Gino marac ma kelo bedo piny, ma Daniel nabi owaco pi yo ne, en cal ma omiyo Kristiani i kare adek mapat myero giwot dwogi. Kristiani i Yerusalem gidwogo dwogi ka gineno bendera me lwak pa Roma ma giketogi i tung Yerusalem i higa 66 AD. Kristiani i agiki me cawa 5 ki i acake me cawa 6 gidwogo i pango ka gineno ngat me richo i kac pa Lubanga, ka nyuto ni en aye Lubanga. I 1888, ne tye dul me bil pa Sande ma Seneta Blair oketo i Kongres me Amerika. Bil meno giyaro nyinggi ni bil pa Blair, ki gin ne tem me keto Sande calo Nino me Lamo pa naciol. Lamo me Sande en cal pa le, cal pa teko pa Papa, ki Cik madito me Amerika gengo maber woko cweko lamo pa naciol obed calo tem pi jo Amerika.

Ada man en aye ma kityeko weko woko i keto ma orac ma okube ki nyutu ni United States obedo Rome me kare manyen. Keto me lok poropheti ma otime ka adek tye ki cik mapek ma lwayo keto ne. Cikgo nyutu ni kit poropheti me tyeko macek myero kiketo kacel ki kit poropheti me tyeko me aryo pi cweyo kit poropheti me tyeko me adek.

Cik ni myero wot woko obedo cik me wot woko ki peko ma obino. I kare pa Kristo peko eno obedo obalo woko Jerusalem ki ot pa Lubanga i mwaka 70. Alama me cik pi peko ma obino kiketo i mwaka 66 A.D. I laceni pa miya angwen ki i acaki pa miya abic, cik me wot woko kinyutu ne ki Paulo calo nyutu pi golo yie pa Pergamos me janabi, ma kicwako calo Loma ma pe yie. Myero golo yie obed anyim con, pi dano me kec ma bikwaco pire keken ni obedo Lubanga onongone. I kare ma rwate 538, Loma ma pe yie ma onongo ogengo—calo Paulo owaco ‘gengo’—kikwanyo woko; ci ka Pergamos ogolo yie, alama me wot woko obino, omiyo jo yie ocobo woko ki komunyo pa kanisa pa Pope. Ci i 538, i Kaunsil pa Orleans, twero pa Pope oketo cik me Sande, ki mwaka 1,260 me tim peko pa Pope ocake.

Jonyutu aryo ma acaki nyutu maber tutwal ni tyeko ma adek me waco me ciko me okwanyo ma Kristo omiyo onongo otime pinyim yubo ma adaa. Gobo woko pa Jerusalemu obino kakare higa adek ki abar bang’ cako me oko pa Cestius i higa 66 AD; mano omiyo Jo-Kristo gi romo okwanyo pinyim i lworo marac pa yonge me oko ma aryo, ma Titus omiyo ocako, ma otyeko ki gobo woko pa tempe ki bur. Pinyim higa 538, Jo-Kristo gigolo woko piny ki kanisa pa Roma me Papa, ki poropheti gi okwanyo i piny ma pe tye joo, ma nyutu gobo woko pa Jerusalemu me Lamo.

Ento diiro ma tye i woko pa tempu weki woko, pe ipimo; pien kicweyo bot jo ma pe Jew. Boma maler gibiro duny piny ki tianggi pi dwe 42. An abiro mi lajeno pa an aryo teko, kede gibiro waco porofeti pi ceng 1,260, kun girwako lat me gunia. Revelation 11:2, 3.

I i ranyisi aryo me ciko me cito woko, ciko dong tye anyim me kweyo; ci Roma—pe-lamo onyo pa Papa—obedo cal me kweyo me goyo Jerusalem i wi cing, bed adwogi onyo me cwiny. Ciko me cito woko pi Seventh-day Adventist ne obedo bilo me Blair i 1888. I tyeko me acel i gin matime me Rome ma pe-lamo, Jo Kristo onego gicito woko ki Jerusalem; ci i tyeko me Rome pa Papa Jo Kristo gicito i thim. Pi Adventism, ciko ne obedo me cito i gweng.

