Kombedi wan tye i kare me tem pa cal me lagoro, ki lweny me lok ma porofetik ma acel i gin pa Adventism dong kicano odoco. I dwe me July 2023, Mikael, lakica madit, o aa piny me woyo okor mayek pa Ezekiel, ma gi obedo opiny, gi ogemogi, i yo pa kabedo madit me Sodom ki Egypt. Kany i rwom 11 me Revelation, gikwanyogi woko ki i nino me tho ki mino gi Lamo. I rwom 37 pa Ezekiel, kwena pa yamo angwen kimaro calo kwena ma loyo okor mayek ma ojemo—ma kimaro calo ot weng pa Israel—me dwoko gi obed cung lweny pa Rwot. Lati Daniel nyutu calo lami aryo me Yohana ma ogemogi, ki pud nyutu calo gin ma tye i dogola pa okor mayek ma gi ojemo, kacel ki virgin ma ngec gi ber i lok me piri.
Ka jo Millerite otimo kaka tuk me alama owaco, gineno ni gin ma gicwalo kwede oyaro iye i tuk me alama. Jo 144,000 bende myero gineno ni gibedo i kare me kuro. Macalo Daniel i chapter 9, bende myero gineno ni gipony woko i piny pa luyitgi macalo ma ‘seven times’ me Levitiko 26 nyute, ki bende myero gi ngeyo cal me lewic ma imat pa Nebukadneza.
Iye ka otye, nyig coc mag yikene ki lok me cik pa Mungu aye tye ka kitwero nyuto. Lac witness aryo ma oto i yoo nongo otwong nining ki Cwiny ka gicwero cako ni gin dong gitye kwo. Cogo ma oto pa Ezekiel omyero ni gin winye kwena me cik me lanebi. Daniel obedo ka kwan coc pa Musa ki Jeremiah ka gicako cweyo iye ni owoko dano ma opokke. I kabedo me aryo, Daniel ki jo adek ma lagwok obinyo ni i nining me lapol, gicako ni gitye ka tere i kite me twero me too; ka dong lyel me lanebi ma oneno piny ka pe oneno, ka dong oyabbe, owot ka loyo Daniel ki lureme adek. Nyara mapol me lapor gicako cweyo ki “kok” i dyewor. Jo Millerite gicako cweyo ka Kristo okelo cingne woko ki i cal ma onongo i karti. I witness abicel magi ducu, kwena me lanebi aye ma cweyo jo ma oto onyo ma nino. Ka dong tye ka cweyo temo ma i ngee gwok me temo, twero nyuto dul aryo.
I kom rek man, dong kiweyo maber ni, ka gin 144,000 gigonyo i cawa me agiki, obedo lok pa Ezekiel me yamo angwen, ki lok pa lwalo me tyen 7 pa Mose i Levitiko 26. Obedo lok pa chier pa joma otho ma okelo Mikael lami madwong. Obedo lok pa neno me mung pa Nebukadneza ikom cal me le.
Binyi-oketo tye ka teme pire ka gin gi mo, ma ngene ni obedo “kwena pa cwiny pa Katonda.” Jo Millerite gucok gucung pire tek ka gubedo ni gungene ni kigikwanyo i Loka pa profet pa Katonda, kadi dok ka gubedo ni guneno adwogi acel-luworo ma acel ma ocako okelogi me paro ni mwaka 1843, en aye bene oneno ni tye ka nyutu Nino dwe me 22, 1844. Ka otye ka cako ki laini magi, kiketo ni ka lakwena mia acel ki angwen me alufu gucok ocung i nino agiki, gubiye gucok ocung i kwena me temo pa profet ma kelo kibina aryo pa jo lamo.
