Tongo ma agiki ma amito keto kacel ki poko lok mukene me historia ikom cal me Loma i iye historia pa Advent, en Buk me Yoeli. Tongo meno otime piny ki 11 me September 2001, ki ka pe iparo kit me kare meno, gin mo manok ma pire tek me niango romo owil. Me keto kit-gi i konteksti, myero iparo historia pa Millerite. I 11 me August 1840, lok pa nabi pa cawa ma i Buk me Apokarip, chapita 9, vesi 15, otime woko.

Kede malaika angwen gityeko weyo, ma gityeko tero pi sa acel, ki nino acel, ki dwe acel, ki mwaka acel, pi ginego dul me adek pa dano. Revelation 9:15.

Lok me coc eni nyutu ni “sa, kede ceng, kede dwe, kede higa,” rwate ki higa 391 kede ceng 15. Malaika angwen magi gi nyutu cawa ma Islam onyolo i twero kede okelo lweny bot Roma, ma ocako i ceng July 27, 1449. Kabedo me cako ne kicimo kun kicoyo kabedo me agiki me lok me lanabi me cawa mamego ma obedo higa 150. Lok me lanabi me cawa ma acel, ma obedo higa 150, kityeko keto ne iye i tari me pire tek acel, ma en bende obedo opur me abic i buk me Revelation, dyer 9. Ka lok me lanabi me higa 150 ogiki i ceng July 27, 1449, lok me lanabi me cawa ma wan tye ka paro kombedi ocako; kede higa 391 ki ceng 15 lacen, lok me lanabi ogiki i ceng August 11, 1840.

William Miller onongo ogamo ni twero ma i Apokalipisi chapta 9 ginyuto Islam, kacel ki ni, ma pud pe con kwede ceng 11 me August 1840, jo Millerite acel ma nyinge obedo Josiah Litch otyeko keto yubo ma obed kor i lagam, ma nyutu ni i 1840 twero madit pa Ottoman bi kato woko. Ceng apar ma i anyim 11 me August 1840, Litch ocwinyore maber ki oyubo manyen yubo ne, me nyutu pe keken mwaka ma lagam bi tyeko otime, ento mwaka keken, ceng keken, ki dwe keken. Dyar White omiyo lok ikom kit ma yubo pa Litch oketo i piny me dini pa jo Millerite ka gin otyeko otime.

I mwaka 1840, tim mukene ma otimore me nyutu ma onen maber ocako kwayo ngec mapol i piny weng. Mwaka aryo con, Josiah Litch, acel ki lamo madito ma tye kabo lok pa Dwogo pa Kristo tung acel aryo, ocwalo lero pa Revelation 9, kobo nyutu ikom bwolo pa Empaya pa Ottoman. Ki ciko ma ociko, twero man myero ogole piny . . . i ceng 11 me August, 1840, ka kigeno ni twero pa Ottoman i Constantinople obale woko. Kede man, amiito ni, obin oneno ni obedo kamano.

I kare acel keken ma kiketo, Turukii, ki ambaasada pa en, oyie me gwoko pa piny me Yurop ma gigamo kacel, ci oketo en keken ii twero pa piny me Kriistian. Gini ma otime otyeko rwate maber ki lok me porofesi. Ka kineno, dano mapol tutwal oyie ni cik me yubo lok pa porofesi ma Miller ki gi ma tye lutic kwede okwako, tye ki adwogi, ci kimiyo tugedo me bino pa Kristo teko ma lamal. Jo me ngec ki jo ma tye i kabedo madwong orwate kwede Miller, i loro ki i coyo i coc lok pa en, ci ki cawa 1840 dok 1844 tic ne otere maber. The Great Controversy, 334, 335.

Pi mwaka mapol, Adventist pa nino me abicel mag Laodikiya gityeko lwenyo iye dok dok, i yoo mapol mapol, i kom miyo twero pa en pi tim man. Cal ki bar abicel ki "the daily", lwenyo i kom kakare man obedo cweko woko kabedo ma gicako iye, calo ma gityeko nyutu iye i mesa aryo ma maleng, ki bende cweko woko twero pa Roho me Porofeti. Mot ma omiyo Setan otiyo pi golo woko geno i mukato man obedo me but mapol.

