Jogi ma tye i but marac i kontroversi me agiki ikom cal pa Loma, gicengo ikom keto ma opoto me lok pa janabi i kit adek, pien gi yaro ni Loma adek gicwako nyinggi ki cik pa Sande adek me mwaka 321, 538, kede cik pa Sande ma bino macok coki i United States pa Amerika. I timo kamano, gibolo cik kede histori pa lok pa janabi ma gi yero i wang ma pe atir, kaka bene otimo i kontroversi ikom gik me camo angwen pa Yoel. Jenereson angwen, ma dong gik me camo angwen malubo gi, ma kicoyo i gere abicel me caki i buk Yoel, nyutu kit ma jo pa Lubanga gikwanyo piny cok ki cok i jenereson angwen; kendo balo-gi otimore pi cwako pa Adventism me thioloji pa Loma kede Protestantism ma oweko adwogi.

I kom lweny me lok ma tye kombedi, gin ma temo cwalo cik pa Sande i yaro Ruma adek, gi yweyo ada ni adada tye cik pa Sande angwen ma ki nyutu iye i lok pa poropheti pa Lubanga, kede ni mwaka 321 tye calo nyutu cik pa Sande ma bino cok coki i United States, kede ni cik pa Sande me mwaka 538 twer calo cik pa Sande ma kicako miyo obed i piny weng pa lobo. Cik pa Sande angwen pe nyutu cik pa Sande adek, labongo ka nyutu ma adek i tic me adek pa poropheti tye calo nyutu otum ma agiki. Cik pa Sande ma bino cok coki i United States pe en cik pa Sande me agiki; en adada nyutu cako pa rwom me cik pa Sande, ka piny acel acel i lobo, pire keken, gi gamo cal me twero pa Papa.

Jogi ma gu gonyo i dwe me July 2023 myero gi ngeno ni tem pa porofeti ma tye ka yubo gi obedo ikare me cwalo woko Tyen Maleng, kede ni, ikare pa cwalo woko eno, dul acel tye ka cwako “mafuta”, ento dul mukene tye ka cwako “strong delusion”. Nyutu mapire tek pa jo ma tye ka cwako “strong delusion” ononge i dyer keken ma lok “strong delusion” tye iye, kede i dyer eno, adwogi ma gimito onyo gikwanyo obedo adwogi ma teto rek me porofeti i kom Rome ma “pagan” kede Rome ma “papal”.

Rwom me porofesi ma tye icake 321 ki 538 ki nyutu ne ki rwom me porofesi ma tye icake kanisa pa Pergamos ki kanisa pa Thyatira. I cawa me agiki, Rome ma pe yaro Lubanga, ma ki nyutu ne ki 321 ki Pergamos, obedo cal pa United States; ki Rome pa Pope, ma ki nyutu ne ki 538 ki Thyatira, obedo cal pa Rome me kombedi.

Rome me mukwongo i higa 321 obedo gamente ma twero ma pire rom acel keken, ki Rome me aryo i higa 538 obedo twero ma pire rom aryo ma nyutu kato pa kanisa ki gamente, kun kanisa omako twero me lubo lare megi. Rome me adek ki me agiki, ma en Rome me kombedi, obedo twero ma pire rom adek ma tye ki nyoka madwong, lec madwong ki lanabi ma pe adieri.

Paulo onongo opwonyo ni pe ngeyo kube me porofetik ki me hitori ikom Ruma ma pe yaro Lubanga (draakon) ki Ruma pa Popi (lewic) en nyutu pe imaro adiera, ma cweyo keca me bwok ma tek. Janabi weng, kacel ki Paulo, onongo gicoyo lok pire tek pi cawa pa agiki; ento kube ma tye ikom twero aryo i hitori pa Paulo nyuto kube ma tye ikom twero adek pa Ruma me kombedi i cawa pa agiki. Kwanyo woko kube me porofetik ma cweyo rwom adek pa draakon, lewic, ki janabi me bur i cawa pa agiki en keto i keni keca me bwok ma tek.

