Kombedi wan tye i kare me tem pa cal me lagoro, ki lweny me lok ma porofetik ma acel i gin pa Adventism dong kicano odoco. I dwe me July 2023, Mikael, lakica madit, o aa piny me woyo okor mayek pa Ezekiel, ma gi obedo opiny, gi ogemogi, i yo pa kabedo madit me Sodom ki Egypt. Kany i rwom 11 me Revelation, gikwanyogi woko ki i nino me tho ki mino gi Lamo. I rwom 37 pa Ezekiel, kwena pa yamo angwen kimaro calo kwena ma loyo okor mayek ma ojemo—ma kimaro calo ot weng pa Israel—me dwoko gi obed cung lweny pa Rwot. Lati Daniel nyutu calo lami aryo me Yohana ma ogemogi, ki pud nyutu calo gin ma tye i dogola pa okor mayek ma gi ojemo, kacel ki virgin ma ngec gi ber i lok me piri.

Ka jo Millerite otimo kaka tuk me alama owaco, gineno ni gin ma gicwalo kwede oyaro iye i tuk me alama. Jo 144,000 bende myero gineno ni gibedo i kare me kuro. Macalo Daniel i chapter 9, bende myero gineno ni gipony woko i piny pa luyitgi macalo ma ‘seven times’ me Levitiko 26 nyute, ki bende myero gi ngeyo cal me lewic ma imat pa Nebukadneza.

I gin acel acel magi, kityeko yaro tem me lanenyo ma aa ki i Lok pa Lubanga. Lajul aryo ma gityeko otho i yoo, gopongo ki Roho pa Lubanga ka gicako dwogo kwo odoco. Tong ma otho pa Ezekiel myero gi winyo lok me lanenyo. Daniel obedo tye ka kwano coc pa Musa ki Jeremia, ka ocako ngeyo kit pa en ma kicwalo iye i lobo. I chapta aryo, Daniel ki lamar ne adek ma lego gicako ngeyo ni kicwako gi i cik me tho; ci ngec me lanenyo ma kicuro, kun kityeko yweyo, omwonyo Daniel ki lamar ne adek. I leb me poro, nyako ma pe gicakone gikwanyo oko ki “kwaco” i tung gotii. Jo Miller gicako ngeyo kun Kristo oyweyo lwete ki i namba ma i karatasi. I lajul abicel weng, lok me lanenyo ni aye ma kwanyo woko gi ma otho onyo ma gituro. Ci pien kelo tem, ma i agiki pa tem ginyutu piny kit aryo pa jo.

I kom rek man, dong kiweyo maber ni, ka gin 144,000 gigonyo i cawa me agiki, obedo lok pa Ezekiel me yamo angwen, ki lok pa lwalo me tyen 7 pa Mose i Levitiko 26. Obedo lok pa chier pa joma otho ma okelo Mikael lami madwong. Obedo lok pa neno me mung pa Nebukadneza ikom cal me le.

Nyako peke gitetone malube ni gipe tye kwede moo onyo pe; moo eni kinyutu ne calo 'lok pa Licic pa Lubanga'. Millerites gi yabo wange ka gicoyo ni ki nyutu gi iye i lok me poro pa Lubanga, ka bene ginen rwate acel keken ma con omiyo gi opimo 1843; ento en nono opimo October 22, 1844. Ki yore ma eni, kimedo ni ka jo alufu mia abicel angwen gibino yabo wange i nino me agiki, gibino yabo wange bot lok me poro ma teto, ma cweyo dul aryo me jo limo Lubanga.

