oweko Satan twero me telo jo Protestant ma ogweyo yie me cwako yore me tic pa Jesuit, kun ocano wanggi bot ada. Satan otyeko man ki cako keto yore mapol pa Catholic me poropheti, ma okwanyo woko twero me nyutu maber ngat mane obedo Antikristo i poropheti me Biblia. Pe ne tic ma pe pire tek pi Satan me rwenyo gi, pien jo Protestant ne dong odwogo bot Kanisa me Roma ki juko gi lok pa Miller i mwaka 1843.

I kare mapol, buk mapol ki coc mapol kityeko coyo, ma ginyutu maber lweny ma Setani ogoyo ikom Bibilia, ma ocake i sencuri mukene me acaki kun kityeko kobo Yesu Kirisito i lating. Lweny eno oyomo rwom ma kigeto coc me lwete ma pe atir pi cweyo Bibilia ma pe atir. Setani bene ogoyo lweny ikom Reformer ma Lubanga oketo piny me cwero ki gwoko Lok pa Lubanga ka gubedo tye kede kwo, kadi pe, kacel ka gityeko otho.

Wek itam keken kit ma jo me Seventh-day Adventist me kombedi—jo me kwano kit ma otime con ki jo me ngec pa Lubanga—gityo kwede lok ikom William Miller. Calo ni gi yaro lagara pa en, ki gi cato gi i Mississippi River.

William Miller onongo tye ka gonyo lwak pa Satan, ki lami madit pe keken onongo tye katemo me gonyo twero pa kwena, ento bende me kwanyo kwo pa laco kwena keken. Ka Ladit Miller ocako keto gin atir me Buk pa Nyasaye ma tiyo i cwinye pa jo winyo, ywec pa jo ma giyaro piregi ni gin Kricitoc ocako pire tek bot en, macalo kit ma ywec pa Juu kicako pire tek bot Kristo ki apwostol me en. Jo me Kanisa giyik jo ma piny ikom en, ki i kare mapol lamigi gi cako kube me kwanyo kwo pa en ka owuok ki kabedo me ducu. Ento malaika maleng gi tye i bungu, ki acel i gi, i cal me dano, orwako lwete pa lacot pa Rwot man, omwolo ne maber woko ki i bungu ma ywec. Tic pa en pe otum, ki Satan kede joge gineno ni paro gi opoto. Spirit of Prophecy, Voliyumu 4, Peji 219.

Nen kit ma kit aryo pire kene pa Adventism (jongeno me teologia ki jongeno me kit pa kare mukato) giketo piny ki gikano atir pa cik pa Miller, ma Sister White omiyo wa ngec ni jo weng ma atir gikwano Kwena pa Malaika Adek gibitiyo kwede.

Jo ma tye katico i wiro kwena pa malaika ma adek tye kigenyo i Lok me Bibilia i yo acel calo ma Ladit Miller omako. I buku matin ma ki miyo nying ni ‘Views of the Prophecies and Prophetic Chronology’, Ladit Miller omiyo cik magi ma pe peko, ento ma layeny kede ma lamal, pi nyutu matek me Bibilia kede pito lok ne:-

[Cik acel dok abic gikwaco kacegi.]

"Ma i tung' kany obedo but pa cik magi; i yeny wa i Baibul, wa weng bin timo maber ka waciko kit ma kiketo anyim." Review and Herald, November 25, 1884.

Ka pe wa neno odoco thindi adek me rek me kit ma con me porofeti ma kube kwede yubo ki tero Lok pa Lubanga, pe itwero neno tek pa adwogi madwong ma moko William Miller ni obedo Lami me lok, ma Elija onongo obedo nyig pa en i coyo lok, kacel ki calo Mose i lagam ni Miller biceto odoco i ceto odoco pa jo matir, kacel ki calo Elisa i dwogo cwiny me weko pur ne ka lumu lok pa Elija. Dul White nyutu ni ladit adek pa Bayibul magi gin nyig pa William Miller, ma kombedi lapwony me cik pa Lubanga pa Adveniti ki jo me kit ma con pa Adveniti kiyaro pire calo ni en keken 'lutino me pur ma lagoro' ki i senchuri apar abicel.