Poko lok pa keken pa Uriah Smith ikom Rwot me tung bor onongo nyutu kite ma okelo adwogi. Ento dul ma tye i tung marac ikom lweny me lok ikom Roma kityeko keto ngec kakare ni pe gi twero paro ki kite dok i adwogi. Smith pe oneno ni keto lok pa en ma marac ikom Rwot me tung bor bino yubo twolo me lok pa nabi, ma bino miyo en bene opoko marac lakwo ma abicel, ka tye ciko me gwoko onyo rwenyo goye me bedo kakare pa Kricito.

Macalo kwede gony ma Paul omiyo i Second Thessalonians, John i gatek apar abicel me Revelation ki i cobo ma abicel bende ogonyo ni myero ngene ngo gin twero adek ma gilako piny weng bot Armageddon. Keto mape atir ma Smith otime kwede ‘king of the north’ omiyo lami ni pe tye twero me keto atir types ki antitypes.

Smith pe onwongo twero, onyo pe onwongo mito, me tic ki kitema ma kiketo ki rwom madit i gony pa Paulo ni gin ma onongo tye kama pire tek i kare macon me Lawi onongo nyutu gin me Jwii i kare malubo me Lawi. Ka ki lubo kitema man ki ngwec maber kacel ki atir, ki tyeko yaro maber ni "king of the north" obedo acel ki cal mapol ma ginyutu "king of the north" ma me Jwii i cawa me agiki. Seventh-day Adventists, maloyo jo mukene weng, myero ngeyo ni acel i poto madit ma poro tye iye, obedo lweny i tung Kristo ki Setan. Kristo en Rwot atir pa "king of the north", ento Setan dong tye ka temo nyutu pire calo "king of the north" mape atir.

Wer ki Zaburi pi wodi Korah. Rwot en madit, ki me pak madit i paco pa Lubanga wa, i got pa lamaleng ne. Maber i kabedo ne, mor pa piny weng, obedo Got Siyon, i tung pa bor, paco pa Rwot madit. Lubanga ng’eyo i ot pa rwot me iye calo kabedo me gwoko.

Rwate pa Satan me nyepo Rwot ma tye ada pa bor, mede kwede keto Papa pa Roma calo lami pa ne i lobo. Satan obedo Antikristo, ka Papa pa Roma kadi bene obedo Antikristo, ma en lami pa Satan i tic pa ne me rwenyo.

"Me gwoko lonyo kede luor pa piny, Kanisa onwong'o me yaro kica ki kony pa jogi madwong i piny; ci kamano, ka en ojwero Kristo, onwong'o cweyo luor ki geno bot laloc pa Lakworo—Episikopo pa Ruma." The Great Controversy, 50.

I kare me bolo piny pa Alexander Maduong, Seleucus Nicator obedo Rwot me Bor ma acel i ngec me gin matime ma kicwalo i Buk pa Daniel, gede apar acel. Won ne, Antiochus, obedo laloc ma tye ki twero madwong i piny pa Alexander, ci wod ne, Seleucus, kicoyo ne satrap pa Babulon. Satrap en laloc pa piny; ci ka Seleucus otyeko cwako dul adek i dul angwen ma piny pa Alexander obolo iye, obedo Rwot me Bor.

Nyutu pa Smith ma pa iye keken, kacel ki weko cik me leb, omiyo oketo iye ni twero agiki ma otunge rwom marac pa Satan i kare agiki, kiyaro i laporoc calo twero me lobo ma romo neno, pe calo twero me lamalamo. Kica, pe onongo onen ni Seleucus Nicator, rwot me tung maloyo ma acel, lacoo pa Babilon, i cing me laporoc myero oyaro calo rwot me lamalamo ma tung maloyo ma agiki, ma obedo twero ma otelo Babilon me lamalamo me kombedi.