Nyutu anyim pa Litch otiyo ki “teka me pwonyo lok pa lanen ma Miller omako.” Miller omii ngec me kare pa lanen, ki ka ngat mo keken pe gene ni kwena pa Miller onongo oaa ikom kare pa lanen, con myero dwogo neno cal pa jo me acaki me 1843 ki 1850 wek ojolo ni mano tye atir. Mapwod August 11, 1840, jo ma gongo nyutu anyim pa Miller ikom dwogo pa Kristo onongo gigamo ni kare pa lanen pe romo tic kede me ngeno kare ma Kristo obedo dwogo. Gi pol-pol ceto tic ki lok pa Bibul ma waco ni ngat peke ngeyo nino nyo cawa, wek gigonge kwena pa en ki tic pa en.

Ento pi nino acel ki saa, ngat mo pe ngene; pe bene malaika pa Ciel, ento Woro na keken. Ento ka nino pa Noa onongo obedo kamano, kamano bende bino pa Wod Dano bi obedo. Pien ka i nino ma onongo obedo mapwod pe pi madit obino, gi onongo gicamo kede gimeno, gi gicako dako ki gicwalo dako i cako, nyaka nino ma Noa odonyo i bote madit; ki pe ginen nyaka pi madit obino, okawo gi weng woko; kamano bende bino pa Wod Dano bi obedo. Eka gin aryo bi bedo i panda; acel bi kinyawo woko, ki acel bi odong. Matayo 24:36-40.

Ka bene pot-buk man, Jo Millerite ononge gin manyutu me Biblia mapol tutwal me miyo poro-nyimgi ocung maber, ci gimedo wot ki yore me cik acel ma lacen Sister White oyaro.

'Pe ngat mo keken ngene nino onyo cawa' en obedo adwogi ma gin waco mapol tutwal jo ma kwanyo geno me bino pa Rwot. Lok pa Kitabu en ni: 'Ike nino kadong cawa meno, pe ngat mo ngene; bedi malaika pa polo peke; ento Kwonwa keken.' Matayo 24:36. Tito ma piyo ki ma rwatte pi lok man omiyo ne jo ma tye ka yeny Rwot, kacel kit ma pe atir ma lwakgi otyeko tic kwede bene onyutu piyo. Lok gikane, Kristo ema owaco gi i waci ma pire tek ki jengogi i Got Oliveti, inyim ma ocweyo ki Tempu pi kare me agiki. Jengogi openyi kwena ni: 'Guti obedo lamal me bino ni, kede agiki pa lobo?' Yesu omiyo gi lamal, kacel owaco ni: 'Ka unibinongo gin weng magi, beduru ngene ni tye cik, pud i tung odi.' Gite 3, 33. Lok acel pa Lakony pe myero ityekone me balo lok mukene. Kadi pe ngat mo keken ngene nino onyo cawa me bino ne, ento kicwello wa, ki kicwayo wa, me ngeyo kare ma tye cik. Kadi bene, kityeko cwero wa ni weko ciko ne, ki balo onyo weko me ngeyo kare ma obino ne tye cik, bi obedo matek bot wa macalo bot jo ma onongo gibedo i nino me Nuhu, ka pe ginenyo kare ma cwi obino. Kacel, lok pa puny ma i gite acel acel eni, ma wiiworo lacoo ma cwiny atir ki lacoo ma cwiny pe atir, kacel konyo kwano goro pa ngat ma owaco i cwinyne ni, 'Rwodha otere bino ne,' nyutu kit ma Kristo bi neno gi, kacel kit ma bi miyo cente bot jo ma obinongo gi tye ka luro, ki tye ka yiko bino ne, kede jo ma giyielo ne. 'Luro ento,' en owaco. 'Oromo ber laco meno, ma Rwodne ka obino obinongo tye katimo kamano.' Gite 42, 46. 'En aye ka pe ibed ka luro, abino i boti calo la awor, kadong pe ibinong ngeyo cawa mene ma abino i boti.' Nyute 3:3.