William Tyndale obedo acel ikin jo me dwoko kit ma kigolo malo i rek me lok me con me unabii man. Ka anyalo waco kamano, pire tek me tic ne pi gonyo kwede ambaasada me Pope ma otimo kede gi en ni, “Abi timo ni otino laco ma luro okang obi ngeyo Lok pa Lubanga madwong loyo yin.” William Miller obedo otino laco me pur, ma luro okang ki otyeko poko lok me unabii ma Tyndale owaco.

Lok me acaki man otyeko miyo piny madwong i kom lok me mukato weng ma twero kelo me yubu gin ma wa oyaro nyo kombedi. Dong wa watamo alama mogo pa Alfa ki Omega, me kelo wa dwogo i tamo pa Miller macalo alama me yore kede lami kwena.

Buk pa Daniel obedo acaki pa buk acel ma tye ki buk aryo. Agiki pa buk en obedo Buk pa Nyutu. Kadi bene gin buk aryo ma gi moko, ento ka gitye ki ceke, gityeko bedo buk acel.

I kare macon, an onongo abedo ki wac piny ki laloki me tioloji me Seventh-day Adventist ma ngolod piny maber, ma onongo tye katyo i Biblical Research Institute me General Conference pa Kanisa pa Seventh-day Adventist. Laloki en onongo tye atemo cweyo ngec na matir ikom lok abicel me agiki i kit apar acel pa Daniel, kede bene ikom “daily” i buk me Daniel. I wac ma wan watimo, ma omoko kare mapol, pien en onongo ocoyo coc acel, an nono odwoko iye, en dok bene odwoko coki, ci an dok bene odwoko ki paro na, ci mede ka mede. I wacwa en onongo onya an ni, i komiti ma otimo kwede i General Conference, gi yaro ni en obedo ngat ma ngec maloyo ikom buk me Daniel, kede ni rwate mamegi acel onongo gi yaro macalo ngat ma ngec maloyo me buk me Revelation. I wacwa, pe onwongo mito dwogo ikom gin matye i buk me Revelation, ento otero gi bot rwate mamegi. En onwongo mito mede waci i buk me Daniel keken.

Sister White owaco maber ni Daniel ki Revelation gin buk acel. I kabedo man gin nyutu Bibul, ma en buk acel ma ki yubu ki buk aryo: buk macon ki buk manyen. Sister White bende owaco ikom kanisa pa Yahudi, ma gi paro ni buk macon keken obedo buk acel; kede bende owaco ikom jo ma cwalo piny buk macon, pien gi bedo ka niang keken onyo gi mito niang keken buk manyen. Waco pa iye ma kicoyo ki Roho Maleng tye ni: ka i ye buk manyen keken, dong i jwer buk macon; kede ka i ye buk macon keken, dong i jwer buk manyen. Pi lalonyo me teologi me waco ni tye ki ngec matwal ikom Daniel, ento pe ikom Revelation, en tye ka dwogo tam pa Yahudi me yee keken buk macon; kede wa ngeyo kama neno ma macok man okelo jo Yahudi. Kayo tung acel keken i piny man; yee buk macon ka pe yee buk manyen, onyo yee buk manyen ka pe yee buk macon, obedo jwero waco weng.

Lakony openyo bot jopwony pa en ka ginengeyo gin man. Gi yubi ni, ‘Eyo, Rwot.’ Eno nowaco botgi ni, ‘Omiyo lami coc acel acel ma opwonyo ikom Dul pa Polo, obedo calo dano ma obedo rwot me ot, ma kwanyo ki i lonyo mamegi gin manyen ki gin macon.’ I loc me tito man, Yesu oketo i wang jopwony pa en lamal pa jogi ma ticgi obedo miyo bot lobo ler ma gionongo okawo ki bot en. Cik macon obedo coc weng ma ne tye dong i cawa eno; ento pe ocoyo keken pi jo me con; obedo pi cawa weng ki pi jo weng. Yesu myero lapwony me pwony pa en oyeny maber i Cik macon ler ma nyutu tek ni en aye Mesia ma i lok me poropheti onongo osewaco con, kede ma nyutu kit pa tic mamegi bot lobo. Cik macon ki Cik manyen pe kikwanyo woko; pien gin aryo en pwony pa Kristo. Pwony pa Yahudi, ma gi yee keken Cik macon, pe ki bot gwoko-kwo; pien giyweyo woko Lakony ma kwo ne ki tic mamegi obedo tyeko pa Cik ki lok me poropheti. Pwony pa jogi ma giyweyo woko Cik macon bene pe ki bot gwoko-kwo, pien giyweyo woko gin ma en lamony ma cokcoki pa Kristo. Jo ma pe yie gicako ki kwanyo dwong pa Cik macon, ci rwom acel mo keken dong, gilwoko ni Cik manyen pe adwong; ci gene aryo giyweyo woko.