Kede obino malaika acel ikin malaika abiro ma ocayo kop abiro, okwaco ki an, owaci bot an ni, Bii kany; abi nyuti kwero pa malaya madwong' ma obedo i wi pi mapol: kun ma rwodi me lobo otimo obwenzi ki en, kacel ki jo me lobo gicengo ki wayini pa obwenzi ne. Ento okwanyo an i Lamo, oketo an i coya; ci aneno dako obedo i wi le ma rangi me mac-mac, ma opong ki nying me cayo nying Lubanga, tye ki wi abiro ki iye apar. Ci dako onongo kiyiko ne i yik me puropo ki mac-mac, kicwalo ne ki dhahabu, kidi ma wel ki perolo, tye ki kop me dhahabu i lwete ma opong kwede gik me yabu marac kacel ki kwal pa obwenzi ne: ci i lub wii ne onongo kicoyo nying, MYSTERY, BABYLON MADWONG', MIN PA MALAYA KACEL KI GIK ME YABU MARAC ME LOBO. Ci aneno dako ocengo ki remo pa jo maleng, kacel ki remo pa lajul me Yesu ma gicweyo pi Yesu; ci ka aneno ne, acako lare madwong'. Revelation 17:1-6.

Twero ma tye ka telo Babulon i kare me agiki en kanisa pa Paapa; omiyo en bende obedo rwot me roho pa tung Bor.

Dako (Babulon) ma i Revelation 17 kicwalo ne ni, “ocwalo bire me purple ki scarlet, ki ocobo kwede gol, ki kidi ma welo, ki perolo; tye ki akom me buloro i cinge ma opong ki gin ma pe kimaro Nyasaye ki kwedo: … ki i wi-tungone kicoyo nying ma, Mystery, Babylon the Great, mino pa malaya.” Lam pa Nyasaye owaco ni: “Aneno dakoni opiw ki remo pa jo maleng, ka keken ki remo pa jo ma ogiko kwo pi Yesu.” Babulon kicwalo keken ni “ot madit ma rwako kom i wii ruwodi me piny.” Revelation 17:4-6, 18. Twero ma i kare mapol tutwal orwako kom ki teko me goro i wii ruwodi pa Cristiendom obedo Roma. Rangi me purple ki scarlet, gol, kidi ma welo ki perolo, gonyo cal maber dwong’ pa lamal ki dit pa rwot maloyo, ma kom pa Roma ma cwiny malo tye katic kwede. Pe tye twero mukene ma twero cwalo adaa calo “opiw ki remo pa jo maleng” calo dul ma okwano matek jo malubo Kristo. Babulon keken kigoyo ne bal me lony ma pe kakare kwede “ruwodi me piny.” Kit ma dul pa Juu obedo malaya en ni, gityeko golo piny ki Rwot, ka gilonyo kwede jo ma pe yaro Nyasaye; ki Roma, ka kego komye kacel keken kun okwayo kony pa twero me piny, kiketo iye kwac maromo. The Great Controversy, 382.

Gavana en rwot, ci ki wac pa Aisaia, rwot en lobo pa rwot, ci bende en kabedo madit pa ne.

Pien wi Siria en Damasko, kede wi Damasko en Rezin; i kare me mwaka 65, Efraim obibedo opoto, ma pe obedo piny. Wi Efraim en Samaria, kede wi Samaria en wod pa Remaliya. Ka pe ugene, to pe ubibedo atir. Isaiah 7:8, 9.

Ki adwogi pa Aisaia, ludito me poropheti mo ma ocako i July 2023 i yo me temo me poropheti, myero ongeyo cal me poropheti pa "wi" ka obedo mito obed matut. Ka pe ongeyo, kede pe otiyo ki cal me "wi" i kare ma kikwayo, to pe obed matut. Jogi ma pe gene pe gubedo matut; ci Aisaia tye ka nyutu dul aryo pa jo me wero i cawa agiki, ma gin onyo gubedo matut onyo pe gubedo matut. Dul aryo ma Aisaia tye ka nyutu en aye gin: jo ma tye ki "mafuta", onyo jo ma pe tye ki "mafuta".