Weng rek man gityeko maber tutwal kacel ki agiki gi i kare me temo me porofeti ma kinyutu kwede ki cweyo cal bot lam ki cal pa lam. Temo meno otum ka kare me probation kiloro woko bot nyako ma pe gicako rwate i cik me Sande. Pien, yore me temo me cal pa lam, ma kityero dok dok calo temo me nyutu gin ma gi angeyo lok ma kiyabo woko ki yik, kityero gi ki weng rek me porofeti man. I Daniyel apar aryo, jo-lagoro ma gi angeyo medo me ngec gi tero yore me temo adek, ma kityero calo gupiyo, gimiyo gin mwol, ki gitemo. Yore adek meno en yore me moko-cwiny ma Tipu Maleng kelo, ma yaro moko-cwiny pi richo, bedo ber i wang Lubanga, ki rwom. Yore adek meno obedo kom, Kabedo Maleng, ki Kabedo Maleng Tutwal. Yore adek meno bene kityero gi i malaika adek i Yabo pa Yohana apar angwen, kacel ki latic pa Daniyel adek i Gamb Acel. Kany, con gi loyo temo me chiemo, eka gi loyo temo me neno, ki me agiki gi loyo temo adek ma Ruoth pa tung manyen omiyogi—ma kityero ne ki Nebukaduneza.
I kom nyithini man angwen, Lubanga omiyo gi ngec ki lony i pwony weng ki paro maber; ci Daniel ne tye ki twero me ngiyo i visions weng ki i kwena. Ka otyeko nino ma rwot ne owaco ni kikelo gi, ci ladit pa eunuchs okelo gi i anyim Nebukadneza. Rwot owaco kwedegi; ci ikom gin weng pe ononge ngat mo calo Daniel, Hananiah, Mishael, ki Azariah; pien gicungo i anyim pa rwot. I gin weng me paro maber ki ngiyo, ma rwot openyo ikomgi, o nongo gi ber labong apar ikom ajwaki weng ki astrologers ma tye i lobo pa en weng. Daniel 1:17-20.
Atamo me agiki i atemo adek pi Daniel ki jo madwong adek ne obedo atamo ma Nebukadneza otime, ci mano nyuto cal ni atamo pa lanen me agiki ma Daniel ki jo madwong adek tito, en pi Babilon; pien Nebukadneza ne obedo Rwot, ma i Isaiah 7:8-9 kinyiso ni rwot, dul madwong pa piny, ki “wii” gin cal ma romo loke i iye gi keken. “Wii” tito wii pa Babilon manyen i nino me agiki. Wii man i nino me agiki obedo nyako me caya ma i Yabo 17, ma otye ki coc i anyim me wii mamege: “MISTERI, BABILON MADWONG, MINO PA NYAKOMACAYA KI BAL MARAC MARAC PA PINY.”
Tem pa porofetik ma agiki pa 144,000 tye kakare ki ngec atir onyo pe atir ikom "wiye" pa Babulon me kombedi i nino me agiki. Tem ma agiki pa gi bene tye ki ngec ni Babulon me kombedi ki Roma me kombedi gin alama ma romo lok loke kwede; kede meno, "wiye" pa Babulon me kombedi en "wiye" acel keken i rek mo keken, pien gin alama ma romo lok loke kwede.
Lobo opong ki pungu matek, ki lweny, ki ribe. Ento i bot wi acel—teko pa Papa—dano bi rwate me cungi Lubanga i dano pa jo me lagony pa En. Testimonies, volumu 7, peji 182.
Daniel ki jogi adek ma tyen ki geno ginyutu ni tem me poropheti ma i kare agiki—pien con tutwal, tem obedo ikom poropheti—obedo tem ikom gin me Rome; pien wi i kare agiki obedo teko me Papa, ma kinyutu calo Nebukaduneza, wi ma acel pa Babulon, ma otemo keken Daniel ki jogi adek. Medo lok ma kinyutu ki Daniel ki jogi adek bene kiwero calone i medo lok ma me acaki i nino me twolo pa Adventism, calo kit ma oyaro i cal me 1843, ma kicwako ki lwete pa Rwot, ci pe myero kiloko. Medo lok ma oyaro i cal me 1843 kicungo ikom nyutu ni Antiochus Epiphanes onyo Rome me jo luro obedo teko ma oketo kica ma i Daniel 11:14.
I gin ma otime i kare me agiki, jo 144,000 gibitemo i ngec me poropheti pa gi. Ngec me poropheti kiketo matek i rek me poropheti mapatpat ma kigengo temo me agiki calo poropheti i kit pa en. Temo bino bedo me medo‑medo, kede obino otyeko ki nyutu woko me dyer aryo pa jo mapak.