Joo Yahudi pe tye ki teko madwong i kom lobo me Krisitiani me nyutu gi poya me cik, kacel ki cik me Sabat ma rwate, pien, ka gi cwal wel me ada ma macon, gi weko woko gin manyen i pwonya pa Yesu keken. I tung mukene, cawa ma rwate loyo me pingo ma Krisitiani pe gutwero yubo Joo Yahudi me yaro pwonya pa Kristo calo lok me ngec pa Lubanga, en ni: ka gi cwal wel me lok pa en, gi diyo wel pa Agiki ma macon, ma obedo pwonya pa Wod Lubanga ma con, ki kom Musa. Gi weko woko cik ma kicayo ki i Sinai, ki Sabat pa cik me namba angwen, ma kicako ne i dyer pa Eden. Ento lamo pa Lok Maber, ma woto ka lego pwonya pa Kristo, bi nongo ngec ma opong maber pi Agiki ma macon ki Agiki ma manyen, me cwalgi bot jogi i ler mamegi ma atir, calo jami acel ma pe twero yweyo; acel tye ka kanyr i kom mukene, kede acel tye ka leyo ler i bot mukene. Kamano, calo Yesu opwonyo ludoko mamegi, gibi cwal ki i wel mamegi ‘gin manyen ki macon.’ Spirit of Prophecy, volume 2, 255.

Tito ma con tye ki tic mukene pi jo Adventist me Laodikea. Paco ni igeno Bibiliya weng—Testamenti Macon kacel ki Testamenti Manyen—ento weko woko Lamo me Porofeti, obedo cuk acel keken me yero tesimoni acel keken. Pi cimo ni gin ma adier, myero obed jo me miyo tesimoni aryo; pe twero cimo ni gin ma adier ki jo me miyo tesimoni acel keken, ka ngat mo temo timo kamano, gitye ka weko woko jo me miyo tesimoni aryo, giketo genegi i kom gin ma kiyaro ni 'adiera me acan'.

Kombedi abi dwogo lapeny acel ma onongo tye iye i acel ki coc me acaki ma oaa aa kacako ki dwe July 2023. Lapeny en ni, “Ler manyen ngo ma owuoko ki Adventism kacako ki higa 1863?” Dwok pa lapeny en keken, “Pe tye gin mo.”

Buke me Daniel ki me Nyutu gin acel. En ma acel obedo poropheti, en ma aryo obedo nyutu; en ma acel obedo buk ma kicungo, en ma aryo obedo buk ma kiyabo. Yohani owinyo misitiri ma rwom me polo ma cwaka owaco, ento kigamo ne pe ocone gin. Seventh-day Adventist Bible Commentary, dul 7, pot 971.

Kadong, Alfa ki Omega nyutu ni Daniel en ma acel, ki Revelation en ma agiki. Daniel tye calo acaki, ki Revelation tye calo agiki pa Adventism.

Apokor obedo buk ma kigoro, ento bene obedo buk ma kiyabo. Ocoyo ikom gin ma lamal ma bitime i cawa me agiki pa lok mukato pa piny man. Kwena pa buk eni tye ma rac; pe gin me aloka, ki pe gin ma pe itwero ngeyo. I iye, kicako bene yor acel pa nyuto macalo i Daniel. Nyuto mogo Lubanga odwoko dok, me nyutu ni myero kikelo gi dwong. Ladit pe odwoko dok gin ma pe tye ki dwong madit. Manuscript Releases, tomo 9, pot 8.