Dul acel ma kicweyo maber kede ma tye ki mafuta, gamo kwena me “Midnight Cry” ma ocako yabo i dwe July me 2023; onyo gi gamo yubu ma pire tek me “Second Thessalonians”. Temgi en timo cal me “beast”, kede kit ma “beast” kicweyo kwede—ka en “papal beast” me “Dark Ages”, onyo cal ne ma ki timo ki United States, onyo kube ma kato adek ma tero piny weng i “Armageddon”. Man tye kede mite me ngeyo ni “wi”, “Rwot”—ludito ma rweyo pa twero aryo mukene ma gicweyo kube ma kato adek—en twero pa Papa.

‘Wi’, kabedo me rwot pa Yuda, en obedo Jerusalem, gweng ma Rwot oyero me keto nying pa En.

Rehoboam, wod Solomon, obedo rwot i Yuda. Rehoboam obedo i mwaka 41 ka ocako bedo rwot, ci obedo rwot pi mwaka 17 i Jerusalem, kabedo ma Rwot oyero aa ki i dul weng pa Israel, me keto nyingne iye. Nying minne obedo Naama, dako me Ammon. 1 Kings 14:21.

I lweny madit i kin Kristo ki Satani, bur kapitol pa Kristo, kama en keto nyingene, obedo Jerusalem, ento me Satani me yubo pe atir obedo bur pa Babilon ma atir, ma nyuto calo Babilon me Mwoyo—bur madit i nino me agiki. Satani keto nyingene i wi, calo kiyubo me pe atir i kom bur pa Lubanga ki kapitolne. Rwot ma obedo kany en min dake me cwinyo, ma otimo cwinyo ki rwodi pa piny. Min dake me cwinyo obedo twero pa Papa, ki nyakone gin kanisa pa Protestanti ma obo; i iye, kanisa ma madit loyo i obo ki weko yore pa Lubanga obedo Protestanti ma obo pa Amerika me United States.

Jo Protestanti ma orem woko tito iye tung pa Protestanti pa lebi pa lobo, ki gitye arwata ki min gi cokki ki kare ma gi okwero lok me lanen ma kityabo woko i 1798. Gin ma arwata kwede gi, tung pa Ripobulika, tye arwata ki rwodi pa lobo kun kubo gi United Nations, rwodi apar me Revelation sapta apar abiro. Kacel me adek ma kelo piny i Armageddon tito iye ki wi ne, kama inying ne kityeko keto, ki Rome me Roho me kare kombedi obedo Babilon me Roho me kare kombedi. Wi ne obedo teko pa Papa.

Ma acaki nyutu ma agiki, ki ka i keto Daniel chapta aryo macalo Millerites otime ne, calo nyutu duk me rwot angwen, onyo macalo ki luyo woko i kare me agiki calo nyutu duk me rwot aboro, ento duk me rwot ma acaki ne obedo Babulon ma pe lamal. Millerites bi mii in ngec ni ma agiki ne obedo Room ma pe lamal. Babulon ki Room tye calo lamal ma romo loko iyie, pien gin ma acaki ki gin ma agiki i rek me porofesi.

I kare me agiki, lobo pa rwot me acel pa Babilon ma kikome tye calo alama pa lobo pa rwot me namba 8 ki me agiki, ma en Babilon me cwinya ma kombedi, kede en bene Loma me cwinya ma kombedi. I kom jo aryo ma gimiyo waci ma kinyutu i Daniel pot me aryo, Babilon ki Loma obedo alama ma romo gicoyo botgi.

Ka ki nyutu kahaba pa Paapa ki nying i tung wi ne ma nyutu ni "Misteri Babilon", mano bene nyutu ni "Misteri Roma". Misteri me porofeci nyutu lok ma atir ma piny matek i cwiny, ma pe romo nongo piny pa lok ma ki nyutu iye, pi labongo pe tye lwak pa Lamo Maleng. Ento misteri me Baibul bene mito ni gin ma ki yaro piny i kube ki misteri obed ngec ma myero pi joma temo gudo tem. En aye omiyo shahidi aryo i Yabo pa Yohana giketo pire tek i mito me nongo ngec me Roma me kombedi.