Ka laporosi pa Litch opongere, “dano ma tye ki ngec ki kit bedo madit” giceto kacel ki Miller, i waco kwena kacel ki goyo i coc lok pa en, ki i 1840 nyo i 1844 tic ne oponyo matwal. Onongo kwena pa Miller oketwero ka cik pa en me poko poropesi kimiyo ada ni gin cik ma atir. I dwoko bot opong me poropesi me kare, pe keken cik pa Miller kimiyo ada, ki dano mapol bene giceto i yubu pa Millerite; ento, ki i wang poropesi, gin ma ber loyo en ni cik ma me acel i cik pa Miller aye ma kimiyo ada. Kacel ki mano, gin ma tye ni miyo ada notimore ki kicwalo poropesi me “ole” me aryo i “ole” adek, ma gin bene tarumbeta me abich, abiro ki abicel.

Twero ma kityeko miyo i ngec pa Miller obedo acel ki alama ma madit loyo i yubu me dwoko kit pa Millerite. Kityeko nyutu ne ki baptiiso pa Yesu. Onyutu ni yoo me tem ma agiki pi jo pa lagam macon (Jo Protestant) ocako. Obedo jami ma Setan otyeko yero ne pi lweny i kom yubu pa Millerite kacel ki ngec ne weng.

Lapeny mo keken ma Setani twero keto i cwiny me miyo cwiny wic i kom lok pa con ma madit pa wot pa jo Lubaŋa, bino mere cwiny pa rwotne me Setani, ki obedo kwer i bot Lubaŋa. Ngec me bino cokcok pa Rwot i piny wa, ki teko ki kica madit, en adier; ci i mwaka 1840, dwon mapol oting’o malo i yabu ne. Manuscript Releases, volumu 9, pot 134.

I ceng 11 me dwe me September, 2001, kec ma adek obino i gin matime me janabi. Gintime en omoko ada me cik madwong me poyo poro me janabi, ma kigamo ki yore me malak ma adek ma ocako i 1989. Adwogi ma acel ma kiyaro bot lacoc pa yore me dwoko kit meno kiyaro i 1989, ki pe obedo lok me abicel ma ogiko i Daniel 11. Obedo adwogi ni yore me dwoko kit weng gi yago yago kacel, ki myero kitero gi kacel rek ki rek, wek ki nyutu kit ma yore me 144,000 tye kwede, en aye yore me malak ma adek. Waco ma acel ma an obedo awalo bot lwak obedo i Camp Meeting i 1994, onyo romo i 1995. Waco en pe obedo pi lok me abicel ma ogiko i Daniel 11; obedo pi rek me dwoko kit ma tye yago yago kacel.

Ka porofesi pa Islam me Woe adek otime piny i 11 September 2001, obedo rwatte ki 11 August 1840. I 1840, porofesi me Woe acel kede Woe aryo omoko atir ngec pa Millerites, ci i 11 September 2001 porofesi me Woe adek bende omoko atir ngec pa Future for America. Yaro adwogi en okelo jo mapol i muviimenti, ma con con ne nongo obedo ngat acel keken. Ewii meno, ngec pa muviimenti kede ngat ma golo ngec onwongo tye ii gamo, macalo keken lok mukato me 1840 ne onwongo obedo i wang me gamo pa Setani i kare mapol ma lubo ne.

Joma ma odonyo i dul me Future for America ogamo cik me nyutu pa poro me lanen ma lacwaa pa mukato meno ocoko gi. Cik acel i cik magi, ma romo bedo ma goro madit maloyo, obedo con kede kombedi keto pa poro me lanen i ceke adek. Lacwaa nonongo oromo neno maber ni adwogi mogo pa poro me lanen giyaro gi i tyeko adek ma kiyaro maber. Kun gicero ni mukato me Millerite otime dok i mukato pa jo 144,000, kineno ni August 11, 1840 oyaro calo September 11, 2001, kede ni rek me cobo ma maleng mukene bene gitye ki alama me yo acel keken.

Timon me atir pa dwogo pa rek me yubo ma maleng weng i rek pa malaika ma adek, dong oyab ki Leon pa dul me Yuda. Kineno ni, calo kaka gin ma otime con pa Millerite otyeko lamal pa nyiri maleng apar ki lok keken, bene gin ma otime con pa Future for America otyeko lamal pa nyiri maleng apar calo kamano.