I cako pa Adventism, i rek me pot buk keken ma gin tung ma i cente pa Adventism, rek ma giyabo koc i 1798; Yesu onyutu pire kene calo "Palmoni," Lapim ma pire tek. I agiki pa Adventism, Yesu onyutu pire kene calo "Alpha ki Omega," ma pire tek i leb—Lok pa Lubanga. Omiyo, i cako pa Adventism kwena pa malaika acel oketo iye cawa. I agiki pa Adventism, kwena pa malaika adek bi keto iye Lok pa En.

Cako ki agiki pa Adventism timore i kare me gin matime pa lobo pa rwot ma namba 6 i lapok-tic pa Baibul; macalo eni, gin bene timore i cako ki agiki pa Amerika ma kiyubu kacel. Gin matime pa lapok-tic pa Amerika ma kiyubu kacel en gin matime pa le aryo: pa Republicanism kede pa Protestantism. I agiki pa gin matime meno, le aryo meno gibiro loko ki kit lamb dok obed drakon. Republicanism obiro dok obed demokrasi, kede Protestantism obiro dok obed Protestantism ma opoto. Ka got pa cawa me temo pa Amerika ma kiyubu kacel cako bino i agiki ne, calo tye ka timare kombedi, le aryo pa Republicanism ma opoto kede Protestantism ma opoto gibiro yubu cal me beast, kinyomo giyubu kanisa ki gamente kacel i le acel ma waco calo drakon. Ento Lubanga pe obedo labongo shahidi peke; pien i kit me kelo agiki pa Amerika ma kiyubu kacel, obiro yubu le pa Protestantism ma adier me protesto bot cal me beast i Amerika, ci anyim obiro protesto bot cal me beast ma tye ka kelo lweny bot piny weng. Yubo le pa Protestantism i agiki pa Amerika bitye ka timore i kit yore maromo ki kit ma le pa Protestantism oyubere i cako pa Amerika. Dul pa kica ma con biketo woko, ci dul manyen bibe obed dul pa kica manyen. Pe tye gin manyen i tung ceng.

Ka watiyo ki wach me janabi me kare, ma i rik pa Millerite kityeko ngeyo ki kiweyo anyim, me pwodho Alfa ki Omega, wan nongo ni gin obedo acel keken. Wach me janabi me kare weng cako ki rik ma i kare ma kiwaco, ki rik en kare weng riribo ki rik ma i kare ma wach me janabi kityeko timo.

Histori me lagam pa lanabi me higa 2300 ocake i cik ma adek i anyim Kristo 457, ki otum i lok pa malaika ma adek i Okitoba 22, 1844. Mapwod pe obino cik ma adek, ento i kare ma cweyo yore i obino ne, tic me yubu ot pa Lubanga ki Yerusalem otyeko. Kacce ki kamako, i histori ma cweyo yore pi obino pa malaika ma adek, lok me adier ma tyen pa hekalu pa Milerait kiketo iye.

I 1798, lok me poro me higni 2,520 ma ocako i 723 BC ki yubo kaka apar me tung me wi otim woko. Lok me poro man onwongo nyutu cawa aryo me higni 1,260: ma acaki nyutu goyo piny Hekalu ma pire kene ki Jerusalem ma pire kene pi Roma me pagani ma pire kene, kede en dong opoto ki higni 1,260 me Roma me Papa goyo piny bur me roho ki Hekalu me roho. Lok me poro ocako ki balo ker me tung me wi ki yubo jogi pa ker. Ikabedo me tung acel me lok me poro, i 538, nyutu agiki me goyo piny jogi pa Lubanga ikum Roma me pagani—ker ma angwen i lok me poro me Bibul—kede boti kelo yubo Kanisa pa Lubanga i eremo me Cawa me Ocol. Agiki me lok me poro me cawa man i 1798 nyutu agiki me ker ma abicel i lok me poro me Bibul. Yubo kaka apar me tung me wi, kede yubo pa Kanisa me Kirisito ma otyeko woto i eremo, nyutu coko pa gin ma kiketo woko me bedo tung me Protestantisimu. Alama me yore pol kityeko yaro gi ki gin ma malo kore, ci yubo twero nyutu coko, calo kaka Elija nyutu Yohana Batisita. I rwom acel me poro eni, Elija pe otho, ento Yohana Batisita otho.