Weng rek man gityeko maber tutwal kacel ki agiki gi i kare me temo me porofeti ma kinyutu kwede ki cweyo cal bot lam ki cal pa lam. Temo meno otum ka kare me probation kiloro woko bot nyako ma pe gicako rwate i cik me Sande. Pien, yore me temo me cal pa lam, ma kityero dok dok calo temo me nyutu gin ma gi angeyo lok ma kiyabo woko ki yik, kityero gi ki weng rek me porofeti man. I Daniyel apar aryo, jo-lagoro ma gi angeyo medo me ngec gi tero yore me temo adek, ma kityero calo gupiyo, gimiyo gin mwol, ki gitemo. Yore adek meno en yore me moko-cwiny ma Tipu Maleng kelo, ma yaro moko-cwiny pi richo, bedo ber i wang Lubanga, ki rwom. Yore adek meno obedo kom, Kabedo Maleng, ki Kabedo Maleng Tutwal. Yore adek meno bene kityero gi i malaika adek i Yabo pa Yohana apar angwen, kacel ki latic pa Daniyel adek i Gamb Acel. Kany, con gi loyo temo me chiemo, eka gi loyo temo me neno, ki me agiki gi loyo temo adek ma Ruoth pa tung manyen omiyogi—ma kityero ne ki Nebukaduneza.

I kom nyithini man angwen, Lubanga omiyo gi ngec ki lony i pwony weng ki paro maber; ci Daniel ne tye ki twero me ngiyo i visions weng ki i kwena. Ka otyeko nino ma rwot ne owaco ni kikelo gi, ci ladit pa eunuchs okelo gi i anyim Nebukadneza. Rwot owaco kwedegi; ci ikom gin weng pe ononge ngat mo calo Daniel, Hananiah, Mishael, ki Azariah; pien gicungo i anyim pa rwot. I gin weng me paro maber ki ngiyo, ma rwot openyo ikomgi, o nongo gi ber labong apar ikom ajwaki weng ki astrologers ma tye i lobo pa en weng. Daniel 1:17-20.

Atamo me agiki i atemo adek pi Daniel ki jo madwong adek ne obedo atamo ma Nebukadneza otime, ci mano nyuto cal ni atamo pa lanen me agiki ma Daniel ki jo madwong adek tito, en pi Babilon; pien Nebukadneza ne obedo Rwot, ma i Isaiah 7:8-9 kinyiso ni rwot, dul madwong pa piny, ki “wii” gin cal ma romo loke i iye gi keken. “Wii” tito wii pa Babilon manyen i nino me agiki. Wii man i nino me agiki obedo nyako me caya ma i Yabo 17, ma otye ki coc i anyim me wii mamege: “MISTERI, BABILON MADWONG, MINO PA NYAKOMACAYA KI BAL MARAC MARAC PA PINY.”

Tem pa porofetik ma agiki pa 144,000 tye kakare ki ngec atir onyo pe atir ikom "wiye" pa Babulon me kombedi i nino me agiki. Tem ma agiki pa gi bene tye ki ngec ni Babulon me kombedi ki Roma me kombedi gin alama ma romo lok loke kwede; kede meno, "wiye" pa Babulon me kombedi en "wiye" acel keken i rek mo keken, pien gin alama ma romo lok loke kwede.

Lobo opong ki pungu matek, ki lweny, ki ribe. Ento i bot wi acel—teko pa Papa—dano bi rwate me cungi Lubanga i dano pa jo me lagony pa En. Testimonies, volumu 7, peji 182.

Daniel ki jogi adek ma tyen ki geno ginyutu ni tem me poropheti ma i kare agiki—pien con tutwal, tem obedo ikom poropheti—obedo tem ikom gin me Rome; pien wi i kare agiki obedo teko me Papa, ma kinyutu calo Nebukaduneza, wi ma acel pa Babulon, ma otemo keken Daniel ki jogi adek. Medo lok ma kinyutu ki Daniel ki jogi adek bene kiwero calone i medo lok ma me acaki i nino me twolo pa Adventism, calo kit ma oyaro i cal me 1843, ma kicwako ki lwete pa Rwot, ci pe myero kiloko. Medo lok ma oyaro i cal me 1843 kicungo ikom nyutu ni Antiochus Epiphanes onyo Rome me jo luro obedo teko ma oketo kica ma i Daniel 11:14.

I gin ma otime i kare me agiki, jo 144,000 gibitemo i ngec me poropheti pa gi. Ngec me poropheti kiketo matek i rek me poropheti mapatpat ma kigengo temo me agiki calo poropheti i kit pa en. Temo bino bedo me medo‑medo, kede obino otyeko ki nyutu woko me dyer aryo pa jo mapak.