Dok dok gicwalo an i lok me yubu pa nyiri apar, ma abic gitye ki wii maber, kede abic gitye ki wii marac. Lok me yubu man dong otyeko ki i rek, kede obino tyeko ki i rek, pien tye ki yore me tic ma pire tek pi kare man; boti, macalo ngec pa malak ma adek, dong otyeko, kede bi mede bedo ada pa kare man nyaka giko kare. Review and Herald, August 19, 1890.

Dundu abiro me Revelation apar gineno me nyutu ni gin ma Millerites onongo gitye kwede macek ki August 11, 1840 nyaka October 22, 1844, ki bene gin matime me September 11, 2001 nyaka cik me Sande ma dong tye ka bino cokcok.

“Drita e veçantë që iu dha Gjonit, e cila u shpreh në shtatë bubullimat, ishte një paraqitje e ngjarjeve që do të ndodhnin nën mesazhet e engjëllit të parë dhe të dytë....”

Bang goro abicel man owaco dwon gi, kicwalo cik bot Yohana, calo ma kicwalo bot Daniel, ikom buk matin: "Keto lacim i gin ma goro abicel owaco." Gin man tye ikom gin ma bi time anyim, ma binyutu i yore pa gi. Poyo me Bibilia pa Seventh-day Adventist, volumu 7, pot 971.

Kigamo ni Sister White owaco atir atir ni muvimenti pa malaika ma me adek tye ka woto rwatte ki muvimenti pa malaika ma me acel ki ma me aryo.

Lubanga omiyo lok me Apokarifu 14 kabedo gi i rek me porofeci, ki ticgi pe myero ocung nyaka i giko me tyen pa piny man. Lok pa malaika ma acel ki pa malaika ma aryo pud gin atir pi kare man, ki myero gitye ka woto rwate kwede en ma bino mede. Malaika ma adek owaco lok me ciko ki dwon madit. “Ka gin man otyeko,” Yohana owaco ni, “an oneno malaika mukene ma oboto ki polo, ma tye ki teko madit, ki piny ocwec ki lacer pa ne.” I lacer man, lacer pa lok adek weng kiconye dok obedo acel. The 1888 Materials, 803, 804.

Wot pa malayika me acel ki me aryo wot pire tek ki wot pa malayika me adek. Unabi ma omiyo teko wot pa malayika me acel ki me aryo, omako teko konye ki opongo pa unabi me kare pa kec me acel ki me aryo; kadong, wot pa malayika me adek bene omako teko konye ki opongo pa unabi pa kec me adek.

Calo i 11 August, 1840, ka lok pa Future for America oketo atir, “jo mapol ogamo ni atir cik pa poko poropheti ma kikwanyo ki Future for America,” kacel ki “ki miyo yub pa Bino cing ma lamal.” “Dano me ngec ki dano ma tye i kabedo ma rwom obedo kacel” ki Future for America, “i lera ki i coyo i coc” lok pa poropheti pa Future for America. Cik mapire keken pa Future for America ma oketo atir maleng-leng ni 11 September, 2001 obedo tyeko pa poropheti en “teto pa poropheti ma dyere adek.”

Ka wan wamako ngiyo me acaki pa Islam pi peko ma acel ki peko ma ariyo, macalo kinyutu i kacoc ma lamal aryo, kube ki lagony ma kicoyo i coc pa jo ma kiwaco kwena, wan ngenyo kit me porofeti ma pire tek ma orwate ki peko ma acel ki peko ma ariyo. Bibil dong dong tedo, i yore mapol, ni kit atir kiketo i lagony pa aryo. Ka ki kube kacel kit me porofeti pa peko ma acel ki kit me porofeti pa peko ma ariyo, gin eni kiketo atir kit me porofeti pa peko ma adek. Keto me adek pa Islam obedo matut tutwal i nyutu obino pa peko ma adek i nino me 11 me September 2001, ni pe tye yo me pe neno, ento jo mapol yero gengo wangegi bot gin ma nyutu atir.

Tic me porofesi ma pire adek oketo pire tek ni lwak me adek o aa i ceng 11 me September 2001. En aye oneno ni cik onongo ocube maber ki lok pa malayika me aryo, ma i kare pa Jo-Miller kede bene i kare pa jo 144,000 obedo kare ma Roho Maleng kiweyo piny. Kare aryo gin gityeko poko lok me nyako apar ma pe gicako rwatte, kede i poko lok en, lok pa Midnight Cry aye kabedo ma gineno atir ikin jo ma ngec kede jo ma pe ngec, ki kany aye kabedo ma lok pa malayika me aryo kityeko miyo iye twero.