I mwaka 677 ki con pa Kristo, dul me Juda ma i tung me cing (ma ki nyutu bene calo lobo ma maler i Buk Maleng) gikiyweyo i tung tung pi higa 2,520, ma otum i dwe me apar 22, i mwaka 1844. Lok pa lanen meno onyuto yubo jo Lubanga i piny, ma Daniel nyutu calo "lwak" i Daniel 8:13, 14.

Eka awinyo ngat acel ma maleng tye ka waco; ki ngat mukene ma maleng owaco bot ngat ma maleng ma otyeko waco ni, “Obed adii wang neno me lamo me nino ka nino, kede golo cik me goro, me miyo Ka Maleng kede lweny obed kigoyo i ti?” En owaco bot an ni, “Nino alufu aryo kede miya adek; eka Ka Maleng bino yweyo.” Daniel 8:13, 14.

Poropheci me mwaka 2300, ma otyeko i kare acel kwede poropheci me mwaka 2520 ma ocako i 677 BC, en obedo ka nyutu goyo tem maler i cing, kit ma kinyutu i Danyel 8:13–14. Poropheci me poko Yuda i 677 BC, i anyim ne bene otime temo adek me lweny ki bot Nebukadneza, kendo poropheci eno otyeko kun ngec adek obino i ceng 22 me Otoba, 1844.

Poropesî aryo me mwaka 2520, ma otum kacel kacel i 1798 ki i 1844, ginyutu mwaka 46 me yiko piny me ot pa Millerite. Mose otye i nino 46 ka cwako cik pi yiko ot pa Lubanga; yiko odoco me ot pa Herode i kare pa Kiristo obedo me mwaka 46, ma otum i mwaka me lumo pa Kiristo. Ki lumo ne, ooro i te pi nino 40; ka odwogo, oyweyo ot pa Lubanga pi kare me acel, ki Jo Yahudi ma tye ka kwango gipenya ni ki twero mene onongo otimo kamano.

Pasika pa jo Yahudi obino macek, Yesu ocako wot i Jerusalem. En onen i ka maleng jo macuro ng’om kede dyang kede kwer, kede jo loko cente ma tye ka bedo. Ka otyeko cweyo lakweyo ki tol matino, onwegogi weng ki ka maleng, kede dyang, kede ng’om; ocwoco cente pa jo loko cente, obolo mesagi. Omiyo owaco bot jo macuro kwer ni, “Kwany woko gin man ki kany; pe i timo ot pa Wonna ot me cido.” Jopuonj pa en goparo ni kicoyo i Coc ni, “Kwon pa ot pa in otyeko amema.” Ci jo Yahudi ogamo, owaco bot en ni, “Alama ange inyutu wa, kun wa neno ni itimo gin man?” Yesu ogamo, owaco gi ni, “Buny ka maleng man, ka i nino adek an abi yaro ne dok acung.” Jo Yahudi owaco ni, “Ka maleng man onongo giyabo i mwaka 46; in ibiro yaro ne dok i nino adek?” Ento en onongo owaco pi ka maleng pa rwome pa en. Ka omiyo ocungo ki i joma otho, jopuonj pa en goparo ni onongo owaco gi gin man; kede gigeno i Coc, kede i lok ma Yesu onongo owaco. Yohana 2:13-22.

Hekalu pa Millerite kicweyo iye i mwaka 46, kacako ki 1798, i agiki me unabi me 2,520 dino ma me acel; ci otyeko agiki i lacen me mwaka 46, ka gamo me unabi me 2,520 dino ma me aryo otime i 1844. Mwaka 46 meno cako ki donyo pa malaika me acel, ci giko ki donyo pa malaika me adek, pien Kristo owaco ni Hekalu pa En biyweyo malo i nino adek. Ka pe imito neno gin atir man, obedo pien tye peko aryo madwong, maloyo peko ma romo bedo i cwiny ma pe mito ki ma pe oconye. Peko me acel obedo ni pe imito cwalo Lok me unabi ki wang me neno ni gin ma otime con dwogo dok otime. Pe in obedo dano ma yiko Lok me unabi kit me gin ma otime con. Peko mukene obedo ni pe itwero keto tic kwede lok me alama ma kicoyo iye i Leb pa Jwok ki Leb pa Jwok kene. Poc pa unabi weng man ginyutu agiki, ci pol kare ginyutu mapol maloyo mere ni gin aye gin ma otime con ma dwogo dok otime.