Calo kit ma kilaro i Kitap Daniel, i dul apar aryo, temo cako ka le me poropeci manyen kikwanyo cal iye, ki tem ma acel obedo me meco lok onyo kwero lok. Tem eno kilaro ne ki Daniel calo “opudho”; tem ma malubo Daniel olwongo ne, “kimiyo obedi oyie”; ki yore me tic eno ociko i tem me adek ma agiki, ma kilaro calo “kiteme.” Tem me adek ma agiki en aye kama kit aryo giteme, kede kany gin nyutu ka gi tye ki mafuta onyo pe.

Buk me Daniel chapta acel nyutu maber tem ma agiki, ci dong Daniel tye ka nyutu tem ma kicwalo ne calo ‘yubo me cal pa lewic’, ma en ‘tem ma jo Lubanga myero gugoyo’, mapwodho ‘gityeko rwaka’, ci bene mapwodho ‘cawa me kica ocungo’ ikare me ‘cik me Sunday’ ma obino cok.

Tem me nongo ngec i kit ma kicweyo cal pa lam obedo tem me nabi pa nongo ngec i kit me nabi pa rwom me adek. Diraagon, lam, ki nabi ma pe atir tye ki kit me nabi ma kiketo i kom rwom madwong pa jo ma mino cing me nabi. Me nongo ngec i kit ma rwom me adek bino rwom ka obedo twero me nabi acel i ceng me agiki, obedo me nongo ngec i kit ma kicweyo cal pa lam.

Nyutu ma yot ento tek pi madwong pa ngeyo kit ma cal pa lewic kityubo i cawa me agiki, obedo lagam pa Paulo ikom ngat me richo i pot-buk aryo me coc me aryo me Paulo bot Jo Tesalonika. Paulo coro lok ikom rwate me poro mar Ruma pa Pagani ki Ruma pa Papa; ka otimo kamano, onyutu ni rwate me poro mar Ruma pa Pagani ki Ruma pa Papa obedo lok ma nyutu dul aryo pa jo me pako.

Dul acel ma hero adiera pa “rwate me porofetik me Rooma ma pe gi yie ki Rooma pa Papa,” ci dul mukene ma pe gi hero adiera en, eka gin yudo ribo ma tek. Rwate me porofetik me Rooma ma pe gi yie ki Rooma pa Papa ma Paulo onyiso, en keken acel i lok me porofesi mapol ma nyiso rwate pa teko aryo go, ci boti rwate pa teko aryo go ki United States.

Roma me pagani obedo dragun, Roma me papa obedo lewic me pur, kede Kacel pa Amerika obedo lanabi me awoba. Ahab obedo rwot dragun pa rwome apar, ma onywako Jezebel dako malaya, ma otelo dul aryo me lanabi me awoba. Lanabi me lacoo ne gin lanabi me Baal, kede jadolo me yath ne ginyutu Lubanga nyako Ashtaroth. Kacel gicwalo calo lanabi me awoba me cawa me agiki, ma oketo cal me lewic me pur, macalo ma ki nyutu ne ki jadolo nyako kede lanabi me lacoo.

Dragon en Ahab, ma obedo lamal pa wor 10 me Revelation 17, ki en pinyruoth me 7 i bot pinyruoth 8. Pinyruoth me 6 en United States, lanen mape atir pa Jezebel; pinyruoth me 7 en wor 10, United Nations, ki twero pa dragon, ci pinyruoth me 8, ma en pa 7, en pinyruoth me 5 ma onongo o nongo rac me tho; en odwogo i kwo calo pinyruoth me 8 ma aye agiki, ma en aye beast, ma United States, ci lacen piny weng, gicweyo cal pi en ki pa en.

Buk Daniel chapta acel nyutu tem porofetik ma agiki, ma rwate ki ngeyo Roma, macalo kit ma gicoyo iye i Lok pa Lubanga. Tesalonika me aryo nyutu ni tem porofetik ma agiki tye ki ler ikom yubo pa Roma me kare ma kombedi, macalo kit ma gicoyo ne ki kobo me porofetik ki politike ma tye ikin Roma pa Pagan ki Roma pa Papa.