Pe obedo kare kombedi pi jo Lubanga me keto cwinya gi i dunya, onyo me gwoko rwatte megi i dunya. Kare pe bor woko, ka, calo latic pa acaki, wa bi yubu me yaro kabedo me dugo i kabedo ma ocobo ki ma keken. Macalo ka lwak me Roma oguro Yerusalem ne obedo lanyut pi pajol bot jo Kristo ma i Yudea, kamano bene, ka piny wa opongo twero me cwalo cik me yubo Sabat pa Papa, obed ciko bot wa. En dong obedo kare me weko tauni madit, pi weko bende tauni matidi, wek wa bed i ot me coro i kabedo ma ocobo ki ma keken i tung got-got. Testimonies, volumu 5, 464.

"‘Keto cing pa lobo wa i cik ma cwalo loro Sabata pa Papa binen bedo lagam bot wa,’ ne otyeko ka ‘kwero me goro’, ki rwate ki lok pa Marko, ‘tye kacung i kabedo ma pe myero.’ I mwaka 1888, Kongres me United States tye ka paro cik ma tye i keco matwal ki rwom madit acel me Constitution, ci i kare meno jo Seventh-day Adventist myero gwen ki tauni ci dok i gweng."

“Pe ngat acel pa Kirisitiani otho i balo ma otimore i Jerusalem. Kristo omiyo lacam pa En kwer, kede jo weng ma geno lok pa En gi tugo cal ma ki apo. . . . Pe gi dongo kare, gi loro woko i kabedo ma tye ki gwok—boma Pella, i piny Perea, icel Jordan.” The Great Controversy, 30.

Kit pa lapor ma i alama ma acel me ciko me ceto woko, nyutu tyeko me adek ma agiki. Kare mogo, kit pa lapor magi kelo tyeko aryo i tyeko me adek. Ayera pa eni obedo Elija adek. Yore pa Elija i mede ki Jezebel, Ahab ki lapor pa Baal, kiketo kacel ki kit pa Yohana Batisita, Elija me aryo, i mede ki Herodias, Herod ki Salome, gicweyo ni i kare me agiki, pi tyeko me adek ma agiki pa keto i kit adek, ma kare ducu tye i kare me agiki, Elija ki Yohana ginyutu dul aryo pa jo pa Lubanga. Dul acel ma Elija nyutu pe githo, ento dul mukene ma Yohana nyutu githo. Dul aryo magi bene ginyutu i Yabo pa Yohana kapita abiro, calo 144,000 ma pe githo, ki lwak madwong ma githo.

I Babilon adek, gin acel ma rwate i kwena pa nabii en ni: Babilon ma acel kityeko ketone atir ki Nimrod; ento Babilon ma aryo kityeko ketone atir ki rwot ma acaki ki rwot ma agiki, Nebukadneza ki Belishaza. Nebukadneza nyutu jo ma i Babilon ma bi gwokore, ento Belishaza nyutu jo ma i Babilon ma bi loro.

I kare me agiki, tye cik me Sande aryo ma obedo gin me porofesi me Bibul. Cik acel obedo cik me Sande ma bino con i United States, ci cik aryo obedo cik me Sande ma kigoyo tek ikom lobo weng. Cik me Sande aryo magi gityepo kwede cik me Sande pa Roma ma pe yalo Nyasaye; kun i mwaka 321 Constantine omiyo cik me Sande acel rwome, ci i mwaka 538, bene Roma pa Papa omiyo cik me Sande rwome. Roma ma pe yalo Nyasaye en acel ikin tyepo me porofesi mapol ma ginyutu United States, ci cik me Sande me mwaka 321 kityepo cik me Sande ma bino con i United States. Cik me Sande pa Papa me mwaka 538 kityepo cik me Sande ma kiketo rwome ikom lobo weng. Neno ma bal ni United States kityepo kwede gi lacoo i Daniel apar acel, tye ka temo tic kwede cik me Sande ma bino con i United States calo buk me waco ni cik me Sande i United States nyuto ni United States en Roma manyen, ci pe tero wii ni tye bene cik me Sande mukene ma kigoyo tek ikom piny keken i lobo weng ki rwom pa adek pa the dragon, the beast, ki porofet me bul.