Bibiliya waco ni wa obedo ot pa Laro Maleng, ki kom ma obedo ot kitimo ki kromosom 46. Jogi me ngec ma gikwano kromosom 46 magi giwaco bot wa ni kromosom 23 pa dichuo ki kromosom 23 pa dako giroyo ikom proteini acel ma kit ne calo krosi.

I Daniel 12, tye lok pa nabi me kare adek ma kicako kacel. Me acel waco ikom kobo twero pa jo maleng, ma nyutu calo “kare abicel” pa Leviticus 26. Kobo twero pa jo maleng ma otyeko pire kene, obedo mwaka 2520; ento i Daniel 12, waco ikom akar me agiki pa kare meno keken. En nyutu ni Daniel pe onongo ongene ngo ma lok ma kicoyo ne mito.

Awinyo lacoo ma kicwako ki yub pa lini, ma obedo i wii pii ma oywate, ka oyeto cing tung acel ki cing tung aryo bot polo, okano lagam ki nying En ma tye dong nyaka kare weng ni obi bedo pi kare, kare macok coki, ki abicel pa kare; ka dong otyeko yabu teko pa jo maleng, gin weng man bi tyeko. Awinyo, ento pe angeyo; ento awaco ni, Ayi Rwot na, ngo ma bi obed agiki pa gin man? Daniel 12:7, 8.

Daniel 12 tye ka nyutu kwena ma kinyabo iye i kare me agiki, ma obedo mwaka 1798. I lok man, Daniel nyutu calo William Miller, cal me nyutu madit maloyo pa jo wi ber i mukato en. Miller, ma i acaki, kiwayo ne bot porofesi me mwaka 2520 i Levitiko 26, ci i git 7 ki 8 en nyutu jo wi ber ma myero giyee adiera ni pyaa me mwaka 2520 en ki nyutu matut keken calo pyaa pa Lubanga pi jogi.

Ka pe dong uwinyo an i kom gin weng man, ci abi yubu wunu pire tek kare aboro pi richo mamegi. Abi bolo dwong me twero mamegi; ki abi timo ni polo mamegi obed calo yero, ki piny mamegi obed calo parasi. Levitiko 26:18, 19.

‘Dongo pire tek’ pa Isirayel ma con otime ka kiweyo gi gono Lubanga calo rwotgi, ci gi yero rwot ma dano. Dongo pire tekgi, ma luyo pobo (Proverbs 16:18), obedo cwinyo gi me bedo calo lobo me rwot ma yaro kic i tunggi. Kwanyo me acel lobo me rwot ma i boro, ci eka lobo me rwot ma i tung anyim, obedo cobo pa teko (rwot) i 723 BC ci i 677 BC mapatpat.

Miller onongo nyuto jo ma tye ki ngec, ma ngene medo ngec ma oyabo i nyig coc ma con i Daniel 12; ento i nyig coc 7 ki 8 onongo kinyuto ne calo pe ongeno kube ma tye i kin 1,260 me higa ki 2,520 me higa me yubu jo pa Lubanga i piny. Daniel tye ka nyuto jo pa Lubanga i agiki me Adventism, kacel ki nyutu pa Miller i acaki me Adventism. I agiki me Adventism, poko acel acel tye kany, pien ka Adventism giweyo woko ngene pa Miller me “kare 7”, negi weko nyutu 1,260 me higa keken calo “Dark Ages”. Jo ma tye ki ngec i agiki bene myero gi loyo poko ma calo ma Daniel ki Miller coyo. Pingo ki tye kitiyo kwede mitu me lok pa Levitiko 26 me coyo 3½ kare, ento pe 7 kare?