I cokcok pa agiki pa lok pa malak aryo, aneno leca madit ma obino ki i polo, ma ocweyo i wi jo pa Lubanga. Gwang pa leca man nen ler calo cing. Kacce, awinyo dwogi pa jomalak giyabo, ‘Nen, Lawota obino; wuturu woko me mede ki En!’

Man obedo yubu me odiyo, ma myero omii ngec pa malaika me aryo twero. Ki cwalo malaika ki i polo me pwoyo cwiny pa jo maleng ma cwinygi ocwec, ki keteogi pi tic madit ma tye anyimgi. Jo ma twero gi obedo madwong tutwal pe gin me acel me nongo ngec man. Ki cwalo malaika bot jo ma yot-ki-piny, ma gigamo maber, ki miogi me yeto yubu ni, 'Nen! Laco me yeny obino; wut woko me luno kwede!'" Early Writings, 238.

I gin ma otime pa malaika me acel ki me aryo, cwalo piny me Roho Maleng otimore kun dwol me odii otum oketo kacel ki lok pa malaika me aryo. Man otimore doki i gin ma otime pa malaika me adek.

Malaika ma gicwalo gi me konyo malaika maduong’ ma oaa ki polo, ci awinyo dwon mapol ma oyero calo gitye ka coyo i kabedo ducu, ‘Wuok ki iye, jo na, wek pe obed lutimo kacel ki bal pa en, ci wek pe iyudo i yubu pa en; pien bal pa en orwenyo i polo, ci Lubanga oparo tim marac pa en.’ Lok man oyero calo dong mede i lok me adek, ci orwatore kwede, macalo kwero ma i tung kiro me otum orwatore kwede lok pa malaika me aryo i mwaka 1844. Duong’ pa Lubanga odak i wi jo maleng ma gubedo ki kuc, gitye ka kuro, ci pe gi luor, gimiyo tito madwong mar agiki, giyaro bolo pa Babilon, gikwayo jo pa Lubanga wek gi wuok ki iye; wek gidwogo woko ki giro ma kelo luor ma obedo me iye.

I kit me keto i tic ma mapore adek me lok pa porofeta, lok pa Malaika me aryo obed calo keto i tic ma mapore adek me lok pa porofeta, pien i histori aryo ducu lok en ni, “Babilon oboto piny aryo.”

Ci malaika mamoko odito, kowaco ni, “Babilon opoto, opoto, buru madit eno; pien omiyo jo piny weng ometh waini me cwiny marac me bwenzi pa en.” Revelation 14:8.

Lacar ma tye ki twero madwong i Buk me Nyutu, kit 10, obo piny, ka lok pa lanen ikom keca ma acel ki keca ma aryo ocuk i ceng 11 me August, 1840; ci kun timo man, obedo cal pa obo piny pa lacar ma tye ki twero madwong i Buk me Nyutu, kit 18, i ceng 11 me September, 2001. Lacar eno, ma miyo piny can ki kica pa En, ci owiro lok.

En oyaro matek ki dwol madit, waco ni, “Babilon ma madit oboto piny, oboto piny; ki obedo kabedo pa jogi marac, ki ot me gwoko roho ma pe maleng mo keken, ki ot me cogo lagweng mo keken ma pe maleng ki ma gicayo.” Revelation 18:2.

Kwena pa malaika ma aryo i sura apar angwen, ki pa malaika ma twero madwong i sura apar aboro, nyutu ni Babilon o foro piny aryo; ki kwena en nyutu Babilon me nino me agiki. En nyutu Babilon me nino me agiki, pien cawa aryo ma con Babilon o foro piny i cawa pa Nimrod, ki i cawa pa Nebuchadnezzar nyo pa Belshazzar, guketo kit me laporoc pa foro piny pa rye ma i Nyutu sura apar abiro, ma gin ogoyo coc i wi mung pa iye, “Babilon Madwong.” Me nyutu foro piny en pa Babilon i nino me agiki, myero bed ki lami aryo pa foro piny aryo ma con pa Babilon; pien kwena pa nino me agiki tye ni, “Babilon o foro piny, o foro piny.” Ka malaika ma twero madwong odonyo piny i cawa ma gang madwong pa New York City oguro piny ki cing pa Lubanga, pi kwena ma Oguco on nyutu cik me apulikeshin adek pa poroc. Apulikeshin adek pa poroc ma oketo cawa me September 11, 2001 calo kityo me tyeko lok me laporoc pa Lubanga, obedo apulikeshin adek pa “Woe” adek.