Ka cik me Ceng Acel i United States nyutu ni United States en aye Roma me Kombedi, ento cik me Ceng Acel me i lobo weng nyutu ngo? Roma adek nyutu ni Roma me Kombedi, ma gityeko poro ne i tung adek, obicwalo cik me Ceng Acel aryo mapat pat. Ma acel tye i United States, onongo kitye ki taipu me cik me Ceng Acel pa Constantine i mwaka 321; ento ma aryo en me lobo weng, onongo kitye ki taipu me cik me Ceng Acel me papali i mwaka 538. Me tic ki cik me Ceng Acel i United States i kontekste me keto porofesi i kit me adek me waco ni cik me Ceng Acel nyutu ngat ma en Roma me Kombedi, obedo golo woko kit me porofesi ma kityeko keto ne ki Roma me pagani kacel ki Roma me papali. Tye cik me Ceng Acel aryo mapat pat i kare me agiki, kacel pe keken obedo boc atir me nyutu ni ‘gicayo jo’ en obedo United States. Ka lagam pa Roma me pagani kacel ki Roma me papali kityeko giketo pire marac pi cwako atir yik pa dano keken, calo kit ma tye katimo kombedi, mano nyutu atir ni gi ma tye ka temo cwako atir yik pa gi keken pe gi ngeyo taipu ki antitaipu.

Roma me Pagani obedo kit me United States, ki Roma pa Papa obedo kit me Roma me kare ma kombedi. Ka mede ki keto ma marac me keto unabi i yore adek, ki lok me yaro ni gin ma kipwonyo tye i konteksti me “type ki antitype”, bene tye bal mapat me pe miyo tero ma tek pi “abomination of desolation” ma kinyutu iye i konteksti me keto unabi i yore adek.

Ki mwaka 66 nyo i mwaka 70 AD, lacoo me lweny pa Loma aryo ogoyo lweny bot Jerusalem. Lacoo me lweny weng, Cestius ki Titus, ocako ki opungu; ento acel keken owuoko ki opungu ne pi kare macek, ma i kit pa Lubanga omiyo Jokristo onyel. En pungu madong acel i cing pa Cestius ma Jokristo onangi ciko me nyel. I kare ma Titus obino me mede lweny bot Jerusalem i mwaka 70 AD, ocako ki opungu, ki pe ocawa nyaka Jerusalem ki Ot pa Lubanga obalo piny. Ciko pa Yesu tye ki buk aryo: mambere obedo lanen me nyel; kun dong, obedo cuk. I tyeko pa ciko man i kar me apar abich ki apar abicel, Jokristo giyabo woko ki kanisa pa Loma ma ocokki anyim 538; kun dong, cuk ocake.

Paulo tye atir atir ni gin weng ma otime con i Israel ma con ma kicoyo i coc, kicoyo ne pi jo ma tye kwo i ceng agiki; kede ni gin weng ma otime con meno obedo cal. Ento leb me Girik “typos,” ma lube ni “types,” kityeko yubu ne calo “ensamples” i nyutu mamegi ma klasiki pi adwogi man.

Kombedi, gin weng eni ma otime i botgi, otime pi tito; ki kicoyo pi ciko wa, i bot wa ma tyeko me piny obino. 1 Corinthians 10:11.

Lok me con i chapta apar, ma Paulo otiyo kwede me keto kit pa gin atir man, pe gin lok pa Isirayeli me con ma tye timo atir.

Ento ki jo mapol megi, Lubanga pe ocayo kede gi maber; pien gi opoto i coya. Kombedi gin eni obedo lamal pi wa, pi wa pe wacimo matek gik marac, macalo gi bene gicimo. Pe obede jo me lamo cal, macalo jo mogo i cingegi obedo; macalo kicoyo ni, ‘Jo obedo piny pi min ki mbi, ci gi owutho me tuk.’ Pe watim nyono, macalo jo mogo i cingegi otimo, ci i ceng acel jo 23,000 opoto. Pe wateme Krisito, macalo jo mogo i cingegi bene otemo, ci gi ogiko woko ki ngec. 1 Corinthians 10:5-9.