Miller pe otyeko weko peko man weng, ento i 1856 lum manyen me porofetik ma agiki ocwalo ne i yore me coc abicel ma pe gityeko tyeko, ma nyutu ni kare abiro bedo pire calo mwaka adek ki hafu acel me Roma me jo-piny lwenyo piny Isirael pa Lajwok ma i ringo, ci ki anyim, mwaka adek ki hafu acel me Roma pa Papa lwenyo piny Isirael me cwiny. I anyim me mwaka abiro, Adventism oyabo woko lum weng pa kare abiro, keto peko man pi jo-loyo ngec i kare me agiki i 1989, ka calo gicoyo i Daniel 11, lok 40, piny ma nyutu Soviet Union ma con gikwanyo woko gi papasi kacel ki United States.

Ler me acel ma kimiyo bot Miller kikwero i 1863, ci ler me agiki ikom kit man kimiyo ki Hiram Edson i coc abicel jene. Coc jene kityeko juko ne, ci i pinyim mwaka abicel aryo (cawa), twero pa Israel me kare me kombedi kityeko weko piny pi keto calo kanisa ma gitimo kwo me yik, ma i anyim cawa manok kityeko kimiyo nying maber ni gin nyiri pa Babulon. Cawa abicel aryo me Levitiko 26, macalo pwony me niyero, obedo kidi me buto, ci cwiny mal pa Israel me con, ma kinyutu ki cobo gi me weko Saul obed rwot i tunggi, kityeko dwogo odoco. Yesu nyutu agiki ki acaki kacel.

Buk pa Daniel bene nyutu poropheti me higa 1290, ka ki poropheti me higa 1335, ma gi weng cako i kwanyo pa “the daily” i 508. Kwanyo pa “the daily” nyutu kwanyo woko me resistens pa Roma ma “pagan” ikom cako malo pa twero pa Papa i 538. Obedo kare me yubo me higa 30 mapwod pe giket twero pa Papa i kom pa piny i 538; ci higa 1260 ma odong otyeko i 1798. Higa 30 me yubo ki lobo pa rwot acel dok bot lobo pa rwot mukene nyutu higa me agiki me loyo pa Papa, ma omiyo lobo pa rwot me abic acel me poropheti pa Bibul oketi i kom pa piny i 1798. Cako me poropheti me higa 1290 nyutu yubo ki lobo pa rwot acel me poropheti pa Bibul dok bot lobo pa rwot mukene me poropheti pa Bibul, ka bene tyeko me poropheti eno nyutu yubo.

Lok me lanabi me higa 1335 ma ocako i kare pa kwanyo woko "the daily" i higa 508, otyeko i higa 1843.

Kacako ki kare ma gibikwanyo woko cemo me ceng ceng, ki bal me ayela ma gono gibiteto, dong obedo ceng 1,290. Ber en ma odong ka kuro, ki oromo i ceng 1,335. Daniel 12:11, 12.

Lamal me higa 1335 otyeko i 1843, ki Daniel owaco ni jo ma "okuro" kun lamal eno obino otime gibed ogwedi. Sister White owaco calo man.

Wang ma oneno jami ma ki neno i mwaka 1843 ki 1844 gibedo ogwede.

Ngec kimiyo. Kede pe myero ki kwanyo kare i dwogo waco ngec, pien aloka pa kare tye ka timo atir; tic me giko myero otim. Tic madit obi tim i kare manok. Ngec obi kimiyo con macok, ki cimo pa Lubanga, ma obidwiro dok obed kwec mabor. Ci Daniel obi tut i dul ne, me miyo lami ne. Manuscript Releases, volumu 21, pot 437.

Omio, cako pa lok me nabi me higa 1335 nyutu ni tye loko woko ki dini pa Paganisimu bot dini pa Paapalisimu, ci kacel kwede mano nyutu loko woko ki Protestantisimu bot Protestantisimu pa Mileraiti.

Jo Adventist ma gicayo adiera me pire tek pa Adventism gicayo porofesi weng me cawa ma jo Millerite gimiye, kacel ki higa alufu aryo ki miya adek ma i Daniel 8:14. Gin twero maber cayo adier man, ento ki yore me tam maleng twero nyutu ni adier man tye adier; ento tiend lok ma an omini kombedi en mukene, kadi kamano, abi weko man pi kombedi kun watemo kelo coc man i agiki.

Yweyo pa “glorious land” pa Yuda i 677 BC tye calo gigo me goyo piny “host” i Daniel 8:13–14, kacel bene nyutu bot keto “glorious land” me kare man, ma obedo United States. Cawa 2,300 ma i lok magi keken ocake i 457 BC, kacel bene tye calo gigo me goyo piny “sanctuary.”