Calo kit ma kilaro i Kitap Daniel, i dul apar aryo, temo cako ka le me poropeci manyen kikwanyo cal iye, ki tem ma acel obedo me meco lok onyo kwero lok. Tem eno kilaro ne ki Daniel calo “opudho”; tem ma malubo Daniel olwongo ne, “kimiyo obedi oyie”; ki yore me tic eno ociko i tem me adek ma agiki, ma kilaro calo “kiteme.” Tem me adek ma agiki en aye kama kit aryo giteme, kede kany gin nyutu ka gi tye ki mafuta onyo pe.
Buk me Daniel chapta acel nyutu maber tem ma agiki, ci dong Daniel tye ka nyutu tem ma kicwalo ne calo ‘yubo me cal pa lewic’, ma en ‘tem ma jo Lubanga myero gugoyo’, mapwodho ‘gityeko rwaka’, ci bene mapwodho ‘cawa me kica ocungo’ ikare me ‘cik me Sunday’ ma obino cok.
Tem me nongo ngec i kit ma kicweyo cal pa lam obedo tem me nabi pa nongo ngec i kit me nabi pa rwom me adek. Diraagon, lam, ki nabi ma pe atir tye ki kit me nabi ma kiketo i kom rwom madwong pa jo ma mino cing me nabi. Me nongo ngec i kit ma rwom me adek bino rwom ka obedo twero me nabi acel i ceng me agiki, obedo me nongo ngec i kit ma kicweyo cal pa lam.
Cal amanok, ento mapol adwong, me nyuto pire tek pa niang kit ma cal pa lee ni kitweyo kwede i nino me agiki, en aye caden pa Paulo ikare me “dano pa abic” i dyer me aryo pa 2 Thessalonians. Paulo lok iye kwena me ajwaki ma tye ikin Roma me peke pa ba-Lubanga mapat ki Roma me Pope, ka en timo dong man, en nyuto ni “kwena me ajwaki ma tye ikin Roma me peke pa ba-Lubanga mapat ki Roma me Pope” en gin mo ma nyuto rwom aryo pa jo ma woro.
Dul acel ma hero adiera pa “rwate me porofetik me Rooma ma pe gi yie ki Rooma pa Papa,” ci dul mukene ma pe gi hero adiera en, eka gin yudo ribo ma tek. Rwate me porofetik me Rooma ma pe gi yie ki Rooma pa Papa ma Paulo onyiso, en keken acel i lok me porofesi mapol ma nyiso rwate pa teko aryo go, ci boti rwate pa teko aryo go ki United States.
Roma me pagani obedo dragun, Roma me papa obedo lewic me pur, kede Kacel pa Amerika obedo lanabi me awoba. Ahab obedo rwot dragun pa rwome apar, ma onywako Jezebel dako malaya, ma otelo dul aryo me lanabi me awoba. Lanabi me lacoo ne gin lanabi me Baal, kede jadolo me yath ne ginyutu Lubanga nyako Ashtaroth. Kacel gicwalo calo lanabi me awoba me cawa me agiki, ma oketo cal me lewic me pur, macalo ma ki nyutu ne ki jadolo nyako kede lanabi me lacoo.
Dragon en Ahab, ma obedo lamal pa wor 10 me Revelation 17, ki en pinyruoth me 7 i bot pinyruoth 8. Pinyruoth me 6 en United States, lanen mape atir pa Jezebel; pinyruoth me 7 en wor 10, United Nations, ki twero pa dragon, ci pinyruoth me 8, ma en pa 7, en pinyruoth me 5 ma onongo o nongo rac me tho; en odwogo i kwo calo pinyruoth me 8 ma aye agiki, ma en aye beast, ma United States, ci lacen piny weng, gicweyo cal pi en ki pa en.
Daniel cabitara acel nyuto temo me giko pa porofeta ma tye ka rwate ki ngeyo Roma calo kit ma kikonyo iye i Lok pa Katonda. 2 Thessalonians nyuto ni temo me giko pa porofeta bene tye ka keto ler ikom kit me yubo pa Roma me ki nino, calo kit ma kikonyo iye i wat me porofeta ki me polityk i kin Roma me poga ki Roma me papa.
Adyeer aryo me Daniel nyutu ni tye ki kim ma kiyabo woko i kare me agiki, ma tye ka temo jo 144,000, pien Daniel ki ludito adek i adyeer aryo tye calo jo pa Lubanga i kare me agiki. Kim pa porofeti ma kiyabo woko, dong otemogi, obedo noto me kim pa Nebukadneza me cal pa le mapol, kacalo kamano, tye ka cwalo calo tem me agiki pa jo 144,000, ma obedo, macalo kit ma Sista White ocoyo, “cweyo cal pa le.”