Adyeer aryo me Daniel nyutu ni tye ki kim ma kiyabo woko i kare me agiki, ma tye ka temo jo 144,000, pien Daniel ki ludito adek i adyeer aryo tye calo jo pa Lubanga i kare me agiki. Kim pa porofeti ma kiyabo woko, dong otemogi, obedo noto me kim pa Nebukadneza me cal pa le mapol, kacalo kamano, tye ka cwalo calo tem me agiki pa jo 144,000, ma obedo, macalo kit ma Sista White ocoyo, “cweyo cal pa le.”

Tem ma kikwayo calo chapta aryo me Buk me Daniel, kityeko bedo i kwec me tho. Macalo lanyut me kare agiki, kityeko moko ada gin ma Paulo oyaro ka onongo onyuto goba matek ma bino bot jo ma pe hero ada. I mukato me Daniel, ngec ne ogwoko kwo me jo-ngec me Babilon, ento pe tye kare me yubu odoco anyim tem ma agiki i kare agiki.

Lok weng me waci ikom Rome macalo cal, ma wa otyeko nyutu, tye ka miyo wec nining ikom lweny ma kombedi tye ka woto. Kun woto me cik me Ceng Abicel kombedi tye ka woto i ojok, lok pa Lubanga pa lanabi tye ka nyutu bino ne, pien cwinye manok tutwal keken gin nyithindo pa ceng, kendo gin ma pe gin nyithindo pa ceng, eka pe gin ngeyo ni okaka me kare me temo tye ka wuki woko matut tutwal. Man tye ka time i kit ma Sister White onongo nyutu, ma i kany woto me agiki bino obed me oyoto matut. I dwe me July 2023 Michael ocito piny me kelo lwak pa En ma tek tutwal i wang cinggi; ento me bedo but lwak, tye tic pa lanabi ma myero pot acel kityeko, kendo kityeko ne i kabedo me politiki ma i kany cal pa lebi tye ka cweyo ne.

Tic me poropheti ma myero otim tye ki nongo ngec me yubo cal pa leero. Lacer me poropheti myero onong ngec, ki gin ma tye katime i cawa man, ni jami me adini ki polotik ma kelo cal pa leero i United States tye katic. Lacer myero bene onong ngec kit ma cal pa leero kiyubo en porofetik, macalo kit ma kiketo i Lok pa Lubanga. En myero bene onong ngec ni, ka cal pa leero tye kiyubo i United States, ento cal pa Lubanga bene tye kiyubo i jo 144,000. En myero onen ngec me rwate pa gin ma otime i kare me agiki ki Millerite i kare me yubo pa kwena me Midnight Cry i gin matime gi, ka gicako ngeyo ni gitye i kare me turo pa lok me gingruok, eka gi keken gin nyaremo. Jami adek weng gin but me tem porofetik ma ocako time i July 2023.

Rek i rek: lweny me lok i kom Loma keken ma otime i lok me con pa Advent obedo lok me con ma maleng ma ki dwogo i kare me agiki. Lweny me lok pa Loma ma agiki, en adwogi ma pire kene, pien jo Nyasaye gi gamo me cebo i kwena ma obino i dwe me Julai 2023.

Lubanga bikwanyo piny i jo pa En; ka yore mapat pe romo, to lok me bal bibino iyegi, ma gubinywako gi, gibolo apuru ki ngano. Rwot laro bot dano weng ma gigeno lok pa En ni, gin myero onwongo woko ki nino. Ler ma wel obino, ma rwate pi cawa man. En aye atir pa Bibul, ma tye nyuto wa peko ma tye i tung wa tutwal. Ler man myero omiyo wa i pwony matek i Lok pa Lubanga i Bibul, ki yaro matek loyo i kabedo ma wamako. Lubanga mito ni dite weng ki kabedo pa atir ki cwano piny maber matek ki tutwal, ki lamo ki timo lacwe. Jo geno pe myero gibeo i yube pa wii ki paro ma pe ocwec maber ikom ngo ma obedo atir. Yiegi myero olare maber i Lok pa Lubanga, pi kane cawa me temo bino, ka gicwalo gi i wie kacoke me dwoko i yiegi, gibiro romo mi yube pa geno ma tye i gine, ki cwinyi mato ki lworo.