Eka awinyo ngat acel ma maleng tye ka waco; ki ngat mukene ma maleng owaco bot ngat ma maleng ma otyeko waco ni, “Obed adii wang neno me lamo me nino ka nino, kede golo cik me goro, me miyo Ka Maleng kede lweny obed kigoyo i ti?” En owaco bot an ni, “Nino alufu aryo kede miya adek; eka Ka Maleng bino yweyo.” Daniel 8:13, 14.

677 BC ki 457 BC obedo higa ma ki rwate ki rwom pa jo pa Lubanga ki Hekalu pa Lubanga. I nino 22 me October, 1844, Lubanga okelo lwak ki Hekalu dok odoko acel ki i kare acel. Higa 220 ma i tung kede 677 BC ki 457 BC ginyutu calo kare ma Lubanga oketo alama me yoo ma nyutu medo me liec. I nino 22 me October, 1844, liec pa malaika me adek obino, liec pa Hekalu ocako yaro, ki lwak obedo kanyo me lobo liec.

I rek me porofeti ma nyutu lweny me yore adek ma Setani ki Kirisito otime iye, Baibul me King James me 1611 gicweyo. Matwal higni mia aryo abicel lacen, i 1831, William Miller oyabo kwena ne pi kare me acaki:

Pi higa 9 William Miller onongo omako adwogi ni myero omiyo kanisa lok pa en; ento okuro, ka oyaro ni twero mo ma kiwero iye bi cwalo ngec maber ikom Lakony ma bino cokki. Ka okuro kamano, obedo keken ma oporo atir pa lok; gi onongo tye ki nying ni gi bedo ngima, ento gi onongo tye ka tho ma cokki. I higa 1831, Miller ogamo lok me acaki ikom poropheti. Steven Haskell, The Seer of Patmos, 77.

Lubanga ogwoko gin lok me acaki ma lamaleng kede ma atir, ma kityeyo kwede Bibul. En dok ocweyo Bibul pa En i 1611. En dok oketo lami mo me kwena, ma nongo tye atiyo kwede cik ma kiningo, ma kikwanyo ki iye, kede ma kiteno iye Bibul, me cweyo kwena pa Malaika me acel. I 1831, kwena pa Miller kityeko keto i kit ma atir, macalo kwena i gin me kare pa Kristo ma Jwani Batisita oketo i kit ma atir, kacel ki macalo kit ma kwena kityeko keto i kit ma atir i lwak weng me dwogo yore. Kwena pa Miller, kwena pa Malaika me acel ma tye nyuto yabo me kwer, kicwako pire kene ki tic me tio kare me porofeci me mwaka 220. En ne obedo kwena me gonyo i acaki me pinyruoth me 6 i porofeci pa Bibul - United States.

I mwaka 1996, tic pa Future for America ocake, ki kwena pa malaika adek ma kiyabo i 1989—kwena ma kinyutu coyo pa ria ma kelo tho pa Papasi, kede cik me Sande ma obino cok—kimego piny i magazini ma nyinge, The Time of the End. Kwena i agiki pa Adventism ki keto i kit me cik, macalo ka kwena i acaki ki keto i kit me cik. I acaki, kwena ki rwate i kare, ki nyutu medore i yubo pa lok ma adier ma tye i tung’ pa Lok pa Lubanga. I mwaka 1996, ka dong kikato mwaka 220 ki cako pa United States i 1776, kwena i agiki pa Adventism ki keto i kit me cik, ki nyutu medore i yubo pa kwene pa malaika adek.

Ka wayaro gin matime con ma rwate pa tung’ me Ripablikan ki tung’ me Protestant i kit ma otimore con pa lobo pa rwot ma me abicel i poropheti pa Biblia, myero ngene atir ngat mane tung’ me Protestant en, ki ngat ma pe en.

Tim itek me nyutu keni ma oyaro i bot Lubanga, calo latic ma pe racayo, ma yiko lok me atir kare. Ento gengo lok me rac ki woc me peke; pien gi bi medo i pe tye ki lworo pa Lubanga. 2 Timoteo 2:15, 16.