Tem ma kikwayo calo chapta aryo me Buk me Daniel, kityeko bedo i kwec me tho. Macalo lanyut me kare agiki, kityeko moko ada gin ma Paulo oyaro ka onongo onyuto goba matek ma bino bot jo ma pe hero ada. I mukato me Daniel, ngec ne ogwoko kwo me jo-ngec me Babilon, ento pe tye kare me yubu odoco anyim tem ma agiki i kare agiki.
Rek acel acel me peko mapat ki Roma calo pwony me laporofeta ma wan wa nyutu, tye ka cako caden maleng i cwiny me peko mapat ma kombedi tye ka time. Ka cwercwiny me cako cik me Nino pa Cawa tye kombedi ka yube i mudito, Lok pa Mungu me laporofeta tye ka nyuto tero pa en, ento dano manok tutwal pe gin lutino pa kwo me cam, ci jo ma pe gin lutino pa kwo me cam pe dong gitye ka ngeyo ni lot me kare me kwaya tye ka cwero oyot oyot. Man tye ka timore i yoo ma Sister White onyutu, ka cwercwiny ma agiki bikelo tim mapol ma oyot. I dwe me July, 2023, Michael otye ka luru piny me kawo jolweny pa En ma tek me cako tye i regegi, ento me bedo but pul pa jolweny no tye tic me laporofeta ma myero otimke kacel ka dong pe opwod dok, ci otimke i kabedo me polityk ka kit me lee no tye ka keti.
Tic pa lemo me porofeto ma myero otim romo bene kwanyo ngec pi kit ma cal me labolok twero ketele. Jatam porofeto myero onen ki tim ma tye kato i lok me anyim kombedi ni gin ma rwate ki dini kacel ki polityik ma ginywalo cal me labolok i United States dong gitye ka cako tic. Jatam no bene myero onen kit ma cal me labolok ketele i porofeto, calo lok pa Lubanga otito. Bene myero onen ni ka cal me labolok tye ka ketele i United States, cal pa Lubanga tye ka ketele i jo mia acel ki angwen tamon ki angwen alubu. Myero ongene twon rwom me gin ma otime i agikki me nino kacel ki jo Millerite i kare me dongo me sol me Dwog Cen, i historia gi, ka gicung pire tek me ngeyo ni gitye i kare me kuro me ngero no, ci pi meno gin kekengi aye nyako mapol. Dano adek magi weng gitye calo but porofeto ma ocako kanyore ki July 2023.
Rek i rek: lweny me lok i kom Loma keken ma otime i lok me con pa Advent obedo lok me con ma maleng ma ki dwogo i kare me agiki. Lweny me lok pa Loma ma agiki, en adwogi ma pire kene, pien jo Nyasaye gi gamo me cebo i kwena ma obino i dwe me Julai 2023.
Lubanga bikwanyo piny i jo pa En; ka yore mapat pe romo, to lok me bal bibino iyegi, ma gubinywako gi, gibolo apuru ki ngano. Rwot laro bot dano weng ma gigeno lok pa En ni, gin myero onwongo woko ki nino. Ler ma wel obino, ma rwate pi cawa man. En aye atir pa Bibul, ma tye nyuto wa peko ma tye i tung wa tutwal. Ler man myero omiyo wa i pwony matek i Lok pa Lubanga i Bibul, ki yaro matek loyo i kabedo ma wamako. Lubanga mito ni dite weng ki kabedo pa atir ki cwano piny maber matek ki tutwal, ki lamo ki timo lacwe. Jo geno pe myero gibeo i yube pa wii ki paro ma pe ocwec maber ikom ngo ma obedo atir. Yiegi myero olare maber i Lok pa Lubanga, pi kane cawa me temo bino, ka gicwalo gi i wie kacoke me dwoko i yiegi, gibiro romo mi yube pa geno ma tye i gine, ki cwinyi mato ki lworo.