Tuk ma lamal obedo rekod pa bedo maber ki bedo marac pa jo Lubanga; ento i rekod mo keken, tuk kon dong tye calo yore pi jo Lubanga ma tye kwo i cawa magi me agiki. Tuk pa kwedo ma otime i Minneapolis i 1888, en rekod pa bedo marac, ka pien jo me tuk pa Adventist waco mapat. Kwedo kon ne obedo maduong’ tutwal, ni Ellen White ogamo weko dul; entut obedo kon pien malaika owaco bot en ni tye kom pa bedo kon, ci ocoyo rekod pa kwedo mamegi tye ki rom ki kwedo pa Kora, Dathan ki Abiram i tuk pa Musa. I dul kon, malaika madwong’ pa Buk me Ngec ma ki Roco, kit apar gaboro, o aa piny; ento lok ma okelo, gicweyo woko.

Tariik en oketo cal me Dwe me September 11, 2001, ka ot madit pa pach New York kigoyo piny. Tariik en bene nongo tye ki lok me cik me Sande ma me acel, ma onongo myero kinywako iye ki Senator Blair. Tic pa en me cako keto Sande calo Ceng me Woro pa naciŋ pe ogamo, ento en obedo but me tariik maleng ma oketo cal me ceng me agiki. Lok me cik pa Senator Blair ne obedo ciko me wot woko ki i pache. Pud pe otyeko 1888, ka Sister White owaco ikom mit me bedo i gweng, woko ki i pache, owaco i kom kare me bino. Onyutu kare ma obino macek, ka jo pa Lubanga myero gidok i gweng. Piny ki 1888, lok weng ma Sister White owaco ikom mit me bedo i gweng oketo tam pa en i kit ma nyuto ni kare me bedo i gweng dong otyeko obino. Lok me Blair i 1888 obedo alama me keto cik me Sande, macalo kit ma Luka owaco, i kabedo ma pe myero obed. Keto cik me Sande pe myero kinywako iye i Kongres pa United States, pien en obedo cayo woko kit me acaki pa Konistitueson.

Hitori me 1888 kicono pi timo ne rwom me nyutu pa hitori porofetika ma ocake i September 11, 2001. Cik Blair me 1888 obedo rwom me nyutu pa Patriot Act me 2001. En obedo ngec me ciko ma ocelo anyim cako keto i tic tutwal laka pa le mapoto. Dano mo keken ma tye ka lubo Kristo pe myero obed tye ka bedo i poto madwong inyim September 11, 2001. En obedo guro porofetika ma omiyo cik bot jo Lubanga ni rib. Kede bene, calo kit ma tye cik me Sande aryo ma gin tem i rwome me porofetika pa cawa me agiki, ma kinyutu kwede ki cik me Sande pa Rome me pagani ki pa Rome pa Papa, cik me Sande aryo magi gineny ki anyim gi ngec me ciko me rib.

Pi gin ma tye ka nyutu ni gin Adventisti me Seventh-day, myero gi neno ki lapor pa nabi ni Patriot Act obedo alama me golo woko ki i ot madit wot i gweng mapwod pe bino cik me Sunday ma tye ka bino peya. Cik me Sunday acel acel en alama pi kwer mapat pa Lubanga ma tye kombedi i Babilon me golo woko ki Babilon mapwod pe keto yubo me Sunday ma bini keti i kom piny weng.

"Ka Amerika, piny me twero pa yecu, obi rwate ki Paapasi i juko cwiny kacel ki miyo dano me yaro Sabat ma pe atir, jo piny weng i dunya gibiro kelo gi i lubo yore mamego." Testimonies, volumu 6, 18.