I kare ma gutimo opong eno, jo mapol odonyo i wot pa Future for America, kacel ki mano gi obedo gi geno i cik me pito poropheti ma Future for America otyeko tic kwede. Gin ma otime i August 11, 1840 odoko otime doki, kacel ki timo ne, dwoko timo man pe oketo ada i cik ma pire tek pa Miller, ma nyutu ni nino acel tye calo higa acel i poropheti me Bibul; pien cik ma pire tek pa Future for America en ne ni lok me mukato pa jo pa Miller i kwena pa malaika me acel ki me aryo odoko otime doki i lok me mukato pa wot pa malaika me adek.

Ngene pire tek ni, ka mwaka 1840 obedo goro ma pire tek pa ‘Majesti me Setan’, macalo Sista White nyuto Setan, dong tuk ma otime i 11 September, 2001 bende obed bot goro ma rwate kwede. Ka kany, wan nongo tiyore me conspiracy ma nyuto kit tice pa jo globalist, onyo jo Jesuit, onyo CIA, onyo jo Bush, onyo pango kacel pa twero magi. Ento tiyore magi, ka bene tye ki gin mo me adwogi, ki yubo gi pi dwoko woko tam ni en obedo tyen pa Lubanga ma ogoyo i piny ot madit pa New York City, ma oketo alamaro me bino pa peko adek i tuk pa movimenti pa jo 144,000.

Kombedi obino lok ni an awaco ni New York obikwany woko ki por madwong me pi? Man pe abedo awaco. Ento an awaco, ka an neno ot madwong ma ki yaro kono, iye ki iye, ‘Gin me neno ma marac tutwal gubitime ka Rwot obel me odugu piny matek! Eka lok me Revelation 18:1-3 gibed orumu.’ Kabedo apar aboro weng me Revelation obedo lok me ciko ikom ngo ma obino i piny. Ento pe atye ki lac ma pire keken ikom ngo ma obino i New York, kende ni angeyo ni nino acel, ot madwong ma tye kono gibibolo piny ki wiro kede puro me Teko pa Rwot. Ki lac ma kigiami an, angeyo ni ketho tye i piny. Lok acel ki bot Rwot, kedo acel pa teko ma matek pa En, to ot madwong man gubibong piny. Gin me neno gubitime ki lworo matek ma pe watwero poyo. Review and Herald, July 5, 1906.

Teori me konspirasi, ka obedo pe tye ki ada onyo tye ki ada macok coki, weng gi balo ada ni obedo tim pa Lubanga me yubo gin ma okelo gin matime i nino meno. Teori me konspirasi mapol magi obedo lweny pa Satan ki woko pa muviment ikom ada, ento en bende otimo me balo ada ki iye pa muviment. Lweny acel ki iye magi obedo i kom kwanyo woko ni Rome obedo gin ma Buk Joel dwogo kom.

Wabiparo lweny me lok ano i coc ma bino.

Lok pa Rwot ma obino i bot Yoel, wod Pethuel. Winyo eni, jo ladit, ki dwogo wii, jo weng ma tye i piny. En otimo ni i kare mamegi, onyo i kare pa kwaro mamegi? Waci bot nyithindo mamegi, nyithindo mamegi waco bot nyithindo pa gi, ki nyithindo pa gi bot tyen mukene. Gin ma palmerworm orem, locust ocamo; gin ma locust orem, cankerworm ocamo; gin ma cankerworm orem, abuti ocamo. Cweri, jo macemo, ki pili; ki goyi dwon, jo weng ma limo waini, pien waini manyen kigweyo ki cwe mamegi. Pien oganda obino i piny na, ma tye ki twero, ma pe romo kikwano; lakice pa gi obedo lakice pa leon, ki tye ki lakice me lawii pa leon madit. Yoel 1:1-6.