Cwalo penyo, cwalo penyo, cwalo penyo. Lok ma wanyutu i bot piny myero obedo bot wa ada ma tye ki ngima. Obedo pire tek ni, i gengo lok pa yie ma wan waparo ni gin tung pa yie, pe myero watic ki lok me lweny ma pe maler ducu. Magi twero miyo lamec bedo i mut, ento pe gipako ada. Myero wanyutu lok me lweny ma maler ki twero, ma pe keken romo miyo lamec wa bedo i mut, ento bende romo bedo piny i tem ma orwate loyo ki penyo ma otuk tek. I bot joma kigudo kwo gi calo lapeny me lok, tye peko madwong ni pe gikobo Lok pa Lubanga i tiking maber. Ka wamete ki lamec, myero temo wa ma pire tek obed ni wanyutu lok i yo ma cako miyo paro ma rwom i wii ne, pe keken wamito me medo geno pa ngat ma oyie.
“Gin mo pe acel ma twero bedo i nyic pa dano, pe wek en tamo ka kare mo keken ni pe tye mite me yeny ma loyo i lok pa Lekcoc Maleng pi nongo lyel ma medde. Ka dano pa Katonda, gikwano wa acel acel me bedo lutam me lok pa profesi. Myero watam maber ki cwiny ma oromo, wek wa twero neno wi lyel mo keken ma Katonda bino kawo wa. Myero wa mak ceng mukwongo pa adwong me ada; dok ki nywako me lega i yeny, lyel ma nen atir twero nongo, ma twero kelo anyim pa wengine.” Testimonies, Volume 5, 708.
Jo Protestant me kare pa Miller pe giwilo cikke me gramatika, ki giyero cayo lok “also” i vesi 14, ma i kit me gramatika tero piny ni “the robbers of thy people” nyuto teko manyen ma kiketo iye i yoo me gin matime ma giconge i vesi ma ka vesi 14 tye. Uriah Smith bene otime con keken, ka ocayo lamal me gramatika ma nyutu ni “king of the north” i vesi 36, ki lacen i vesi 40, myero obed “king of the north” acel keken ma gicako kwedo iye ki cok ki vesi 31.
Kany lero, jo ma tye ka kube ni United States obedo “robbers” gitiyo ki kacoc ki i coc pa Sister White, ma kinyutu kwede twero pa Papa kacel ki United States calo twero aryo mapire tek me loro i cawa me agiki; ci gityeko lanyo yore me nyig me waco ni nyig “old world” ma Sister White tye ka tic kwede me miyo nying Europe, en tye ka nyutu lok me mukato. Yore me nyig i kacoc man nyutu ni man obedo paro mape atir, ki yoo ma Sister White tye ka tic kwede “old world” i kacoc man rwate ki yoo ma otyeko tic kwede iye i kabedo mapat i coc pa iye. Ka tye ka timo kamano, bene rwate ki jo me historia ma tye ka tiyo ki nyig “old world” kacel ki “new world” me yeco Europe ki Amerika.
Katoliki pa Roma i Piny Macon ki Protestantism ma otur woko ki yie i Piny Manyen, bi lubo yo marom rom bot jo ma gi gwoko cik pa Lubanga weng. Lweny Madit, 615.
I kit me cing “ibino rwatte” nyutu ni twero aryo ma ki-rwako iye ki “lobo macon” kacel ki “manyen” aryo tyen “rwatte” cana rwom pa jo me Katonda i nino me agiki; ci obedo kwo me nyig coc me leb me cing ka dano twero twero ni yero man tye ka loko pi “lobo macon” calo gin ma otime woko i lok me nino mukato, dok “manyen” calo nino me agiki. “Lain i kom lain” lwate weng me peko macon pa Roma pwonyo jakwan me profesi me nino me agiki ni ka gitye ka cingore i kom temo me cal pa lee, en bino tye ki kabedo ma nyutu ayeng pa rwak mapol pa jo mamegi. Ngene maber pa “jo marwatte,” ki-keto woko i kom cati pa jo mukwongo me 1843, ci ci obedo ada me lok me cing, ma twero pa Cwiny me Profesy ocoko ni en lok ma kikome. Man nyutu ni ka jo mukwano me profesi cingore i kom temo gi me agiki, lok pa “jo marwatte” bene bino rwako calo konyo me agiki i kom ada me lok me cing, kacel ki Cwiny me Profesy.
Wabimedo wic magi i nyig coc ma bino.