Cwalo penyo, cwalo penyo, cwalo penyo. Lok ma wanyutu i bot piny myero obedo bot wa ada ma tye ki ngima. Obedo pire tek ni, i gengo lok pa yie ma wan waparo ni gin tung pa yie, pe myero watic ki lok me lweny ma pe maler ducu. Magi twero miyo lamec bedo i mut, ento pe gipako ada. Myero wanyutu lok me lweny ma maler ki twero, ma pe keken romo miyo lamec wa bedo i mut, ento bende romo bedo piny i tem ma orwate loyo ki penyo ma otuk tek. I bot joma kigudo kwo gi calo lapeny me lok, tye peko madwong ni pe gikobo Lok pa Lubanga i tiking maber. Ka wamete ki lamec, myero temo wa ma pire tek obed ni wanyutu lok i yo ma cako miyo paro ma rwom i wii ne, pe keken wamito me medo geno pa ngat ma oyie.

Kit mo peke me wot anyim me ngec me paro pa dano, pe ki paro ni pe tye myero me yeny maber ma opong ci mede mede i Makwero pa Lubanga pi nongo ler madwong. Macalo jo, ki loro wa keken me bedo lano pa lok pa lanabi. Wamyero yaro ki cwinya matek, wek wa romo ngeno ler matin mo keken ma Lubanga bicwalo bot wa. Wamyero nongo ler mapwod pa adwogi; ci ki kwano ki lamo ler ma maler loyo romo nongo, ma romo cwal bot jo mapat. Testimonies. Dul 5, pot 708.

Jo Protestant me kare pa Miller pe giwilo cikke me gramatika, ki giyero cayo lok “also” i vesi 14, ma i kit me gramatika tero piny ni “the robbers of thy people” nyuto teko manyen ma kiketo iye i yoo me gin matime ma giconge i vesi ma ka vesi 14 tye. Uriah Smith bene otime con keken, ka ocayo lamal me gramatika ma nyutu ni “king of the north” i vesi 36, ki lacen i vesi 40, myero obed “king of the north” acel keken ma gicako kwedo iye ki cok ki vesi 31.

Kany lero, jo ma tye ka kube ni United States obedo “robbers” gitiyo ki kacoc ki i coc pa Sister White, ma kinyutu kwede twero pa Papa kacel ki United States calo twero aryo mapire tek me loro i cawa me agiki; ci gityeko lanyo yore me nyig me waco ni nyig “old world” ma Sister White tye ka tic kwede me miyo nying Europe, en tye ka nyutu lok me mukato. Yore me nyig i kacoc man nyutu ni man obedo paro mape atir, ki yoo ma Sister White tye ka tic kwede “old world” i kacoc man rwate ki yoo ma otyeko tic kwede iye i kabedo mapat i coc pa iye. Ka tye ka timo kamano, bene rwate ki jo me historia ma tye ka tiyo ki nyig “old world” kacel ki “new world” me yeco Europe ki Amerika.

Katoliki pa Roma i Piny Macon ki Protestantism ma otur woko ki yie i Piny Manyen, bi lubo yo marom rom bot jo ma gi gwoko cik pa Lubanga weng. Lweny Madit, 615.

I kit me coc, nyig lok "will pursue" nyutu ni twero aryo ma ki nyuto ki "old world" ki "new" gin ducu tye ka "pursue" goro jo pa Lubanga i nino agiki; ento obedo bal me kit me coc waco ni nyig coc man tye oko ikom "old world" calo lok me mukato, ki "new" calo nino agiki. "Line upon line", kwani ducu ma macol pa Rome gimiyo ngec bot jo me kwano lunyo pi nino agiki ni ka giyabo, tem me "image of the beast" binywako kit ma iye nyutu atir ni "robbers of thy people" obimeno. Ngec ma atir ikom "robbers" kityeko keto piny i "1843 pioneer chart", omio obedo adiera me dul, ma kiconfirmo kwede ki twero pa "Spirit of Prophecy". Man nyutu ni ka jo me kwano lunyo giyabo bot tem pa gi ma agiki, lok ikom "robbers" bene bineno calo goro ma agiki ikom adiera me dul, kede "Spirit of Prophecy".

Wabimedo wic magi i nyig coc ma bino.