Macalo kit adek me timo lok pa Eliya adek tero ni tye dul aryo me jo Lubanga i cawa me agiki, bende kit adek me tero Roma nyutu ni tye cik me Sande aryo mapat. Jo ma mito waco ni United States obedo jo ma kwalo jami pa jo ni, kede meno gitero ni tic me porofeti pa United States miyo neno obed matwol; gi waco ni cik me Sande ma bino macokcok i United States obedo tim marac madwong ma kelo opoto, ma Kraist onyutu calo ranyisi pi jo ne me wino ki pogo ma bino. Ento pe gi nyutu mapat mapat i yii okumu me acel—ma obedo ranyisi me wino—ki okumu me aryo, ma nyutu tutwal kare ma tye ka kimiyo cik me Sande teko matwal me cako pogo me cawa me agiki. Pe bende gi yaro mapat ma kiketo iye dwoko me adaa pa jo aryo ni myero obed cik me Sande aryo mapat ma gityeko lok me porofeti i cawa me agiki. Itye ka gicako waco kamano, gi waco ni cik me Sande ma bino macokcok i United States obedo ranyisi ma kiyaro calo tim marac madwong ma kelo opoto, ma Daniel porofeti owaco kwede; en tye kamano, ento pe calo kit ma gin tye keweyo.

Cik me Sande i Pot United pa Amerika obedo kica bot lwak moko pa Lubanga ma kombedi tye i Babilon, me giwoto woko ki lwak pa iye. En aye kica pi cik me Sande ma bino, ma gubiketo i piny weng.

“Piny mapat bi lubo kit pa United States. Kadi bene en tye ka medo anyim, ento bal acel keken bi bino bot jo wa i but weng me piny.” Testimonies, volume 6, 395.

Gitye ka waco ni cik me Sande i United States tye ka nyutu United States calo rwom ma keto atir neno me lamal, ento i kit me ciko me kobo ma Kristo omiyo, cik me Sande en nyutu ciko me piny weng pi latic me cawa me apar acel me kobo ki Babilon.

Ka Sister White tero ciko me goro woko, en tero lok pi peko me cik me Sunday ma ogamo piny weng. Tic man cako ki cik me Sunday i Amerika ma kacel. En nyutu ni cik me Sunday i Amerika ma kacel obedo ciko pi lugoro ma bino.

Kun kiweyo cik me tero kit pa Opapa ma oyaro cik pa Lubanga, lobo wa bimweko tutwal bedo atir. Ka Protestantism obiyar lwete i wang boro madit me mako lwete pa twero pa Roma, ka obiyaro lwete i boro madit me kong lwete ki Spiritualism, ka, piny i twero pa kacel man me adek, lobo wa obiyabo woko yore weng pa Konstituson ne, calo gamente pa Protestant ki republican, ki obigwoko yore me cwal mede lok mape atir ki bwonyo pa Opapa, eka wabin ngeyo ni cawa obino pi tic madit ma pire tek pa Satan, ki ni agiki tye mac kany.

Macalo ka bino i kom pa lwak pa Roma obedo alama bot latici ni goyo nono pa Jerusalem tye ka bino, macalo bende, kwedo woko ki yie man obed alama bot wa ni agiki pa kica pa Lubanga otyeko dong, ni rwate me richo pa piny wa opong woko, ki ni malak me kica tye ka cako woto woko, pe bino dwogo dok cen. I kare meno, jo pa Lubanga biken giketi i kit gin me bal kede piny marac, gin ma laneneno gi mi nying ni ‘cawa me bal pa Jakobo.’ Dwogi pa gin matir, ma gibale, ceto i polo. Macalo keken ka remo pa Abel owaco ki piny, bene tye dwogi ma gicako waco bot Lubanga ki i kabur pa gi ma gicweyo kwo pi yie, ki i kabur pa pi madit, ki i kudok pa got, ki i put me konvent: ‘Kin angeo, A Rwot, Maleng ki Adier, pe itero lok ki idwoko cwer pa remowa bot jo ma bedo i piny?’ Testimonies, volume 5, 451.

Sister White tye ka nyutu cik me Sande i United States, ci tero ne calo “cim” me ni kare me tem pa United States dong otyeko. Ento jo pa Lubanga i piny mapatpat me lobo bene gibino wangeyo ki tem acel keken. Tye kare acel ki bot cik me Sande i United States nyo i kare ma Mikael ocungo, ki kare me tem pa dano dong otyeko. Ka kare me tem dong otyeko, “lacam pa kica ocako balo woko.”