Kany tye rieko. Myero dano ma tye ki ngec okano namba pa le; pien en namba pa dano; ki namba pa en obedo 666. Revelation 13:18.

“Ngec me paro maber” ngeyo namba pa lamac, ma obedo namba pa ngat; namba ne obedo abicel, abicel, abicel. “Ngat me lapor” obedo wi pa lamac. Ngec me paro maber obedo kit pa dako maleng ma tye ki ngec me paro maber i cawa me agiki, ki bende obedo alama pa jo ma ngeyo medo me ngec i cawa me agiki. Jogi ma pe gi ngeyo obedo dako maleng ma lalar, ki bende gi obedo jo marac. “Ngec me paro maber” ma pe gi ngeyo myero, ma me poro, obed i kare me temo me poro ma agiki, pien en aye kare ma dako maleng ma tye ki ngec me paro maber kede dako maleng ma lalar tye. Myero gi ngeyo “abicel, abicel, abicel.” Cwiny ma tye ki ngec me paro maber bende Yohana otyeko nyutu i cawa me agiki i Buk me Revelation chapta apar abic aryo.

Kany tye wic ma tye ki ngec. Wii abicel gin got abicel, ma iye dako obedo. Kede tye rwodi abicel: abic opoto woko, acel tye, ki mukene pod pe obino; ka obino, myero omede kare manok. Kede le ma obedo con, ento kombedi pe tye, en aye aboro, ki obedo i kin abicel, ki oceto i balo woko. Revelation 17:9-11.

“Wic” ma tye ki ngwec me ngeyo namba “abicel, abicel, abicel,” en nyako cel ma tye ki ngwec ma oyudo “wic pa Kristo.”

Pien ngat mane ma ongeyo paro pa Rwot, me omyero opwonyo en? Ento wa tye ki paro pa Kirisito. 1 Corinthians 2:16.

Dul pa nyiri ma tye ki rieko tye ki paro pa Kristo, kede nyiri ma pe tye ki rieko, ma marac, tye ki paro pa lakar pa Kristo.

Cawa obino ni cal matir omwony i tung ii otum me kit marac. Kwena pa Malaika me adek kityeko cwalo woko i piny weng, me keto ngec bot jo ni pe myero gicwako alama pa lec onyo pa sanamu pa en i wang wicgi onyo i limagi. Cwako alama man romo donyo i yero acel kede lec, calo gin ma en otyeko timo; kede konyo tam wic maromo ceke, ma tye kawot atir ki Lok pa Lubanga. Review and Herald, July 13, 1897.

Yubu cal pa lim obedo tem pa agiki pi nyako me ger, ki nyako ma ki kica tye ki paro pa Kirisito, pien gi obino i tam acel ki Kirisito, pien gi omiyo cwinygi piny bot lwayo pa Tipu Maleng. Yubu cal pa Kirisito i nyako ma ki kica bedo macok ki yubu cal pa lim i nyako ma pe ki kica. Nyako ma pe ki kica gi bino i tam acel ki lim, pien gibunye i penyo me tem ikom nyutu atir pa Antikirisito, ma obedo rwot pa bor ma pe atir ki wi pa Ruma manyen.

Jogi ma tye ki peko i ngec gi pa lok, ma pe gineno tiend Antikristo, atir gin bi keto pire kene i tung pa Antikristo. Kress Collection, 105.

Nyeko ma pe ogonyo ma tye laloc i cawa me tem ma kikwayo calo cweyo cal pa lewic, gibedo ma wicgi opoyo i ngec pa lok pa Lubanga. Poyo wicgi bino ki ngeyo marac pa lok pa laneneno pa Lubanga, kede pe neno adwogi ma atir pa Roma me kombedi, gikwano poyo wic ma tye matek, gibino i tam acel kwede lewic, kede gicwako tami pa Papa acel i lwak maber kwede lok pa Lubanga, kede gicako bedo i tung pa Antikristo.

Wa bimedo paro magi i coc ma bino anyim ma i kit man.